Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance); mag. Mojca Vendramin (Izpusti toplogrednih plinov - 2008) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................12 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Izpusti toplogrednih plinov - 2008 ................................................................................................................................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................31 Okvirji Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država - ESA 95..................................................................................................24 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, marec 2010 3 Aktualno Aktualno Nove napovedi mednarodnih institucij in gibanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov potrjujejo pričakovanja, da bo okrevanje evropskega gospodarstva počasno in negotovo. Po februarski vmesni napovedi EK, ki je ostala nespremenjena glede na jesensko napoved (0,7 %), je marca novo napoved objavila ECB, po kateri bo gospodarska rast v evrskem območju letos znašala med 0,4 % in 1,2 %, za leto 2011 pa so meje razpona napovedi sicer dvignili, a ta ostaja precejšen, kar nakazuje nadaljevanje negotovosti glede okrevanja. Izmed kratkoročnih kazalnikov se je povečevanje obsega industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi januarja, medtem ko se vrednosti kazalnikov v gradbeništvu in trgovini še znižujejo. Izboljšujejo pa se kazalniki razpoloženj, med katerimi je večina pomembnejših marca že dosegla predkrizno raven. Gibanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže, da v začetku leta 2010 še ni prišlo do pospešitve okrevanja gospodarstva. Izboljševanje gospodarske aktivnosti v drugi polovici lanskega leta sta poganjala izvoz blaga in industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti, a se je januarja izvoz blaga po decembrskem padcu ohranil na doseženi ravni, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa se je znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je januarja povečala, a ostaja na izredno nizki ravni. Podobno so se januarja povečali tudi skupni realni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu, ki tudi ostajajo na nizki ravni. Počasnost okrevanja gospodarstva nakazuje gibanje vrednosti kazalnika gospodarske klime, ki se je v prvih treh mesecih letos približno ohranil na januarja doseženi ravni. Januarja se je nadaljevalo zmanjševanje vrednosti kazalnikov povpraševanja na trgu dela, rast števila brezposelnih oseb pa se je v zadnjih štirih mesecih (december-marec) umirila. Število formalno delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih januarja zmanjšalo (-1,1 %) bolj kot v predhodnih mesecih, a predvsem zaradi precejšnjega zmanjšanja števila samozaposlenih kmetov. Sicer je bilo zmanjšanje števila delovno aktivnih oseb ponovno največje v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v trgovini. Glede na januar lani je bilo število formalno delovno aktivnih nižje za 4,1 %. Rast števila brezposelnih po desezoniranih podatkih je marca četrti mesec zapored ostala skromna. Število brezposelnih oseb se tako že nekaj mesecev giblje nekaj pod 100.000. Povprečna bruto plača se je januarja nominalno znižala, njena medletna rast pa se od septembra giblje okrog 2 %. Januarsko znižanje bruto plače v zasebnem sektorju (-3,5 %) je povezano z dvema delovnima dnevoma manj in tudi dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta. Njena medletna rast (2,9 %) pa se krepi od novembra, predvsem v industriji, kar povezujemo z učinkom spremembe strukture zaposlenih in tudi učinkom osnove. Tudi v javnem sektorju se je januarja povprečna bruto plača kljub redni uskladitvi osnovnih plač znižala (-0,2 %), povprečna plača pa je bila nižja tudi medletno (-0,6 %). Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale za 1,1 %, medletna inflacija pa ostaja relativno nizka in znaša 1,4 %. Marčevsko povišanje cen je bilo ključno zaznamovano z običajnimi sezonskimi gibanji, predvsem pri obleki in obutvi. Umirjena cenovna gibanja v prvih treh mesecih letos so bila pričakovana, povezana pa so predvsem s šibko gospodarsko aktivnostjo in odsotnostjo šokov pri cenah surovin na mednarodnih trgih. Medletna inflacija v evrskem območju se je po prvih podatkih Eurostat-a marca povišala na 1,5 %. Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti v zadnjem četrtletju lani je bilo kljub umirjanju še vedno med večjimi v EU oz. v evrskem območju. Na umirjanje slabšanja stroškovne konkurenčnosti v četrtem četrtletju lani je vplival predvsem manjši upad produktivnosti dela. Kljub upočasnjeni rasti stroškov dela na enoto proizvoda je bila ta v primerjavi z ostalimi članicami EU oz. evrskega območja še vedno med najvišjimi, se je pa razlika občutno zmanjšala v primerjavi s prvim četrtletjem lani, ko je bilo najvišja. Neto tok kreditov domačemu nebančnemu sektorju se je februarja okrepil tretji mesec zapored, a kljub temu ostaja na nizki ravni. Februarja je drugič zapored pretežen del neto tokov kreditov predstavljalo zadolževanje podjetij in NFI, neto tokovi kreditov prebivalstvu pa so bili pod ravnjo iz preteklih mesecev. Skupni neto tok je bil v dveh mesecih do vključno februarja vseeno za približno polovico nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Po obsežnem neto odplačevanju kreditov tujini ob koncu lanskega leta so se podjetja in NFI januarja ponovno neto zadolžila v tujini, medtem ko so banke januarja osmič zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini. Po januarskem visokem neto prilivu vlog države, ki je bil posledica izdaje državne obveznice, so februarja te vloge beležile občuten neto odliv. 4 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Aktualno V prvih dveh mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 0,2 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost so se februarja drugič zapored zmanjšali glede na predhodni mesec, prihodki pa so bili manjši iz vseh strukturno pomembnih davkov. Najbolj so se znižali prihodki od domačih davkov na blago in storitve, med njimi najbolj prihodki od trošarin in od davka na dodano vrednost. Po podatkih konsolidirane bilance za celotno leto 2009je lani primanjkljaj znašal 1.961 mio EUR oz. 5,6 % BDP. Po konsolidirani bilanci so bili javnofinančni prihodki v letu 2009 nižji za 6,1 %, rast odhodkov pa je bila sicer manjša kot leto prej, a vseeno visoka (6,0 %). tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, marec 2010 Tekoča gospodarska gibanja 6 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Tudi po novi napovedi ECB bo okrevanje v evrskem območju v letu 2010 počasno, to pa nakazujejo tudi kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti. Februarja je EK objavila vmesno napoved gospodarskih gibanj1, kjer za leto 2010 napovedujejo 0,7-odstotno rast BDP v evrskem območju, marca pa je novo napoved objavila tudi ECB. Realna rast BDP bo letos v razponu med 0,4-1,2 %, v letu 2011 pa med 0,5-2,5 %. Izvoz ostaja ključni dejavnik okrevanja, glavno tveganje za okrevanje evropskega gospodarstva pa še vedno predstavlja šibko avtonomno domače povpraševanje (vrednost opravljenih gradbenih del se je januarja znižala deseti mesec zapored, znižal se je tudi realni prihodek v trgovini na drobno). Krepitev izvoza je posledica povečanja obsega mednarodne trgovine in tudi zmanjšanja vrednosti evra glede na večino pomembnejših svetovnih valut. Izvozna aktivnost je tako ugodno vplivala na povečanje industrijske aktivnosti v evrskem območju, še posebno v Nemčiji in Italiji. Obseg industrijske proizvodnje v evrskem območju, ki se povečuje že od junija lani, se je januarja povečal za 1,9 %. Na negotovost nadaljnjega okrevanja industrijske proizvodnje pa kaže gibanje obsega novih naročil v industriji, ki se je januarja močno znižal. Po drugi strani kazalniki zaupanja različnih institucijkažejo boljoptimistična pričakovanja, sajso vrednosti nekaterih kazalnikov že dosegle predkrizno raven. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je bila februarja za 1,2 o. t. višja kot februarja lani in je znašala 10,0 %. Slika 1: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju Industrijska proizvodnja Gradbeništvo Trgovina na drobno Gosp. klima v EMU (desna os) Vir. Eurostat. 1 Vmesna napoved je narejena za sedem največjih držav članic EU, ki predstavljajo 79 % nominalnega BDP EU oz. za pet največjih držav članic evrskega območja, ki predstavljajo 83 % nominalnega BDP evrskega območja. Marca so medbančne obrestne mere ostale na zelo nizkih ravneh, v zadnjih mesecih pa se višajo obrestne mere na državne obveznice nekaterih držav članic evrskega območja. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi marca ostale nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5), medtem ko vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a, ki je v povprečju marca znašal 0,65 %, ostaja nizka in je v primerjavi s povprečjem enakega meseca predhodnega leta nižja za skoraj100 bazičnih točk. Javnofinančne težave nekaterih članic in posledično dvom v njihovo sposobnost odplačevanja dolga sta se odrazila v zaupanju v evrsko območje. Donosnost do dospetja 10-letnih državnih obveznic se je od začetka letošnjega leta v nekaterih državah evrskega območja precej povečala. Slika 2: Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice 7,0 6,5 5,5 5,0 4,5 3,5 2,5 ■ DE ■ IE ES ■ PT -GR ■ IT Vir: Eurostat Marca se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut znižala in je evro v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel najnižjo raven po maju 2009. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolar se je marca znižal za 0,9 % glede na februar in je v povprečju meseca znašal 1,3569 USD za 1 EUR. Nadaljevalo se je tudi padanje vrednosti evra glede na švicarski frank (za 1,3 % na 1,4482 CHF za 1 EUR) in japonski jen (za 0,4 % na 122,03 JPY za 1 EUR), medtem ko se je do britanskega funta pretekli mesec zvišala za 2,6 % (0,9016 GBP za 1 EUR). Cene nafte so marca dosegle najvišje povprečne mesečne ravni v zadnjih 18 mesecih. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je marca zvišala za 6,9 % na 78,83 USD/sod, izraženo v EUR pa za 8,4 % na 59,06 EUR/sod. Od lanskega decembra je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 5,8 %, izražena v EUR pa za 14,4 %. Dvig povprečnih cen nafte, izraženih v EUR, je posledica večjega optimizma na svetovnih trgih in tudi znižanja vrednosti evra glede na ameriški dolar. ° 3,0 115 100 90 m 80 95 70 90 60 85 50 8 Ekonomsko ogledalo, marec 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 3: Cene nafte in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v USD (leva os) -Cena v EUR (leva os) 160 140 120 100 D un HU80 Ču 60 40 20 0 Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,60 1,55 1,50 1,45 , 1,40 ' 1,35 : 1,30 1,25 1,20 S 8 g g g g g 10 i S S I I s Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Gospodarska gibanja v Sloveniji Gibanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov kaže, da v začetku leta 2010 ni prišlo do pospešitve okrevanja gospodarstva. Izboljševanje gospodarske aktivnosti v drugi polovici lanskega leta je bilo posledica povečevanja izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, predvsem izvozno usmerjenih. Decembra pa se je blagovni izvoz znižal in januarja ohranil na doseženi ravni, medtem ko se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti januarja občutneje znižal. Gradbena aktivnost se je pa po več mesecih padanja januarja okrepila, a ostaja na nizki ravni. Povečali so se tudi skupni realni prihodek v trgovini na drobno in nominalni prihodek v trgovini Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predeloval. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. -Sk. prihod. v trg. na drobno —"-Prihodek v gostinstvu ---------Prihodek v trgov. na debelo o 115 § 110 J2 105 I 100 J 95 i 90 1 85 TS 80 is S 75 "S 70 A ---------- S-Ç------- na debelo ter realni prihodek v gostinstvu. Počasnost okrevanja v prvih mesecih letos nakazuje tudi gibanje kazalnika gospodarske klime, ki se v prvih treh mesecih letos ohranja na približno enaki ravni. Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga januarja ohranil na ravni decembra leta 2009. V četrtem četrtletju leta 2009 se je blagovni izvoz tretje četrtletje zapored nominalno povečal (desezonirano), medletni padec pa je bil najnižji v celem letu (-7,1 %). Sicer se je decembra izvoz desezonirano znižal za 2,3 %, januarja pa je ostal na doseženi ravni. Medletno je bil januarja izvoz višji za 1,0 %, pri tem je bil izvoz v države EU večji drugi mesec zapored, v nečlanice EU pa še naprej nižji. Na umirjanje medletnega padca blagovne menjave v četrtem četrtletju lani je najbolj vplivala rast izvoza cestnih vozil. Gibanje vrednosti kazalnikov blagovne menjave po državah in po proizvodih v četrtem četrtletju lani je deloma posledica učinka osnove, deloma pa že tudi tekočega izboljševanja. V četrtem četrtletju je bil izvoz cestnih vozil po več kot enoletnem krčenju medletno višji, upočasnilo pa se je tudi upadanje izvoza vseh drugih proizvodov. Sprejeti ukrepi v nekaterih evropskih državah za subvencioniranje nakupa novih vozil so namreč pozitivno vplivali na postopno povečevanje obsega slovenske proizvodnje in izvoza cestnih vozil. Od pomembnejših zunanjetrgovinskih partneric je bil v četrtem četrtletju lani izvoz medletno višji v Francijo (za 38,5 %) in Združeno kraljestvo (za 4,2 %), in sicer predvsem zaradi okrepljenega izvoza cestnih vozil. Po izrazitem znižanju v prvih treh četrtletjih leta pa se je upočasnilo padanje blagovnega izvoza v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. K umiritvi padca izvoza v Nemčijo in Italijo je poleg rasti izvoza cestnih vozil precej prispeval tudi manjši padec izvoza železa in jekla ter barvnih kovin. Izvoz v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije je bil v četrtem četrtletju lani podoben kot v drugem in tretjem četrtletju (nižji približno za četrtino). Padec blagovnega izvoza na Hrvaško se je še Slika 5: Struktura rasti izvoza blaga po SMTK ■ Cestna vozila ■ Železo in jeklo; barvne kovine in kovinski izd. ■ Industr. str. za spl. upor.; električni str., aparati in napr. Vsi ostali proizvodi 20 15 ° 10 "I 5 inelt 0 Î gggggggg i i i I i i Vir: SURS, preračuni UMAR. S 55 5 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. 65 Ekonomsko ogledalo, marec 2010 Tekoča gospodarska gibanja 9 nekoliko poglobil (-28,8 %). K nižjemu izvozu je največ prispeval manjši izvoz naravnega in industrijskega plina, kar je predvsem posledica učinka osnove.. Izvoz v Rusko federacijo, ki je bil v tretjem četrtletju lani medletno nižji za več kot polovico, pa je bil v četrtem četrtletju nižji le še za 1,3 %, predvsem zaradi precejšnje okrepitve izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Uvoz blaga se je januarja po desezoniranih podatkih še zniževal, medletno pa je bil zaradi učinka osnove nižji samo še za 2,4 %. Tudi pri uvozu je bil v četrtem četrtletju 2009 medletni nominalni padec najnižji v celem letu (-15,9 %), v strukturi po ekonomskem namenu pa se je upočasnil padec vseh komponent uvoza. K manjšemu padcu je največ prispeval uvoz proizvodov za vmesno porabo. Še vedno visok upad uvoza proizvodov za investicije, tako uvoza transportnih naprav kot tudi uvoza druge opreme in strojev, je bil posledica še vedno nizke ravni investicij zasebnega podjetniškega sektorja. Od proizvodov za široko porabo se je najboljumirilo padanje uvoza osebnih avtomobilov in drugih trajnih proizvodov. Upad uvoza poltrajnih proizvodov se je nekoliko okrepil, uvoz netrajnih proizvodov pa je medletno stagniral. Slika 6: Struktura uvoza po ekonomskem namenu 25 Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji 20 15 10 5 S 0 "I -5 £ -10 ï -15 -20 -25 I Proizvodi za široko porabo Proizvodi za vmesno porabo Proizvodi za investicije ........f...........4............f...........f...........4............f......... s 5 S 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Januarja se je medletni upad storitvene menjave Januarja se je medletni upad storitvene menjave nadaljeval. V primerjavi z blagovno menjavo je storitvena menjave začela upadati kasneje, in sicer s četrtletnim zamikom. Izvoz storitev je bil januarja nižji za 4,1 %, k temu pa je največ prispeval izvoz posredovanj, cestnega transporta in gradbenih storitev. Uvoz storitev pa je bil medletno nižji za 2,8 %, večinoma zaradi nižjega uvoza pomorskega transporta ter računalniških in informacijskih storitev. Po večmesečnem upadanju je bil januarja uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev višji kot v enakem obdobju lani. v % 2008 2009 I 10/ XII 09 I 10/ I 09 Izvoz1 4,8 -18,2 -6,2 -0,3 -blago 1,3 -19,2 -2,1 0,6 -storitve 21,6 -14,3 -20,1 -4,1 Uvoz1 6,4 -23,0 -15,7 -2,7 -blago 5,7 -25,9 -11,6 -2,7 -storitve 10,8 -3,9 -33,6 -2,8 Industrijska proizvodnja 2,5 -16,92 -6,33 -7,83 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 -18,12 -6,43 -7,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -21,02 7,13 -6,43 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 -12,82 3,93 -4,03 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -11,32 20,13 6,33 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Po krepitvi v drugi polovici lanskega leta se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti januarja skrčil, nižji pa je bil tudi medletno. V primerjavi z decembrom je bil obseg proizvodnje nižji za 6,4 % (desezonirano), v primerjavi z januarjem preteklega leta pa za 7,5 % (delovnim dnem prilagojeno). Proizvodna aktivnost je bila znova nižja kot v enakem mesecu lani v vseh dejavnostih, ki so usmerjene predvsem na domači trg (najbolj v pohištveni industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov). Za ravnjo lanskega januarja pa je zaostala tudi proizvodnja nekaterih boljizvozno usmerjenih dejavnosti. Znova je bila medletno nižja v tehnološko manj zahtevnih kovinski in tekstilni industriji ter v proizvodnji drugih strojev in naprav, kjer se je padanje proizvodnje pričelo že pred koncem leta 2008. Močneje pa je padla v farmacevtski industriji in proizvodnji IKT Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti -Originalni podatki - Desezonirani podatki o o i i i i i i i i i i i 130 125 120 115 D i 110 3 105 I 100 c 95 90 85 80 75 Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja naprav, kjer je bil upad proizvodnje januarja lani šibkejši kot v povprečju bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti. V preostalih tehnološko zahtevnejših in bolj izvozno usmerjenih dejavnostih, v katerih je bil padec ob začetku gospodarske krize med največjimi, pa je bila proizvodna aktivnost večja kot v enakem mesecu predhodnega leta. Raven iz lanskega januarja so najbolj presegle proizvodnja motornih vozil in plovil, proizvodnja električnih naprav, v katerih je bila proizvodna aktivnost večja kot v enakem obdobju predhodnega leta že v zadnjem lanskem četrtletju, in kemična industrija. Višja kot pred letom dni je bila tudi proizvodnja v tehnološko manjzahtevnih lesni ter znova v papirni in gumarski industriji. Januarja se je gradbena aktivnost po več mesecih padanja okrepila, a je bila še vedno nizka. Vrednost opravljenih del se je januarja po desezoniranih podatkih povečala za 7,1 %, a je bila še vedno nižja kot v enakem mesecu lani (za 6,4 %). Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb2 se je januarja sicer okrepila, a še naprej ostaja nizka in je povezana z zalogami neprodanih stanovanj. Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb se je po popravljenih podatkih decembra lani precej okrepila in se januarja obdržala na tej ravni. Višja aktivnost v tem segmentu lahko kaže na prve znake oživljanja poslovnega investiranja. V gradnji inženirskih objektov, ki jo večinoma financira država, je bila aktivnost na podobni ravni kot konec lanskega leta, kar je približno 15 % nižje kot januarja 2009. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je marca nekoliko izboljšal, saj podjetja trenutne razmere ocenjujejo ugodneje kot februarja, medtem ko se obeti za prihodnje tri mesece znova niso izboljšali. V primerjavi s februarjem so podjetja manjoptimistična glede pričakovanega izvoznega in skupnega povpraševanja. Slabša pričakovanja glede prihodnjega povpraševanja so negativno vplivala tudi na proizvodna pričakovanja, ki so se ravno tako znižala drugi mesec zapored. Zaradi nižjih proizvodnih pričakovanj so se na nizki ravni ohranila tudi pričakovanja glede prihodnjega zaposlovanja. Večina podjetij za prihodnje mesece namreč še vedno pričakuje zmanjševanje števila zaposlenih. Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je padlo tudi januarja, ko je bilo zaposlenih za desetino (oz. 21.813) manj delavcev kot v enakem mesecu lani. Slika 8: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Pričakovana proizvodnja -Pričakovane cene -----Pričakovano zaposlovanje -----Pričakovan izvoz —•— Pričakovano skupno povpraševanje Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del § 20 S 10 e s,ed 0 ro £ -10 nl la S -20 S -30 n d Ï -40 > -50 -60 \ \ \ v - \ * ,--' \ \ / ' CO 0 CO CO 0 0 CO 0 (Ti (Ti 0 0 0 0 0 ra E c d ju es ce d m .ar jnu. .p es ce d ra E Vir: SURS. 100 o > 80 e, ni id er 60 u čes 40 rd e n če 20 se iz m 0 sar a n -20 u T) e M -40 -60 - Gradbeništvo - skupaj Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti - Stavbe - skupaj - Nestanovanjske stavbe Vir: SURS, preračuni UMAR. Januarja se je vrednost novih pogodb v gradbeništvu povečala. Najbolj se je vrednost novih pogodb povečala pri nestanovanjskih stavbah, kjer je bila glede na lanski januar, ki je bil sicer slab, višja kar za 122,9 %. Na izboljšanje kaže tudi vrednost zaloge pogodb v tem segmentu, ki se je januarja povečala in bila višja kot v vseh mesecih preteklega leta. Vrednost novih pogodb se je povečala tudi pri inženirskih objektih, razmere v stanovanjski gradnji pa ostajajo slabe. Vrednost novih pogodb v stanovanjski gradnji je januarja dosegla le 28,6 % vrednosti teh pogodb iz januarja lani. Nove pogodbe v tem segmentu gradbeništva pa so se že lani skoraj prepolovile. Proizvodnja električne energije je bila februarja medletno nižja, precej višja pa je bila poraba elektrike. Potem ko je bila proizvodnja elektrike januarja medletno večja za 2,5 %, je bila februarja nižja za 6,8 %. Proizvodnja nuklearke se ni spremenila, medtem ko sta bili proizvodnja hidroelektrarn in termoelektrarn nižji za dobro desetino. 30 2 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Ekonomsko ogledalo, februar 2010 11 Tekoča gospodarska gibanja Slika 10: Poraba elektrika in obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti 20 15 10 5 0 > « -5 E I -10 1 -15 -20 -25 -30 -35 — Ind. proizvodnja — Poraba elektrike d 83 d S ES H Slika 11: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh -Trgovina na drobno - skupaj -----Motorna goriva —■— Živila, pijače, tob. izd. -----Neživila ■ Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. 60 50 40 30 > 20 (U ro C 10 cu "O U 0 i -10 -20 -30 -40 i» t ■t"- y,........ /A; \p A f --v \ ....... ; \fs> • o o Viri: SURS, ELES, preračuni UMAR. Vir. SURS, preračuni UMAR. Kljub temu je bila proizvodnja hidroelektrarn še vedno za dobro tretjino večja od predvidene z elektroenergetsko bilanco RS, proizvodnja termoelektrarn pa je bila zato lahko nižja od predvidene (za 17,0 %). Poraba elektrike je bila medletno višja za 5,0 % (januarja za 2,4 %), od tega v dejavnosti proizvodnje kovin (neposredni odjemalci) za 16,4 %, ostala poraba pa za 3,0 %. Rast porabe elektrike ocenjujemo kot visoko tudi zato, kerje imel letošnji februar delovni dan manj od lanskega. Zaradi nižje proizvodnje in višje porabe je neto uvoz znašal 14,4 % porabe elektrike v Sloveniji (februarja lani za 1,7 %)3. izdelki, manjši, a vendar še vedno relativno visok6, je bil upad prihodka v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom. Več kot prepolovil pa se je upad v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, športno opremo, igračami. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil po lanskoletnem velikem zaostajanju januarja letos medletno višji za 6,7 %. Za dobro desetino je bilo večje tudi število prvih registracij osebnih motornih vozil, od tega prodaja fizičnim osebam, tudi zaradi visokega padca leto prej, kar za 38,0 %7. Skupni realni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili4 se je po stagnaciji ob koncu leta 2009 januarja občutneje povečal (desezonirano), medletno pa se je upad zaradi učinka osnove še umiril. Znotraj skupne trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili se je upad realnega prihodka januarja medletno še poglobil v trgovini na drobno5, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa smo prvič po septembru 2008 zabeležili večji prihodek. Poglobitev upada prihodka v trgovini na drobno je bila predvsem posledica večjega padca prihodka v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, katerih prihodekje bil lanskega januarja medletno še višji, medtem ko je upad v trgovini z neživili ostal na decembrski ravni, upad v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi pa se je občutneje zmanjšal. Znotraj trgovine z neživili je bil prihodek prvič po aprilu 2009 medletno nižji v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi 3 V izračunu ne upoštevamo polovičnega hrvaškega deleža v nuklearki. 4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 5 Po začasnih podatkih, ki niso na voljo za vse panoge trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili, poleg tega pa je v zadnjih mesecih prihajalo do občutnejših razlik do končnih podatkov, je bil medletni upad prihodka v trgovini na drobno februarja enak (- 3,8 %). Slika 12: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu Prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj -----Prenočitve-domači -Prenočitve -tuji 15 10 * 5 i 0 = -10 -15 -20 83 Ć S 83 85 Š 3 1 85 Ć Vir. SURS, preračuni UMAR. 85 85 2 Š 3 1 6 Po lanskoletnem upadu za skoraj petino se je januarja prihodek zmanjšal za desetino. 7 Število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo medletno februarja večje za 0,3 % (fizične osebe za 3,8 %), marca pa nižje za 11,4 % (fizične osebe za 8,5 %). 12 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Nominalniprihodek v trgovini nadebelo sejepozmanjšanju ob koncu lanskega leta januarja povečal (desezonirano), medletno se je upad prihodka predvsem zaradi učinka osnove še umiril. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je januarja medletno umiril, tako da je bil prihodek za 7,0 % nižji kot januarja lani, kar pa je bilo skoraj za 23 % manj kot januarja 2008. Realni prihodek v gostinstvu se je januarja prvič po septembru 2008 povečal (desezonirano), večji je bil tudi medletno. Po dveh mesecih upadanja je bilo januarja število prenočitev medletno višje za 4,5 %, od tega število domačih prenočitev za 5,2 %, tujih pa za skoraj 4 %. Realni prihodek v gostinstvu je bil po velikem padcu v letu 20098 januarja letos za 6,8 % večji kot januarja lani. Ocenjujemo, da je potrošnja gospodinjstev tudi v prvih mesecih letos ostala skromna. Prihodek v trgovini na drobno, ki je pod ravnjo v lanskem letu, in stagniranje optimizma potrošnikov nakazujeta, da so gospodinjstva pri trošenju še previdna. Nekajoptimizma vzbuja več prodanih avtomobilov v primerjavi z letom prej, vendar je prodaja ravno v teh mesecih lani doživela največji padec glede na leto 2008, zato nadaljevanja visokih rasti v prihodnje ni pričakovati. Tudi viri za potrošnjo se krčijo, saj največji vir dohodkov (masa neto plač) že od avgusta medletno upada. Slika 13: Kazalniki potrošnje gospodinjstev ^^^M Prihodek v trgovini na drobno (leva os) ^^m Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) Slika 14: Poslovne tendence 40 30 20 10 jo 0 J 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je marca rahlo povečala. Na povečanje je vplivalo povečanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja v trgovini na drobno. Znižale pa so se vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov, v storitvenih dejavnostih in pa predvsem v gradbeništvu, kjer je kazalnik padel na novo najnižjo vrednost doslej. - Gospodarska klima - Trg. na drobno Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Trg dela Januarja se je nadaljevalo zmanjševanje vrednosti kazalnikov povpraševanja na trgu dela. Število formalno delovno aktivnih (zaposlenih in samozaposlenih) se je januarja zmanjšalo za 1,0 % (medletno za 4,1 %), predvsem zaradi zmanjšanja števila samozaposlenih kmetov9, medtem ko je bilo število zaposlenih (oseb v delovnem razmerju) po desezoniranih podatkih le za 0,1 % manjše kot decembra. Po področjih dejavnosti se je v primerjavi z decembrom 2009 po nedesezoniranih podatkih najbolj zmanjšalo v kmetijstvu, gradbeništvu, trgovini, predelovalnih dejavnostih, prometu in gostinstvu, medtem ko se je povečalo v izobraževanju, strokovnih, Slika 15: Rast števila formalno delovno aktivnih nov./okt. Bdec/nov. Hjan/dec. -10,1 i 1 ,5 s U h= Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Prihodek v gostinstvu je bil v letu 2009 za 11,3 % nižji kot v letu 2008. 9 Tega SURS ocenjuje na podlagi podatkov ankete o delovni sili za predhodno četrtletje. Ocenjeno število kmetov se naj bi tako od decembra 2009 do januarja 2010 zmanjšalo za 5.781 oz. 17,9 %, gre bolj za statistično oceno kot za dejanski obseg zmanjšanja. Vir: SURS Ekonomsko ogledalo, februar 2010 13 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 I 09 XII 09 I 10 2009/ 2008 I 10/ XII 09 I 10/ I 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 38,8 37,7 31,9 -4,5 -15,4 -15,5 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,1 3,0 -7,5 -0,7 -11,1 C Predelovalne dejavnosti 199,8 216,3 190,6 190,0 -10,1 -0,3 -10,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,7 8,0 8,0 2,9 0,1 3,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,0 9,0 9,0 2,3 -0,4 1,5 F Gradbeništvo 86,8 89,5 83,3 81,5 -1,3 -2,1 -7,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 116,9 113,5 112,8 -1,0 -0,6 -3,0 H Promet in skladiščenje 49,8 51,4 48,8 48,5 -2,8 -0,6 -4,9 I Gostinstvo 34,0 34,3 33,8 33,6 0,6 -0,6 -0,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,5 2,8 0,0 0,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,6 24,2 24,1 1,0 -0,1 -3,0 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,3 4,3 4,7 0,7 -0,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,4 45,6 45,9 4,6 0,6 3,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 26,0 26,0 25,9 -1,7 -0,1 1,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 50,8 51,6 51,6 1,1 0,0 0,8 P Izobraževanje 61,7 61,0 62,6 63,0 2,8 0,7 2,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 51,6 52,1 52,3 2,1 0,4 1,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,0 14,2 14,2 1,8 0,1 1,4 S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,4 3,7 -0,2 2,3 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,5 7,0 -1,0 0,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Še se zmanjšuje tudi število potreb po delavcih in novih zaposlitev, ki jih je za 4,3 % oz. 13,3 % manj kot pred letom dni. Tudi število delovnih dovoljenj za tujce se še zmanjšuje in jih bilo februarja 77.162, kar je 15,4 % manj kot pred enim letom in 1,6 % manj kot decembra 2009. Sicer se število osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas še povečuje, medtem ko se število dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo, zlasti sezonskih, zmanjšuje. Število delovnih dovoljenj se je najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, kjer jih je 11.092 oz. 24,5 % manj kot pred enim letom. Rast števila registriranih brezposelnih oseb je marca četrti mesec zapored ostala skromna, število pa se tako giblje nekaj pod 100.000. Februarja se je po desezoniranih podatkih število registriranih brezposelnih povečalo na 99.784 (kar je 0,4 % več kot pretekli mesec in 29,3 % več kot pred letom dni), marca pa za nadaljnjih 0,5 % in bilo tako le še za 24,1 % višje kot pred letom dni. Število na novo prijavljenih (5.438 zaradi izgube zaposlitve in 805 novih iskalcev prve zaposlitve) je bilo februarja po pričakovanjih za več kot tretjino manjše kot januarja in za 16,0 % manjše kot februarja lani. Odliv brezposelnih je tudi bil manjši kot januarja, a še vedno večji kot pred letom dni. Delo je dobilo 4.034 brezposelnih (998 manj kot januarja in 1.306 več kot februarja lani), zaradi upokojitve in drugih prehodov v neaktivnost, kršenja obveznosti brezposelne osebe, prepisov med evidencami ali iz drugih razlogov pa se je število brezposelnih februarja zmanjšalo še za nadaljnjih 2.016. Slika 16: Izgubili delo in brezposelni, ki so dobili delo -Izgubili delo 2010 \ ----Izgubili delo 2009 Dobili delo 2010 Dobili delo 2009 Dobili delo 2008 .i i i i ¥ .i ^ i & s i i Vir: ZRSZ, preračuni UMAR 12 10 8 6 4 ° 2 0 -4 -6 14 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 18: Bruto plače v zasebnem sektorju v % 2008 2009 I 10/ XII 09 I 10/ I 09 Aktivno prebivalstvo -0,6 0,2 -0,6 -1,1 Formalno delovno aktivni 3,1 -2,4 -1,0 -4,1 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -2,5 -0,2 -3,7 Registrirani brezposelni 11,4 36,6 3,0 34,7 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 3,4 -2,7 2,2 -zasebni sektor 7,8 1,8 -3,5 2,9 -javni sektor 9,8 6,5 -1,0 -0,6 2009 I 09 XII 09 I 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 7,8 10,3 10,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.416,40 1.488,19 1.448,12 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.310,70 1.397,09 1.348,49 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.756,23 1.762,91 1.745,45 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Januarja se je povprečna plača znižala, njena medletna rast pa je ostala na podobni ravni kot ob koncu leta 2009. Bruto plača na zaposlenega se je v primerjavi s predhodnim mesecem nominalno znižala za 2,7 %, medletna rast pa se že od septembra lani giblje na ravni okoli 2 %. Slika 17: Bruto plača na zaposlenega 16 14 Skupaj Zasebni Javni - Industrija (B-E) ■■■• Gradbeništvo (F) — Proizv.stor. (G-I) Posl.stor. (J-N;S) Vir: SURS, preračuni UMAR. rasti bruto plače sektorja zabeležila plačila za nadure, ki jih je bilo zaradi učinka osnove medletno za 11,0 % več. V javnem sektorju se je bruto plača znižala v primerjavi s predhodnim mesecem in v primerjavi z januarjem 2009. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je januarja kljub uskladitvi osnovnih plač10 (za 0,2 %) znižala za 1,0 %, medletno pa je bila za 0,6 % nižja. Slika 19: Bruto plače v javnem sektorju -----Javna uprava -Izobraževanje -Zdravstvo in soc.varstvo -----Kulturne, razv.in rekr.dej. 30 Vir: SURS, preračuni UMAR. Bruto plača v zasebnem sektorju se je januarja znižala, medletno pa se je njena rast tretjič zapored okrepila. Januarsko 3,5-odstotno znižanje bruto plače v zasebnem sektorju je povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta in z dvema delovnima dnevoma manj. Medletno se rast povprečne bruto plače sektorja (2,9 %) krepi od lanskega novembra, še posebejizrazito v dejavnostih industrije (B-E; januarja 6,5 %), kar pripisujemo spremembam v strukturi zaposlenih in učinku osnove. V tržnih storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu ostaja na bistveno nižji ravni. Januarja so prvič po letu dni pozitiven prispevek k Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 Kot izhaja iz Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor; za polovico razlike med lanskoletno medletno inflacijo (1,8 %) in inflacijo iz pomladanske napovedi 2009 (1,4 %). 8 6 4 2 0 2 18 5 10 25 8 20 6 4 Ï 15 2 10 0 5 0 5 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 15 Tekoča gospodarska gibanja Cene Medletna inflacija se je marca ohranila na približno enaki ravni. Ob 1,1-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 1,3 % februarja povišala na 1,4 % marca. V prvem četrtletju letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 0,4 %, kar je za 0,6 o. t. manj kot v prvem četrtletju lani. Povprečna inflacija se marca ni spremenila (0,8 %). Februarja se je nadaljevala rast cen komunalnih storitev. Gibanje cen so februarja poleg običajnih sezonskih Slika 20: Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in celotnem evrskem območju t i i i i i t t i i i Vir: SURS, Eurostat. gibanj in pričakovane rasti modelsko oblikovanih cen energentov (plin in daljinska energija) zaznamovala tudi ponovna povišanja cen različnih vrst komunalnih storitev. Potem ko so se cene odvoza smeti za 7,2 % povišale že januarja, so se februarja povišale za 9,0 %, cene oskrbe z vodo za 2,4 %, kanalščina pa za 1,4 %. Cene komunalnih storitev so se v prvih dveh mesecih letos v občinah, kjer SURS spremlja gibanje cen komunalnih storitev, povišale za 4,2 %, od julija lani, ko je vlada obravnavanje in potrjevanje predlogov sprememb cen komunalnih storitev prenesla na lokalno raven, pa so zrasle že za 14,3 %, kar je k inflaciji med julijem lani in februarjem letos (0,0 %) prispevalo približno 0,4 o. t. Gibanje cen so v zadnjih dvanajstih mesecih poleg omenjenega zaznamovale tudi spremembe cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje in šibka gospodarska aktivnost. Cene življenjskih potrebščin so bile februarja medletno višje za 1,3 %. K tej rasti so približno 1,5 o. t. prispevale višje cene energentov, od tega 1,3 o. t. višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (0,2 o. t. zaradi višjih trošarin). Vpliv gospodarske krize in s tem povezanega šibkega povpraševanja se med drugim odraža na rasti cen storitev, ki je medletno k inflaciji februarja prispevala nekaj manj kot 0,6 o. t. (lani 1,1 o. t.). Cene hrane in brezalkoholnih pijač so medletno inflacijo februarja znižale za 0,2 o. t. Vpliv gibanja cen ostalega blaga na inflacijo je bil v zadnjih dvanajstih mesecih v pretežni meri posledica gibanja cen osebnih avtomobilov in obleke in obutve. Gre namreč za blago, katerega nakup je možno časovno odložiti. Osebni avtomobili so bili medletno cenejši za dobrih 11 % (prispevek k inflaciji -0,8 o.t.), obleka in obutev pa za slabih 6 % (-0,5 o.t.). Cene osebnih avtomobilov in obleke in obutve so pri nas upadle bolj kot v celotnem evrskem območju. Tabela 4: Cene 2009 2010 v % XII 09/ O (I 09-XII 09)/ II 10/ II 10/ O (III 09-II 10)/ XII 08 O (I 08-XII 08) I 10 II 09 O (III 08-II 09) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 1,8 0,9 0,4 1,3 0,8 Blago 1,9 0,0 0,5 1,1 0,1 -Goriva in energija 14,6 -3,5 1,0 12,2 -0,8 -Drugo -0,4 0,6 0,4 -1,3 0,3 Storitve 1,6 2,6 0,3 1,8 2,4 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 2,1 0,9 0,3 1,6 0,9 Regulirane cene1 12,6 -4,7 0,7 12,0 -3,4 -Energija 14,7 -9,6 1,0 14,6 -5,4 -Drugo 4,0 2,5 0,0 3,9 3,0 Osnovna inflacija -brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,9 0,2 -0,1 1,4 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 0,9 0,3 0,3 0,9 0,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu -0,7 -0,4 0,3 0,1 -0,7 -na evrskem območju -2,3 -3,5 0,3 -3,1 -4,0 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Komunalne storitve so v izračun vključene skozi celo leto 2009. 16 Ekonomsko ogledalo, marec 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 21: Rast cen osebnih avtomobilov in oblačil, februar 2010 Osebni avtomobili -10 -8 -6 -4 -2 Medletna rast, v % Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile februarja medletno višje. Gibanja cen surovin pred obdobjem gospodarske krize in med krizo so poleg vplivov, povezanih s ciklično gospodarsko aktivnostjo, ključno vplivala na gibanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu. V času konjunkture so namreč najhitreje rasle cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter v proizvodnji živil in pijač, kar je ključno vplivalo na takratno relativno visoko skupno rast cen industrijskih proizvodov. V obdobju gospodarske krize pa so skladno z gibanjem teh cen na svetovnem trgu upadle tudi cene v proizvodnji teh proizvodov pri nas. Od avgusta 2009 se je medletno upadanje cen industrijskih proizvodov na domačem trgu postopoma umirjalo in ob koncu lanskega leta znašalo -0,7 %, v Slika 22: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih -PPI (domači trg) .........OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO ----PREDELOVALNE DEJAVNOSTI -Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav _ ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. \................. "V..... \ . \ v / \ « predelovalnih dejavnostih pa -2,2 %. Februarja letos so bile cene industrijskih proizvodov pri nas medletno predvsem zaradi medletno višjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov že rahlo višje (0,1 %). Podobno kot pri cenah industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu, je bilo gibanje cen industrijskih proizvodov iz uvoza v zadnjih dveh letih odločilno zaznamovano z vplivi gibanja cen surovin v mednarodnem okolju. Tudi cene uvoženih industrijskih proizvodov so bile zaradi zgoraj omenjenih razlogov že januarja11 medletno višje (3,3 %). V skladu s šibkim povpraševanjem se je ob koncu leta 2009 umirila tudi rast cen poslovnih storitev. Relativno šibka gospodarska aktivnost in s tem povezan upad povpraševanja sta vplivala na umiritev rasti cen poslovnih storitev. Skupna rast cen poslovnih storitev je v letu 2007 namreč znašala 5 %, v letu 2008 2,1 %, lani pa 0,1 %. V lanskem letu so se najboljpovišale cene pomorskega tovornega prometa (11,7 %), povišanja cen ostalih storitev pa so bila glede na pretekla leta relativno skromna, v razponu med 0,2 % in 4,4 %. Približno tretjina skupin cen poslovnih storitev pa se je lani pocenila. Najbolj storitve zračnega prometa (-4,6 %), podjetniško in poslovno svetovanje (-2,7 %) in zaposlovalne dejavnosti (-1,9 %). Gibanje cen poslovnih storitev podobno kot gibanje cen potrošniških storitev namreč v večji meri kot gibanje cen blaga sledi gibanju cene dela, ki se je v obdobju gospodarske krize zelo umirila. Po enoletnem postopnem slabšanju se je januarja drugi mesec zapored cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala pod vplivom šibkejšega evra in padca relativnih cen12. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno Slika 23: Realni efektivni tečaji do pomembnejših skupin trgovinskih partneric, deflacioniran s CPI Skupaj (17 partneric) -Evrsko območje - Izven evrskega območja -----EU zunaj evrskega območja iT 140 Vir:ECB, SURS, OECD, EUROSTAT; preračuni UMAR. 11 Zadnji podatek. 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 0 zven EU 10 * 5 0 90 -15 Vir: SURS Ekonomsko ogledalo, februar 2010 17 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti medletna rast, v % 2008 2009 Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,5 0,4 -0,3 -0,3 0,3 1,8 Realno, deflator CPI 2,8 0,7 0,4 0,0 0,2 2,3 Realno, deflator PPI 0,8 2,9 3,0 3,4 3,7 1,5 Realno, deflator ULC 3,4 5,6 8,5 5,4 4,5 4,8 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 6,2 9,3 15,2 11,4 7,5 3,7 Sredstva na zaposlenega, nominalno 7,0 3,0 5,3 3,0 2,0 2,0 Produktivnost dela, realno 0,7 -5,8 -8,6 -7,6 -5,0 -1,6 Realni stroški dela na enoto proizvoda 2,3 7,2 10,9 8,7 6,7 2,9 Produktivnost dela, nominalno 4,5 -3,9 -5,0 -5,3 -4,4 -0,8 Vir: SURS, ECB, EUROSTAT, OECD; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 17-tih najpomembnejših trgovinskih partneric rastjo cen življenjskih potrebščin, je januarja ponovno padel (-1,1 %), njegova medletna rast pa se je močno upočasnila (na 0,5 %). Vrednost evra se je že decembra znižala do večine pomembnejših valut zunaj EU, januarja pa tudi do večine pomembnejših valut znotrajEU. Padanje nominalnega efektivnega tečaja na mesečni ravni se je zato pospešeno nadaljevalo, njegova medletna rast pa se je po nekoliko višji rasti v zadnjem četrtletju lani umirila. Hkrati se je drugi mesec nadaljevalo tudi padanje relativnih cen, ki so bile januarja le še za malenkost višje kot pred letom. Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva se je v zadnjem četrtletju lani umirilo, a ostaja med višjimi v evrskem območju in EU, razlike v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU pa so se občutno zmanjšale. Do umiritve slabšanja stroškovne konkurenčnosti je prišlo predvsem zaradi upočasnjenega padca produktivnosti dela. Ta je bil predvsem posledica nižjega padca gospodarske aktivnosti (zaradi učinka osnove). Krčenje zaposlenosti, ki je bilo visoko že v tretjem četrtletju, se ni bistveno povečalo. Rast stroškov dela na zaposlenega je bila na agregatni ravni tudi v zadnjem četrtletju zmerna zaradi umirjene rasti plač v javnem sektorju. Precej upočasnjena rast stroškov dela na enoto proizvoda je bila v primerjavi z njihovo rastjo v drugih članicah evrskega območja in EU sicer še vedno med višjimi, vendar pa so se razlike od drugega četrtletja občutno zmanjšale13. Slednje se kaže tudi v umirjeni rasti realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativno rastjo stroškov dela na enoto proizvoda (po oceni na 4,8 % z 8,5 % v prvem četrtletju), ki pa je bila zaradi medletne okrepitve evra v zadnjem četrtletju nekoliko višja kot v tretjem četrtletju. 13 Slovenija je bila od tretjega četrtletja 2008 med članicami evrskega območja, pa tudi EU, z najvišjo rastjo realnih stroškov dela na enoto proizvoda. V prvem četrtletju leta 2009, ko so bile razlike najvišje, je po njihovi rasti od povprečja evro območja odstopala za 6,9 odstotne točke, v zadnjem četrtletju za 2,7 o.t. (od povprečja EU za 7,4 o.t., 2,4 o.t.). Pri relativno skladnejši rasti plač oz. sredstev za zaposlene na zaposlenega so bile razlike posledica občutno višjega padca produktivnosti dela v Sloveniji kot v evro območju in EU. Slika 24: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju evro območja RULC Slovenija RULC evrsko območje -Produktivnost Slovenija -Produktivnost evrsko območje ---------Sredstva na zaposlenega Slovenija ---------Sredstva na zaposlenega evrsko območje a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. V predelovalnih dejavnostih, kjer se je stroškovna konkurenčnost v prvih treh četrtletjih poslabšala bolj kot v preostalem gospodarstvu, se je v zadnjem četrtletju lani stroškovna konkurenčnost že izboljšala. Po nadpovprečno visokem padcu v prvih treh četrtletjih je produktivnost dela v predelovalnih dejavnostih v zadnjem četrtletju lani že močno porastla (8,5 %), saj so se predelovalne dejavnosti višjemu padcu aktivnosti z zamikom prilagodile z izrazitejšim krčenjem zaposlenosti. Posledično so v zadnjem četrtletju stroški dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih padli: nominalni za 3,9 %, realni za 1,4 % (v celem letu 2009 9,8- oz. 8,1-odstotna rast). V gradbeništvu, kjer je bil v letu 2009 padec gospodarske aktivnosti le za malenkost nižji kot v predelovalnih dejavnostih, do omenjene prilagoditve ni prišlo, rast stroškov dela na enoto proizvoda pa je bila zato visoka tudi v zadnjem četrtletju: 15,2 % oz. 15,9 % (v celem letu 2009 18,9 % oz. 17,7 %). 18 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 25: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva Produktivnost realno ■ Sredstva na zaposl.-realno ♦ RULC ■ NULC 20 A,B C,D,E D F G,H,I J,K L do P Skupaj Vir: SURS, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je bil januarja skoraj izravnan (primanjkljaj v višini 8,3 mio EUR). Medletno se je najbolj znižal primanjkljajv blagovni menjavi. Nižja so bila tudi neto plačila obresti tujini in primanjkljaj državnega sektorja, presežek v storitveni bilanci pa se medletno še znižuje. Slika 26: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance I Blagovna menjava I Faktorski dohodki - Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi 100 0 Vir : BS. Po dveh mesecih primanjkljaja je bil januarja v menjavi s tujino14 zabeležen presežek, kar je ob presežku v storitveni bilanci predvsem posledica skromnejšega blagovnega primanjkljaja. Januarja je bil blagovni primanjkljaj medletno nižji za 42,2 mio EUR in je znašal 3,9 mio EUR. K medletno nižjemu presežku v storitveni bilanci je večinoma prispeval nižji presežek v menjavi storitev posredovanj in v menjavi gradbenih storitev. Presežek v menjavi transporta in potovanj je bil na medletno neznatno višji. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se še znižuje, bilanca tekočih transferjev pa je po dveh mesecih presežka januarja beležila primanjkljaj, kipa je bil nižji od primerljivega lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil tudi januarja nižji predvsem zaradi neto plačanih obresti tujini. Ob skromnem povečanju stanja neto zunanjega dolga se neto plačila obresti na tuje kredite zasebnega sektorja znižujejo zaradi nizkih obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih. Po drugi strani so se januarja precej povečala neto plačila obresti državnega sektorja. Na neto priliv sredstev pri dohodkih od dela večinoma vplivajo nižja nakazila, ki so povezana z zmanjševanjem števila zaposlenih in dohodkov tujih delavcev, ki delajo v slovenskih podjetjih. Bilanca tekočih transferjev je januarja izkazovala primanjkljaj, ki je bil skoraj v celoti posledica primanjkljaja v državnem sektorju. Januarja so večino prihodkov predstavljala sredstva iz strukturnih skladov, vendar je bilo njihovo črpanje precej nižje kot novembra in decembra lani. Ob visokih prilivih in odlivih so bili neto kapitalski tokovi tudi januarja šibki (4,2 mio EUR). Januarja je bil zabeležen neto pritok kapitala državnega sektorja ter neto odtok kapitala zasebnega sektorja in centralne banke. Državni sektor je beležil visok neto pritok kapitala zaradi izdaje državne referenčne obveznice, poslovne banke in BS pa so se razdolžile v tujini. Neposredne naložbe so bile januarja neto prilivne v višini 17,5 mio EUR. Pri domačih neposrednih naložbah v tujini so prevladovale naložbe v lastniški kapital. Tuje neposredne naložbe so se povečale predvsem zaradi (ocenjenih) reinvestiranih dobičkov, slovenska podjetja s tujim kapitalom pa se še vedno razdolžujejo do tujih vlagateljev. Naložbe v vrednostne papirje so januarja dosegle 1.348,9 mio EUR neto pritoka kapitala. Država je januarja izdala 10-letno referenčno obveznico v višini 1,5 mrd EUR z obrestno mero 4,125 %. Ostale naložbe so bile januarja neto odlivne v višini 1.362,4 mio EUR zaradi ponovno večjega padca obveznosti od terjatev. Banke so januarja umaknile vloge iz tujine, kar je bilo po naši oceni predvsem posledica odplačil kreditov tujini, deloma pa financiranja sicer skromne domače kreditne aktivnosti. Pri obveznostih do tujine je BS januarja preko sistema TARGET poravnala del obveznosti do Evrosistema, in sicer v višini 884,7 mio EUR. 4 Blagovna in storitvena bilanca skupaj. 15 10 5 = 0 15 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 19 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Plačilna bilanca I 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I 09 Tekoče transakcije 1.644,7 1.653,0 -8,3 -73,3 -Blagovna menjava (FOB) 1.223,8 1.227,7 -3,9 -46,1 -Storitve 297,6 213,4 84,2 90,8 -Dohodki od dela in kapitala 72,9 132,5 -59,6 -78,9 Tekoči transferi 50,5 79,3 -28,9 -39,1 Kapitalski in finančni račun 137,8 -89,7 48,1 43,1 -Kapitalski račun 8,7 -15,6 -6,9 -7,5 -Kapitalski transferi 8,5 -15,2 -6,7 -7,3 -Patenti, licence 0,2 -0,4 -0,2 -0,3 -Finančni račun 129,1 -74,1 54,9 50,6 -Neposredne naložbe 37,6 -20,1 17,5 48,4 -Naložbe v vrednostne papirje 1.345,5 3,4 1.348,9 410,1 -Finančni derivativi 0,0 0,1 0,1 -10,2 -Ostale naložbe -1.304,8 -57,5 -1.362,4 -394,1 -Terjatve 215,1 -57,5 157,6 83,1 -Obveznosti -1.519,9 0,0 -1.519,9 -477,2 -Mednarodne denarne rezerve 50,8 0,0 50,8 -3,6 Statistična napaka 0,0 -39,8 -39,8 30,2 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne 29,4 mrd EUR (83,9 % BDP), kar je 254 mio EUR manj kot decembra lani. K znižanju je večinoma prispeval umik gotovine in vlog domačih bank z računov v tujini. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank se je februarja ponovno okrepila, a je bila še vedno na nizki ravni. Tudi tokrat je velik del neto tokov predstavljalo neto zadolževanja podjetij in NFI, medtem ko so bili neto tokovi kreditov prebivalstva zaradi sezonskih dejavnikov nekoliko pod ravnjo iz preteklih mesecev. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, obenem pa se je močno okrepil odliv tujih vlog, prav tako pa so se februarja občutno zmanjšale vloge države. Februarja letos je bil neto tok kreditov domačim nebančnim sektorjem najvišji v zadnjih sedmih mesecih, a še vedno precej nižji kot v enakem obdobju lani. Neto tok kreditov je februarja znašal 168,7 mio EUR, a je medletna stopnja rasti zaradi razmeroma močnega obsega kreditiranja lanskega februarja po pričakovanjih upadla pod 2 %. V prvih dveh mesecih letos je bila kreditna aktivnost bank na nekoliko višji ravni kot v predhodnih mesecih, kljub temu pa so neto tokovi z 282,1 mio EUR za slabo polovico zaostali za ravnjo iz primerljivega obdobja v letu 2009. Pozitiven neto tok so beležili le evrski krediti, medtem ko so domači nebančni sektorji devizne kredite neto odplačevali v višini 8 mio EUR, kar je precej manj Slika 27: Finančne transakcije plačilne bilance I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe Neto zunanji dolg je konec januarja znašal 10,6 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2009 povečal za 64 mio EUR oz. za 0,1 o. t., na 30,2 % ocenjenega BDP. Konec januarja je bruto zunanji dolg znašal 39,9 mrd EUR (114,1 % BDP), 190 mio EUR manjkot decembra lani. Zunanji dolg državnega sektorja se je januarja povečal zaradi izdaje referenčne obveznice, znižal pa se je dolg domačega bančnega sektorja (BS in poslovnih bank) in tudi ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja. Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec januarja znašale Vir: BS 20 Ekonomsko ogledalo, marec 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 28: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^^B Prebivalstvo (leva os) Podjetja in NFI (leva os) ^^^B Država (leva os) -----Prebivalstvo (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 40 35 30 25 -p 20 ro 15 ro C (U 10 "Ö 0! :> 5 0 -5 -10 Vir: BS, preračuni UMAR kot v prvih dveh mesecih lani. Zaradi dejanskih in tudi pričakovanih neugodnih gibanj na deviznem trgu lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih njihovo neto odplačevanje ponovno nekoliko okrepilo. Kreditna aktivnost v evrskem območju je februarja ostala šibka. Obseg kreditov je praktično stagniral drugi mesec zapored, medletno pa je bil za 0,5 % nižji. Podjetja in NFI so tretji mesec zapored neto odplačevala kredite, vendar so bila tokrat neto odplačila z 1,6 mrd EUR na najnižji ravni v tem obdobju. Kredite so odplačevale le NFI, medtem ko so podjetja s 4,4 mrd EUR neto tokov beležila najvišji obseg neto zadolževanja po lanskem januarju. Po januarskem neto odplačevanju pa so pozitiven neto tok ponovno beležila gospodinjstva, vendar so ti tako kot v Sloveniji zaostali za ravnjo iz preteklih mesecev. Tudi februarja je bilo neto zadolževanje gospodinjstev razmeroma skromno, kar je po naši oceni deloma tudi posledica sezonskih dejavnikov, a je bilo kljub temu na višji ravni kot leto pred tem. Neto tokovi so bili tako na ravni 29,0 mio EUR, kar je najnižja raven po juniju 2009. Tudi tokrat so gospodinjstva neto odplačevala potrošniške kredite in kredite za ostale namene, za razliko od januarja pa je upadlo tudi neto zadolževanje v obliki stanovanjskih kreditov (41,6 mio EUR). Gospodinjstva so se v prvih dveh mesecih letos neto zadolžila za 67,6 mio EUR, kar je za 1,7-krat več kot v enakem obdobju lani. Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so februarja prvič po januarju 2009 presegli 100 mio EUR. Neto zadolževala so se le podjetja, medtem ko so na drugi strani NFI kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevala (17,6 mio EUR). Tudi tokrat so najvišjo vrednost beležili neto tokovi kreditov za obratna sredstva, krepilo se je tudi zadolževanje za ostale namene, medtem ko je obseg kreditov za investicije upadel. Podjetja in NFI so tako v prvih dveh mesecih letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 175,5 mio EUR, kar je za skoraj dve petini manj kot v primerljivem obdobju lani. Potem ko so podjetja in NFI ob koncu preteklega leta obsežno neto odplačevala tuje kredite, je bil januarja neto tok ponovno pozitiven, domače banke pa so ponovno neto odplačevale kredite, najete v tujini. Podjetja in NFI so se februarja neto zadolžile v tujini v višini 48,5 mio EUR, kar je za 16,3 % več kot v enakem mesecu leta 2009. Tudi tokrat so se podjetja in NFI neto zadolževala v obliki dolgoročnih kreditov, njihovi neto tokovi pa so bili z 52,3 mio EUR na najvišji ravni v zadnjih osmih mesecih. Po drugi strani podjetja še naprej postopoma zmanjšujejo obseg kratkoročnih kreditov, njihova neto odplačila pa so na začetku leta dosegla 3,9 mio EUR. Tuji krediti tako ostajajo pomemben vir dolžniškega financiranja podjetij, kar je najverjetneje tudi posledica tega, da so obrestne mere za kredite podjetij in NFI v Sloveniji še vedno precej višje od povprečja v evrskem območju. Februarja so bile obrestne mere za kredite podjetjem in NFI nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero za 317 bazičnih točk višje od povprečja v evrskem območju, kar je tudi najvišja vrednost, odkar imamo primerljive podatke15. Banke so januarja osmi mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini. Tokrat v višini 88,3 mio EUR, kar je tretja najvišja raven v tem obdobju, slabe tri petine neto odplačil pa so predstavljali dolgoročni krediti. Potem ko so se v zadnjih dveh mesecih preteklega leta močno okrepile tuje vloge, so bili ti neto prilivi januarja že skoraj izničeni, saj so vloge beležile neto odliv v višini 509,3 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej. Banke so tako januarja letos neto odplačevale tuje kredite in vloge v višini 597,6 mio EUR, kar je skoraj trikrat več kot v primerljivem mesecu lani. Slika 29: Neto zadolževanje bamk na tujem 1000 > -200 -400 -600 -800 -1000 Vir: BS, preračuni UMAR. 5 Od leta 2003. 0 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 28. II 10 28. II 10/ 31. I 10 28. II 10/ 31. XII 09) 28. II 10/ 28. II 09 Krediti skupaj 32.444,95 32.727,05 0,5 0,9 1,9 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.336,55 0,5 0,8 -0,4 Krediti državi 870,95 910,00 3,9 4,5 9,7 Krediti prebivalstvu 8.412,91 8.480,49 0,3 0,8 8,0 Potrošniški 2.899,95 2.892,25 -0,2 -0,3 0,9 Stanovanjski 3.927,13 4.023,87 1,0 2,5 16,9 Ostalo 1.585,84 1.564,38 -0,4 -1,4 1,3 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.541,23 0,5 1,6 3,9 Čez noč 5.655,00 5.792,05 0,8 2,4 11,3 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.836,60 -3,0 -5,5 -17,3 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.198,93 5,3 11,3 43,9 Vloge na odpoklic 666,84 713,65 2,1 7,0 -0,9 Vzajemni skladi 1.856,30 1.862,05 0,4 0,3 31,0 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. Po dveh mesecih visokih neto prilivov vlog prebivalstva v banke so bili ti februarja nekoliko nižji (72,1 mio EUR). V dveh mesecih letos so znašali 228,2 mio EUR, kar je za dobro četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Še pa prihaja do spreminjanja ročnostne strukture vlog prebivalstva, kar je po naši oceni predvsem posledica relativno ugodnejših obrestnih mer za dolgoročne depozite, sajbanke še naprej poskušajo nadomestiti manj razpoložljive tuje vire z domačimi. Neto prilivi dolgoročnih vlog so tako drugi mesec zapored presegli 160 mio EUR in so se tokrat še bolj od preteklih mesecev napajali iz kratkoročnih vlog, saj so te beležile neto odlive v višini 152,0 mio EUR. Po januarskih visokih neto prilivih vlog države, ki so bili posledica izdaje nove državne obveznice, so te februarja beležile občuten neto odliv (691,0 mio EUR), le manjši del sredstev pa je bil usmerjen v dolgoročne depozite. Razlog za velik odliv februarja je v majhnem interesu bank za vloge države, tako da je država ta mesec povečala svoje vezane vloge pri BS za dodatnih 550 mio EUR. Februarja so vzajemni skladi domačih upravljavcev osmi mesec zapored beležili neto prilive. Ti so tako z 7,1 mio EUR le nekoliko zaostali za prilivi iz predhodnega meseca. V primerjavi z januarjem so bili nekoliko bolj razpršeni, a so vseeno pretežen del neto prilivov beležili bolj tvegani delniški skladi, neto prilive, večje od enega mio EUR, pa so beležili tudi obvezniški skladi in mešani skladi. Februarja se je obseg sredstev v upravljanju okrepil za 0,4 %. Kljub razmeroma nizki mesečni rasti pa je medletna rast prvič po decembru 2007 presegla 30 %, kar je tudi posledica upada v lanskem februarju. Likvidnost Ljubljanske borze ostaja zelo skromna. Obseg trgovanja je s 40,3 mio EUR le nekoliko presegel januarsko vrednost, skoraj tri četrtine prometa pa je predstavljalo trgovanje z delnicami. Februarja je obseg tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi beležil 1,4-odstoten upad, kar je predvsem posledica negativnih gibanjna delniškem trgu, saj je tržna kapitalizacija delnic (brez ID- Slika 30: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletna sprememba stanja ^^^B Vzajemni skladi (leva os) ^^^B Ostale vloge (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -----Dolgoročno vezane (desna os)-----Vzajemni skladi (desna os) 500 100 400 80 60 40 20 5 0 » -20 "S S -40 -60 Vir: BS, preračuni UMAR. ov) upadla za 3,7 %. Skupen upad je tako precej ublažila le 0,1-odstotna rast tržne kapitalizacije obveznic, ki pa predstavljajo približno 60 % celotne tržne kapitalizacije vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, njihov delež pa se je v dobrih dveh letih skoraj potrojil. Marca je Ljubljanska borza izvedla revizijo indeksov. Po novem je tako osrednji indeks Ljubljanske borze indeks SBI TOP, ki ga sestavljajo najlikvidnejše delnice največjih družb iz Ljubljanske borze. Indeks SBI20 pa se je z revizijo preimenoval v LJSE Composite (LJSEX) in bo odslej meril gibanje celotnega slovenskega organiziranega trga delnic. Potem ko je februarja indeks SBI TOP beležil enega izmed večjih upadov v zadnjih mesecih, se je marca njegova vrednost okrepila, in sicer za 0,6 %. To je precej manj od razvitih kapitalskih trgov, kjer se je vrednost indeksa MSCI World, merjenega v evrih, v tem mesecu okrepila kar za 6,8 %. 0 -100 22 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 31: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov tj/ Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance V prvih dveh mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 0,2 % manj prihodkov kot v enakem obdobju leto prej. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost16 so vplačila v prvih dveh mesecih znašala 2,2 mrd EUR. Po januarskem zmanjšanju prihodkov (za 6,5 %) so se februarja v primerjavi z januarjem prihodki zmanjšali za nadaljnjih 4,8 %. Prihodki so se zmanjšali iz vseh strukturno pomembnih davkov in prispevkov. Najbolj so se februarja zmanjšali prihodki od domačih davkov na blago in storitve, med njimi najbolj prihodki od trošarin17 in prihodki od davka na dodano vrednost, kjer so bili februarja že prisotni prvi učinki skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost na podlagi obračuna tega davka (s 60 na 21 dni). Zmanjšali so se tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost (-2,4 %) in prihodki od dohodnine (-1,4 %), ki so sledili gibanju plač januarja. Manjši kot januarja so bili februarja tudi prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-3,8 %). Medletno so bili v prvih dveh mesecih višji le prihodki od domačih davkov na blago in storitve. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili višji za 13,5 %, predvsem zaradi nizke osnove, pa tudi zaradi časovne neusklajenosti vplačil davka na dodano vrednost. Malenkost višji so bili še prihodki od trošarin (0,7 %), ki so se v prvih dveh mesecih letos oblikovali po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v prvih dveh mesecih lani. Prihodki od vseh ostalih davkov pa so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji, najbolj prihodki davka od dohodka pravnih oseb 16 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v januarju 2010, Uprava za javne prihodke. 17 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil troša- rin. (za dobrih 21 %), saj lahko davčni zavezanci pri mesečnih akontacijah davka uveljavljajo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja; v letu 2010 pa velja tudi za odstotno točko nižja zakonska davčna stopnja (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili manjši za 3,7 %; poleg manjših prihodkov od davka iz zaposlitve (-2,1 %) je upadel zlasti prihodek od drugih podvrst dohodnine (-13,4 %), predvsem od dohodka iz dejavnosti, od dohodka od prodaje kapitala in od dohodkov od premoženja, pri katerih se je obseg zmanjšal za več kot 20 %. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je že proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala, januarja pa se je prevesila v zmanjšanje. V prvih dveh mesecih so bili prispevki za socialno varnost medletno manjši za 2,6 %. Slika 32: Davki in prispevki za socialno varnost - Dohodnina - Davek na dodano vrednost • Trošarine ■ Prispevki za socialno varnost Vir: UJP, preračuni UMAR. V letu 2009 so po podatkih konsolidirane bilance18 MF javnofinančni prihodki znašali 14,4 mrd EUR, odhodki pa 16,4 mrd EUR. Prihodki so se glede na leto 2008 zmanjšali za 6,1 %, medtem ko so bili leto prej višji za 9,5 %. Medletna rast odhodkov je bila leta 2009 6-odstotna, kar je sicer manj kot leto prej, ko je bila 10,9-odstotna. V poslabšanem makroekonomskem okolju so avtomatski stabilizatorji in učinki davčne reforme iz preteklih let močno zmanjšali javnofinančne prihodke. Finančni učinki ukrepov, sprejetih še v ugodnih razmerah v letu 2008, in ukrepov, sprejetih za blaženje finančne in gospodarske krize v letu 2009, pa so skupaj z avtomatskimi stabilizatorji na strani izdatkov (zlasti višji izdatki za transfere brezposelnim) hkrati znatno povečali javnofinančne odhodke. Razkorak se je samo decembra lani povečal za nadaljnjih 397 mio EUR. V letu 2009 je konsolidirana bilanca javnega financiranja izkazala primanjkljaj v višini 1.961 mio EUR, kar je merjeno z deležem v BDP 5,6 %. V ekonomski strukturi odhodkov so se v letu 2009 glede na leto prej 18 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne FTSE 110 90 80 70 60 50 40 30 0 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 23 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-XII 09 v mio EUR I-XII 09/ I-XII 08 v % BDP Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 -4,9 -6,1 41,3 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 -9,1 -7,0 37,1 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 -10,9 -18,5 8,0 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 -3,1 1,3 14,8 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 -9,0 -3,0 13,4 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 203,1 63,3 1,7 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 -5,3 6,0 46,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 -6,9 9,3 11,2 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 -16,0 -0,8 7,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 8,2 7,3 17,3 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 -8,6 3,3 3,7 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 9,6 8,1 1,4 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 -33,0 2,7 1,3 Saldo -99,7 -0,3 -1.961,4 -5,6 Vir: MF, Bilten javnih financ. najbolj povečali odhodki za subvencije (25,5 %) zaradi izvajanja proti kriznih ukrepov in odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin (11,9 %), kjer se je iz meseca v mesec krepila rast izdatkov za transfere brezposelnim (93,3 %) zaradi poslabšanih razmer na trgu dela. Rast sredstev za pokojnine se je proti koncu leta upočasnila; medletno so bili izdatki za pokojnine večji za 4,8 %. Valorizacija pokojnin novembra 2008 s poračunom za celo leto nazaj je z visoko osnovo potisnila rast sredstev za pokojnine navzdol, poleg tega pa so bile v letu 2009 pokojnine usklajene le februarja, ker za valorizacijo novembra zakonsko določeni pogoji za izvedbo uskladitve niso bili izpolnjeni. Višja od skupne rasti odhodkovje bila tudi rast odhodkov za plače in druge izdatke zaposlenim (9,3 %) kot posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Rast izdatkov za blago in storitve se je proti koncu leta zelo upočasnila, v letu 2009 so bili za 0,8 % nižji kot leto prej. Odhodki za transfere posameznikom in gospodinjstvom ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim so v letu 2009 tudi strukturno gledano največ prispevali k rasti konsolidiranih javnofinančnih odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2009 dosegel 1.729 mio EUR. Primanjkljaj je v letu 2009 izkazala tudi zdravstvena blagajna (76 mio EUR). Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v letu 2009 znašal 1.287 mio EUR (kar je za 12,4 % več kot leto prej), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Primanjkljaj skupne bilance občinskih proračunov se je iz meseca v mesec povečeval; v letu 2009 je znašal kar 157 mio EUR. Slika 33: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki ■ Prihodki 2008 »Prihodki 2009 I Odhodki 2008 «Odhodki 2009 Vir: MF, preračuni UMAR. Iz proračuna EU je bilo februarja prejetih 45,0 mio EUR sredstev. Večji del sredstev je Slovenija v državni proračun prejela za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (19,7 mio EUR), od tega več kot 60 % iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu. Nekaj manj je bilo prejetih povračil iz strukturnih skladov (13,9 mio EUR), kjer je bila v prvih dveh mesecih letos dosežena 4,5-odstotna realizacija glede na sprejeti proračun RS za leto 2010. Razlog za nizka povračila iz strukturnih skladov je trenutno 24 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država ESA-95 Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2009 ocenjen na 5,5 % BDP in se je glede na leto 2008, ko je znašal 1.7 % BDP, povečal za 3,8 o. t. BDP. Primanjkljaj sektorja države se je v letu 2009 generiral predvsem v centralni državi (4,6 % BDP), na katero odpade tudi večina povečanja salda glede na leto prej (za 3,5 o. t. BDP). Lokalna raven je k primanjkljaju države prispevala 0,5 % BDP, kar je približno toliko kot leto prej, skladi socialnega zavarovanja pa 0,4 % BDP, za kolikor se je tudi povišal njihov primanjkljaj. Delež celotnih prihodkov sektorja država se je kljub zmanjšanju prihodkov povečal za 1.8 o. t. BDP19, precej bolj pa se je povečal delež celotnih odhodkov države, in sicer za 5,6 o. t. BDP. Neravnotežje javnih financ se je začelo povečevati že v drugi polovici leta 2008, v prvi polovici lanskega leta pa se je izrazito poglobilo, ko je zaradi poslabšanega makroekonomskega okolja in učinkov sprememb davčne zakonodaje iz preteklih let prišlo do upada javnofinančnih prihodkov. Hkrati se je ohranjala visoka raven tekočega trošenja države, ki je bila dodatno spodbujena z delovanjem avtomatskih stabilizatorjev, sprejeto plačno reformo in protikriznimi ukrepi. Neravnovesje javnih financ se je v drugi polovici leta, ko se je upočasnila rast javnofinančnih odhodkov, nekoliko zmanjšalo. V letu 2009 so prihodki sektorja države ocenjeni na 15,5 mrd EUR, glede na leto prej pa so nominalno upadli za 1,9 %. Bolj kot celota so se zmanjšali prihodki sektorja države iz obračunanih davkov in prispevkov (-2,7 %), ki so se oblikovali v poslabšanem makroekonomskem okolju, na njihov obseg in strukturo pa so vplivale tudi uveljavljene spremembe davčne zakonodaje iz preteklih let. Upad prihodkov sektorja država so nekoliko ublažili nedavčni prihodki iz kapitalskih in drugih tekočih transferjev ter prihodki iz proizvodnje za trg in lastno končno porabo, ki so se glede na leto prej povečali za 3,5 %. Od pomembnejših kategorij davčnih prihodkov so se za 1,1 % povečali le prihodki od obračunanih prispevkov za socialno varnost. Zaradi padca gospodarske aktivnosti in ukinitve davka na izplačane plače so se, kljub povečanju obračunanih trošarin ob povečanih trošarinskih stopnjah, za 4,4 % zmanjšali davki na proizvodnjo in uvoz. Za 6,0 % so se zmanjšali tekoči davki na dohodke in premoženje, med katerimi so se zmanjšali prihodki od obračunane dohodnine in prihodki od obračunanega davka od dohodka pravnih oseb. Na obračunano dohodnino so poleg zmanjšanih davčnih osnov vplivale tudi povečane olajšave v nižjih dohodkovnih razredih. Poleg slabših poslovnih rezultatov pa so na obračun davka od dohodka pravnih oseb učinkovale spremembe zakona z višjimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Izdatki sektorja države so v letu 2009 ocenjeni na 17,4 mrd EUR, glede na leto prej so se povečali za 6,0 %. K rasti izdatkov sektorja država so največ prispevali izdatki za socialna nadomestila in podpore v denarju in naravi (2,7 o. t.), predvsem kot posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev s povečevanjem izdatkov za nadomestila brezposelnim. Zaradi plačne reforme in povečanja števila zaposlenih v javnem sektorju so kar 1,6 o. t. k rasti izdatkov prispevala sredstva za zaposlene. Pomembneje so k rasti zaradi učinkov izvajanja protikriznih ukrepov prispevali še odhodki za subvencije (0,9 o. t.) in obresti (0,5 o. t.), ki se z naraščanjem zadolževanja države ponovno povečujejo. Prispevek kapitalskih transferjev in investicij je bil v letu 2009 skromen (0,4 o. t.), vpliv ostalih izdatkov na skupno rast pa zanemarljiv. Rast javnofinančnega primanjkljaja in blažitev posledic finančne in gospodarske krize sta močno povečala potrebo po zadolževanju države v letu 2009. Po večletnem relativnem zniževanju se je dolg države v letu 2009 povečal z 22,6 % BDP na 35,9 % BDP oz. za 4,1 mrd EUR. Čeprav je bila njegova raven tudi v letu 2009 med nižjimi v EU, pa je bilo povečanje v primerjavi z BDP precej višje kot v povprečju evrskega območja. Tabela 9: Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država, v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Skupaj prihodki države 43,0 43,6 43,9 43,7 43,6 43,8 43,2 42,4 42,6 44,4 Skupaj izdatki države 46,7 47,6 46,3 46,4 45,8 45,2 44,5 42,4 44,3 49,9 Primanjkljaj (neto izposojanje (-) -3,7 -4,0 -2,5 -2,7 -2,2 -1,4 -1,3 0,0 -1,7 -5,5 Od tega: Centralna država -3,2 -3,7 -2,1 -2,5 -2,1 -2,2 -1,3 -0,1 -1,1 -4,6 Lokalna država 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 -0,1 -0,1 -0,6 -0,5 Skladi socialnega zavarovanja -0,5 -0,2 -0,1 -0,1 -0,1 0,8 0,1 0,2 0,0 -0,4 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država 2005-2008, za leta 2000-2004 Nefinančni sektorski računi, preračuni UMAR, Metodologija ESA-95 19 Na višino deležev agregatov v bruto domačem proizvodu vpliva poleg višine agregatov tudi skrčenje bruto domačega proizvoda v letu 2009. Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 25 intenzivno zaključevanje starega programskega obdobja, kjer se povračila v državni proračun več ne izvajajo, in obravnavanje velikega števila zahtevkov z nižjimi zneski povračil Organa za potrjevanje. Slabo četrtino februarja prejetih sredstev so predstavljala prejeta vračila za previsoka vplačila, ki so posledica prevelikih zahtev EK v preteklem letu glede na kasneje ugotovljeno velikost statističnih agregatov Slovenije. Iz kohezijskega sklada, tako kot tudi januarja, ni bilo prejetih sredstev. Slika 34: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Strukturna politika Skupna kmetijska politika Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-feb) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 300 400 V mio EUR Vir: MF 0 100 200 Po visokih januarskih vplačilih iz državnega proračuna v proračun EU se je februarja obveznost Slovenije za plačilo v EU proračun še povečala (87,0 mio EUR). Vplačila za februar že temeljijo na sprejetem proračunu EU za leto 2010, ki je višji od predloga proračuna EU, na katerem so temeljile obveznosti za januar. EK je februarja zaradi posebnih potreb plačevanja izdatkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) vpoklicala 2,7-kratnik dvanajstine celoletne obveznosti iz naslova DDV, BND, popravka v korist Združenega kraljestva in popravka BND vira v korist kraljevin Nizozemske in Švedske. Prihodnja mesečna vplačila v proračun EU bodo predvidoma nižja od dvanajstine, saj je bila s plačilom obveznosti za februar že pokrita polovica dvanajstine za mesec maj. 26 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja izbrane teme 28 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, februar 2010 29 Tekoča gospodarska gibanja Izpusti toplogrednih plinov - 2008 Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola prevzela odgovornost, da izpuste toplogrednih plinov do leta 2012 zmanjša za 8 %, v okviru t. i. podnebno-energetskega paketa EU pa ima že določene tudi obveznosti do leta 2020. V okviru Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, katere cilj je preprečiti nevarni človekov vpliv na podnebje, je leta 2005 začel veljati Kjotski sporazum, v okviru katerega se je Slovenija zavezala, da bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov v obdobju od leta 2008 do leta 2012 v povprečju za 8 % glede na bazno leto20 (1986), pri čemer se upoštevajo ponori CO2 v gozdovih. Slednji so Sloveniji priznani v višini, ki predstavlja 6,4 % vseh izpustov v baznem letu. V letu 2007 so se začela pogajanja o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012. Za stabilizacijo segrevanja ozračja za največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven je nujno, da razvite države kot skupina do leta 2020 z domačimi in mednarodnimi ukrepi zmanjšajo svoje izpuste od 25 % do 40 % glede na raven izpustov leta 1990. Slovenija ima že v okviru podnebno-energetskega svežnja ukrepov EU določeno obveznost, da do leta 2020 zmanjša izpuste za okoli 6 % glede na tiste v letu 2005, tako da: zmanjša izpuste iz sektorjev, ki so vključeni v ETS oz. trgovanje s pravicami do izpustov za 21 %, iz sektorjev, ki niso vključeni v ETS, pa lahko poveča izpuste za največ 4 % glede na izpuste iz njih v letu 2005. Kljub temu, da je v teh sektorjih dovoljeno povečanje, je to za našo državo razvojni in ekonomski izziv, saj prav v sektorju prometa izpusti hitro naraščajo. V letu 2008 so se izpusti toplogrednih plinov precej povečali, predvsem zaradi izpustov iz prometa. Izpusti toplogrednih plinov (v nadaljevanju izpusti), ki naraščajo že praktično vse obdobje po letu 2000 (povprečno za 1,3 % letno), so se v letu 2008 povečali kar za 3,5 % in so za 6,2 % presegali ciljne izpuste, ki jih ima Slovenija ob upoštevanju ponorov. Visoka rast je bila posledica izjemno visoke rasti izpustov iz prometa, visok pa je bil tudi prispevek izpustov iz gospodinjstev. Izpusti iz prometa so se povečali kar za 17,8 %, kar je največ v vsem obdobju po letu 1986. Ker skozi celotno obdobje naraščajo se je njihov delež povečal z 10 % v letu 1986 na 29 % v letu 2008, pri tem je v zadnjem letu porasel kar za 4 o. t. V ostalih sektorjih so se leta 2008 izpusti zmanjšali, najbolj iz odpadkov in industrijskih procesov (za 10,6 % in 9,5 %). Prvo zmanjšanje pripisujemo večji rabi odlagališčnega plina, verjetno 20 Bazno leto ni enako za vse države. kot posledica posodabljanja nekaterih odlagališč zaradi pridobivanja okoljskih dovoljenj (Direktiva EU o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja) in tudi rahlega zmanjšanja odloženih biorazgradljivih odpadkov. Zmanjšanje izpustov iz industrijskih procesov pa je bilo posledica zmanjšanja proizvodnje aluminija in upočasnjene rasti proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Znižanje izpustov je bilo doseženo tudi v energetskem sektorju (za 3,2 %), kar je ob praktično nespremenjeni količini proizvedene energije iz termoelektrarn posledica pričetka sosežiga lesne biomase v večjih enotah. Slika 35: Struktura izpustov toplogrednih plinov Energetika ■ Ind. procesi »Goriva v ind. ■ Goriva v gosp f Kmetijstvo Odpadki ■ Drugo ■ Promet Vir: ARSO (http//cdr.eionet.europa.eu/). Visoka rast izpustov iz prometa je bila v letu 2008 posledica nadaljnje rasti obsega prometa in tudi nižjih cen motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami. Visoka rast izpustov je bila posledica še vedno visoke rasti prometa, predvsem tovornega, ki je bil povezan z visoko gospodarsko konjunkturo do sredine leta 2008 tako doma kot v mednarodnem okolju. Mednarodni dejavniki imajo namreč pomemben vpliv na promet v državi, saj je Slovenija zaradi geografske lege tranzitna država21. Dodatno so na povečevanje tranzitnega prometa vplivale tudi nizke cestnine za tovorna vozila oz. precej nižje kot v Italiji, Avstriji in tudi na Hrvaškem. Tako se je po izjemno visoki rasti domačega in tujega tovornega prometa na slovenskih cestah v letu 2007, ta v letu 2008 le malenkost upočasnil (podatki o prometnem delu, Direkcija za ceste). K visoki rasti izpustov pa je poleg dejanskega obsega prometa pomembno prispeval še dejavnik nizke ravni cen 21 Promet tujih prevoznikov v statističnih podatkih blagovnega prometa ni zajet. Analiza tovornega prometa na cestninskih postajah v Sloveniji je pokazala, da je delež tujih tovornih vozil na ravni 53 % vseh prehodov cestninskih postaj, kar v večji meri predstavlja tranzitni promet (Evidentirana tovorna vozila v obdobju od 19. 4. 2008 do 26. 4. 2008 in od 4. 5. 2008 do 11. 5. 2008 skozi cestninske postaje na območju celotne Slovenije, DARS, 2009). 30 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja motornih goriv v Sloveniji, ki so spodbujale nakup goriv v Sloveniji22. Namreč raven trošarin na motorna goriva je bila v letu 2008 vse do decembra na minimalni zahtevani ravni (Direktiva 2003/96/EC), tako da je bila v povprečju njihova raven še rahlo nižja kot leta 2007. Tako je bila cena teh goriv v sosednjih državah višja od cene v Sloveniji za med 8,8 % in skoraj 30 %. Slika 36: Odstopanje povprečne cene goriva glede na ceno v Sloveniji v letu 2008 0,35 0,30 -5 0,15 o P & 0,10 ■u O 0,05 Avstrija Italija Vir: European Commission, Energy, Market observatory, 2010, podatki Ministarstva gospodarstvo, rad i poduzetništvo, Hrvaška. Rast izpustov iz rabe goriv v gospodinjstvih je bila posledica hladnejše zime in pa zajema podatkov. V gospodinjstvih se je v letu 2008 po 4-letnem obdobju zmanjševanja rabe energije, ta ponovno povečala23. Na eni strani je bila to posledica hladnejše zime leta 200824, povišanje pa je bilo najverjetneje tudi posledica dinamike nakupa goriv gospodinjstev. Namreč gospodinjstva so po naših ocenah zaradi visokih cen konec goriv leta 2007 nakup zamaknila v leto 2008. Obratno je bilo konec leta 2008, ko so si ob nizkih cenah goriv ustvarjala zalogo goriva za celotno kurilno sezono. Zaradi spremenjene trošarinske politike in gospodarske recesije bo predvideno preseganje kjotskega cilja precej manjše. V letu 2009 je bil sprejet spremenjen in dopolnjen Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP), ki vsebuje ukrepe, pristojnosti, roke in finančno konstrukcijo za njihovo izvedbo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se realizirali je tudi v začetku leta 2010 sprejeta sprememba Zakona o davku na motorna vozila, s katero se davek 22 Po metodologiji UNFCCC so v evidenco emisij TGP vključene emisije na podlagi prodanega goriva in ne na podlagi dejanskih izpustov na ozemlju Slovenije. 23 Povečala se je tudi raba električne energije, ki je sicer po letu 2000 z izjemo let 2005 in 2007 že stalno naraščala. 24 28.7 % večji temperaturni primanjkljaj in 12,2 % daljša kurilna sezona. (Po ocenah IJS se je v letu 2008 energetska intenzivnost v gospodinjstvih zvišala le za 0,6 %, če izločimo vpliv različno mrzlih zim; sicer se je zvišala za 6,1 %.) obračunava glede na izpuste CO2 in vrsto goriva, ki ga vozilo uporablja. V začetku leta je v skladu z direktivo EU in nacionalnim akcijskim načrtom začela veljati tudi obveznost glede 1-odstotnega letnega prihranka energije vseh dobaviteljev energije. Hkrati s tem se je ob rabi fosilne energije začel obračunavati tudi prispevek za povečevanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatek k ceni goriv, s katerim se bodo zagotovila sredstva za izvajanje programov za doseganje prihrankov energije. Tako se bodo razpoložljiva sredstva za programe učinkovitejše rabe energije močno povečala in tudi približala potrebnim za realizacijo ciljev na tem področju. V Programu, kjer je leto 2008 preliminarno ocenjeno, projekcije do leta 2012 kažejo, da bi kljub implementaciji vseh domačih ukrepov prišlo do povprečnega letnega preseganja kjotske obveznosti za 1,07 mio t CO2 ekv., kar predstavlja več kot 5-odstotno preseganje kjotskega cilja in bi pomenilo, da bi za izpolnjevanje obveznosti morali na mednarodnem trgu kupiti emisijske pravice v višini 80 mio EUR (pri ceni 15 EUR/ t CO2). Vendar pa bo po naših ocenah zaradi spremenjene trošarinske politike pri motornih gorivih v letu 200925 in zaradi učinkov gospodarske krize na znižanje porabe energije znižanje izpustov v 2009 precejšnje (okrog 7 %). Če glede na pričakovana gospodarska gibanja predpostavimo le rahlo povečevanje rasti rabe energije, bi to ob nespremenjeni trošarinski politiki pomenilo, da bi bilo preseganje kjotskega cilja precej manjše (okrog 2 % ciljnih izpustov). Če pri tem upoštevamo še, da se preseganje ciljnih izpustov sektorjev, ki so vključeni v trgovanje z emisijskimi pravicami pokrije z nakupom pravic samih upravljavcev naprav, pa bo strošek države zaradi preseganja kjotskega cilja še manjši. Slika 37: Emisije toplogrednih plinov in njihova rast v prometu Kjotski cilj (z upoštevanimi ponori) ^^M Kjotski cilj H Izpusti TGP -Promet (rast), desna os 22.000 20 Vir: ARSO. Opomba: * 2009 ocena. 25 Raven trošarin na motorna goriva se je v 2009 močno povečala; v povprečju leta je bila na ravni 0,43 EUR/l pri plinskem olju in 0,48 EUR/l pri bencinu, kar je imelo za posledico, da je bilo gorivo v Sloveniji v povprečju leta za 3,6 oz. 3,4 % dražje kot v Avstriji, v primerjavi z Madžarsko pa za 5,4 % oz. 5 %. 0,25 0,20 21.000 17.000 15.000 statistična priloga 32 Ekonomsko ogledalo, februar 2009 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, februar 2009 33 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,8 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.135 34.894 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.367 17.085 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 89 91 - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.683 33.854 36.278 34.381 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.627 35.993 34.186 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1* 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9* 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,8 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 2,9 -15,6 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,8 0,0 -15,2 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,9 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,3 2,9 -17,9 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 15,8 2,6 -19,1 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 4,9 -10,2 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.287 -340 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -1,0 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 39.9225- - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,4 77,6 100,8 105,0 114,7 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,0 -1,4 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 52,7 54,8 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,1 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,2 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,9 24,0 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec januarja 2010; *izračuni UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. Ekonomsko ogledalo, december 2009 34 Statistična priloga Proizvodnja 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -16,9 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -17,9 -24,2 -18,0 -6,2 5,2 12,9 1,7 14,8 3,8 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 23,1 18,8 3,6 9,5 -4,4 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,1 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -19,7 -25,5 -19,1 -6,9 5,8 13,6 2,0 15,6 4,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,7 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -6,0 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 - 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 - -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -12,8 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -15,7 -9,7 23,8 7,2 17,4 11,8 11,8 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,4 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,6 -10,8 23,8 7,0 16,2 19,1 19,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,5 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,2 -7,8 26,3 9,4 22,0 -1,1 -1,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,0 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,8 -25,8 -17,3 30,1 12,3 31,9 20,7 20,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,5 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -3,6 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,6 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -1,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,6 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -5,4 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 -12,1 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 -12,6 -19,3 -3,2 -2,5 3,6 -5,7 -2,5 2,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 128,9 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 1 -22 11 10 7 3 -16 -25 -24 -20 -17 11 10 10 10 7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 12 -5 -23 10 7 1 -6 -23 -30 -27 -21 -14 9 6 6 4 1 v gradbeništvu 17 3 -49 13 14 11 4 -17 -42 -52 -53 -50 12 12 17 13 11 v storitvenih dejavnostih 29 22 -13 26 30 27 25 7 -14 -18 -10 -9 27 31 31 30 26 v trgovini na drobno 27 23 -14 30 28 29 26 8 -16 -17 -11 -10 25 27 32 29 30 potrošnikov -11 -20 -30 -18 -20 -16 -16 -28 -40 -31 -23 -25 -23 -20 -16 -12 -18 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 35 Statistična priloga 2008 2009 2010 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,0 -21,2 -15,7 -29,4 -21,8 -21,1 -20,4 -17,1 -16,4 -19,1 -1,3 6,6 -7,8 - - 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -5,9 - - 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -18,8 -23,3 -16,9 -31,1 -23,2 -22,0 -21,7 -19,0 -16,8 -20,3 -2,1 7,6 -7,5 - - 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -6,1 -5,1 -6,8 -9,7 - - 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32 -28,3 -18,3 -9,5 -6,4 - - 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 1,9 - - 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -14,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,5 -14,5 -14,7 -17,9 -12,7 -10,7 -5,6 -3,9 - - 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,3 -13,0 -16,4 -12,6 -13,2 -6,7 -7,9 -3,8 - 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,2 -20,2 -24,3 -15,7 -6,8 -0,9 6,7 1,0 - 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,4 -16,9 -19,2 -13,3 -25,0 -25,3 -21,0 -26,6 -23,8 -26,7 -22,4 -18,1 -10,8 -7,0 - - -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 4,5 4,0 - -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,2 6,0 - -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 3,9 0,0 - -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,4 -10,7 -8,7 -12,2 -12,9 -12,6 -12,0 6,8 - - 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 - - 5 4 4 2 -5 -20 -23 -25 -24 -26 -26 -23 -22 -22 -21 -17 -18 -17 -17 -13 -13 -12 -2 -4 -5 -8 -13 -27 -29 -31 -29 -30 -29 -26 -25 -24 -21 -17 -15 -14 -12 -7 -7 -4 8 7 1 3 -4 -17 -30 -38 -40 -47 -53 -48 -54 -50 -56 -54 -54 -47 -49 -55 -55 -61 24 25 27 24 19 4 -3 -10 -14 -19 -23 -17 -14 -12 -12 -7 -8 -9 -10 -2 -6 -7 27 29 25 24 25 4 -4 -13 -14 -21 -17 -17 -18 -15 -9 -9 -11 -11 -8 -11 -9 -7 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -44 -38 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -27 -24 -26 Ekonomsko ogledalo, december 2009 36 Statistična priloga Trg dela 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,6 944,5 934,2 937,7 940,9 942,5 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 936,6 937,9 938,5 939,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 854,0 879,3 858,2 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 867,3 870,9 874,2 876,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 40,7 40,8 40,8 39,9 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 325,8 327,1 328,5 330,0 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 223,7 224,0 224,2 224,1 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 82,1 83,1 84,2 85,8 V storitvah 491,6 509,1 513,4 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 500,9 503,1 504,9 506,8 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 50,9 50,9 50,7 50,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 110,3 110,8 111,0 111,2 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 777,9 781,3 784,3 787,6 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 707,8 710,5 713,0 715,8 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 70,2 70,8 71,3 71,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 89,4 89,6 89,9 89,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 69,2 67,0 64,3 62,4 Ženske 39,1 33,4 42,4 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 36,9 35,7 34,3 33,5 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 11,1 10,3 9,5 8,8 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 22,8 22,7 22,3 22,0 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 27,6 26,9 25,9 25,0 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 34,7 34,0 33,3 32,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 15,6 15,1 14,2 13,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 7,4 7,1 6,9 6,6 Moški 6,2 5,6 8,3 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 6,2 6,0 5,7 5,5 Ženske 9,6 8,1 10,2 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 8,9 8,6 8,3 8,1 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 3,8 1,4 0,6 0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 0,9 0,6 0,7 0,8 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 5,8 3,4 3,3 3,6 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 4,1 4,2 4,1 3,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 1,8 2,1 2,5 2,6 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 15,3 24,6 -12,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 -4,4 -5,0 -0,2 2,4 3,8 4,2 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 2,4 1,4 1,7 1,7 Umrli2 2,5 2,6 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 38,0 22,6 39,9 9,9 8,9 3,3 4,5 6,0 4,1 13,2 10,6 12,1 7,1 1,7 0,1 -0,4 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 22,4 22,8 19,8 21,6 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 71,9 73,0 74,2 72,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 65,8 68,3 72,1 76,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 7,0 7,3 7,7 8,1 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 14,5 13,0 13,4 15,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 37 Statistična priloga 2008 2009 2010 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 -1,3 -2,3 -1,5 -1,2 -0,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,4 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,6 2,2 2,7 5,8 5,7 6,1 0,3 -2,0 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 Ekonomsko ogledalo, december 2009 38 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,8 0,5 0,4 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,7 1,2 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 2,1 1,8 1,2 1,1 1,0 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 39 Statistična priloga 2008 2009 2010 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,4 2,9 3,2 4,0 4,1 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,8 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 Ekonomsko ogledalo, december 2009 40 Statistična priloga Cene 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,0 11,7 9,6 10,4 9,3 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 Zdravje 1,1 2,9 4,0 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 HICP 3,8 5,5 0,9 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 6,4 6,5 5,6 5,8 6,2 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 Komunala -2,3 0,6 3,6 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V sk spremembe podatkov za nazaj. 1sestava skupin se spremin energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflacije opravi vsak mesec znova, zato so možne a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 41 Statistična priloga 2008 2009 2010 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 Ekonomsko ogledalo, december 2009 42 Statistična priloga Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.287 -207 -692 -425 -486 -642 -733 -267 142 -120 -95 -178 -117 -130 -120 Blago1 -1.666 -2.650 -529 -664 -489 -668 -751 -743 -149 -17 -208 -246 -188 -134 -166 -160 Izvoz 19.798 20.048 16.190 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.940 4.072 3.960 4.231 1.618 1.710 1.757 1.866 Uvoz 21.464 22.698 16.719 5.726 5.573 6.017 5.789 5.320 4.090 4.090 4.168 4.477 1.806 1.844 1.923 2.026 Storitve 1.047 1.609 1.053 167 334 475 487 314 236 302 292 193 109 106 118 152 Izvoz 4.145 5.040 4.287 1.018 1.053 1.299 1.480 1.209 927 1.052 1.279 1.060 339 335 378 422 Uvoz 3.098 3.431 3.234 851 719 824 993 895 692 751 988 867 230 229 260 270 Dohodki -789 -1.039 -636 -135 -150 -259 -394 -236 -216 -154 -155 -125 -41 -41 -69 -82 Prejemki 1.169 1.264 1.012 343 266 326 335 336 245 242 234 262 88 88 90 111 Izdatki 1.957 2.303 1.649 478 416 585 729 572 461 396 389 387 128 129 159 193 Tekoči transferi -239 -206 -95 -60 -120 -33 16 -69 -137 12 -49 84 -59 -48 -13 -31 Prejemki 941 783 862 278 144 190 229 220 119 247 151 353 32 54 58 38 Izdatki 1.180 989 957 338 264 223 213 289 257 235 200 269 91 102 71 69 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.395 -147 982 435 741 632 588 -176 -29 72 165 86 228 121 192 Kapitalski račun -52 -43 -10 -8 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 -43 -9 0 2 5 Finančni račun 1.972 2.438 -137 990 443 738 640 618 -172 -70 76 208 95 228 120 188 Neposredne naložbe -210 381 -689 56 114 -142 128 281 -139 -312 -89 -132 32 -13 95 -49 Domače v tujini -1.317 -932 -610 -256 -125 -450 -236 -122 -134 -324 -80 -86 -32 -25 -68 -160 Tuje v Sloveniji 1.106 1.313 -79 312 239 308 364 402 -5 13 -10 -46 65 11 163 111 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 575 4.430 -806 305 -1.152 165 1.257 873 1.149 2.326 308 16 692 -403 -452 Finančni derivativi -15 46 -9 12 30 4 5 6 -23 12 12 -9 10 10 10 1 Ostale naložbe 4.313 1.415 -4.037 1.665 75 1.947 340 -947 -996 -964 -2.160 21 36 -497 536 602 Terjatve -4.741 -562 -267 -574 -978 -187 388 215 766 -262 -1.073 254 147 -960 -165 384 Komercialni krediti -400 -143 252 136 -518 -170 -9 554 51 16 -49 236 -79 -226 -212 -25 Posojila -1.895 -541 207 -627 51 -442 158 -308 70 -73 -39 40 175 -44 -80 17 Gotovina, vloge -2.454 117 -651 -85 -502 385 258 -23 637 -207 -997 74 37 -684 145 346 Ostale terjatve 7 5 -74 1 -9 40 -19 -7 7 2 12 -95 14 -5 -18 46 Obveznosti 9.054 1.977 -3.770 2.239 1.054 2.134 -48 -1.162 -1.761 -702 -1.087 -234 -111 463 702 218 Komercialni krediti 499 -67 -507 266 179 309 -19 -537 -382 -89 26 -76 -81 105 155 93 Posojila 3.841 1.868 -2.914 1.345 644 1.472 242 -490 -517 -1.320 -102 -975 117 217 311 -173 Vloge 4.727 190 -318 613 253 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -134 150 236 294 Ostale obveznosti -13 -13 -32 16 -22 7 2 1 -5 6 -28 -5 -13 -10 0 4 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 64 -81 80 1 21 114 46 -13 20 0 37 -118 85 Statistična napaka -273 -108 355 -290 -10 -255 10 146 444 -113 48 -70 92 -111 9 -72 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 505 523 576 598 544 443 461 407 472 147 178 199 193 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.127 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 1.982 2.004 2.036 2.105 891 934 927 1015 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.850 1.753 1.817 1.648 1.590 1.474 1.569 1.481 1.620 561 580 612 635 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.272 882 773 928 862 878 582 550 519 622 248 252 274 316 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.804 3.348 3.417 3.668 3.543 3.107 2.380 2.332 2.454 2.637 1.116 1.145 1.156 1.225 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 4.991 1.506 1.459 1.520 1.475 1.416 1.195 1.261 1.251 1.284 466 474 519 518 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 43 Statistična priloga 2008 2009 2010 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -73 -123 -71 12 46 83 -33 -107 20 -57 11 -48 -8 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -46 -34 -69 -65 -4 52 -45 -155 -9 -40 -68 -138 -4 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.296 1.429 1.306 1.335 1.431 1.403 1.068 1.489 1.504 1.476 1.250 1.224 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.379 1.448 1.222 1.498 1.545 1.544 1.388 1.228 170 152 124 166 196 149 107 58 91 58 87 101 106 95 60 124 108 84 58 51 84 433 444 516 487 478 446 372 392 310 280 337 346 346 360 439 450 391 368 320 372 298 263 291 391 320 281 296 264 334 220 223 250 245 240 265 379 325 283 283 262 321 213 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -79 -72 -65 -57 -53 -44 -51 -50 -54 -47 -43 -35 -60 106 108 111 115 109 108 105 124 86 80 79 78 81 83 79 77 78 83 84 95 73 177 215 325 165 239 191 187 195 165 153 144 135 134 127 130 127 132 130 127 130 133 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -39 -74 -24 33 -2 -20 3 -27 -24 -54 63 74 -29 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 50 112 75 60 69 45 38 54 140 159 50 73 81 59 82 73 90 89 110 68 114 74 78 77 80 66 72 62 108 77 84 79 346 202 411 187 34 -130 279 439 43 -109 -110 23 90 -142 81 -78 70 92 24 50 48 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 1 1 25 -68 -7 349 201 417 188 35 -134 239 512 51 -107 -115 25 91 -186 83 -76 69 91 -1 117 55 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 48 -57 -130 -46 -180 -86 -50 57 -96 -47 -48 -38 18 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -29 -48 -57 -97 -209 -18 10 -8 -81 -64 21 -43 -20 119 78 241 85 38 41 94 267 78 -10 -73 51 29 -67 -60 66 -15 17 -69 5 38 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.004 263 -118 862 -216 1.681 -13 -70 391 1.349 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1 -10 0 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -394 -682 81 -932 -62 30 -673 48 -1.535 143 104 -227 -1.362 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 83 595 88 -207 -811 756 -652 697 -1.117 274 -342 322 158 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 149 -45 -52 28 48 -60 -5 75 -119 -43 -21 300 -24 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 -174 218 27 35 -49 -59 -57 59 -41 -1 29 12 -27 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 97 413 127 -269 -808 870 -590 556 -963 315 -352 110 215 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -99 -6 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -477 -1.277 -7 -725 749 -726 -21 -649 -418 -131 446 -549 -1.520 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -378 -3 -1 -36 -33 -20 5 -91 113 78 77 -231 -79 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -47 -175 19 -819 -43 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 0 -4 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 30 232 181 -35 -136 58 -47 185 -90 -35 -34 -1 -40 192 191 203 152 243 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 168 154 150 n.p. 925 953 976 756 998 981 816 589 646 639 696 647 655 702 724 555 757 786 735 584 n.p. 578 603 607 411 629 638 511 441 429 491 555 479 524 567 517 392 571 540 577 503 n.p. 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 189 186 174 169 153 196 218 205 199 n.p. 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 758 803 820 762 758 812 859 710 885 910 933 794 n.p. 503 500 520 404 551 544 441 431 353 389 453 437 416 407 434 379 438 445 432 408 n.p. Ekonomsko ogledalo, december 2009 44 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2007 2008 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 67 67 67 67 67 66 66 66 65 66 66 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 114 112 118 123 124 124 128 129 133 136 143 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 589 585 559 571 560 520 529 527 488 491 502 Čez noč 218 215 237 255 260 218 248 240 226 222 225 218 220 228 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 241 226 248 229 237 220 224 224 196 192 190 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 60 57 56 55 48 45 45 42 42 43 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 33 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 5,59 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 45 Statistična priloga 2008 2009 2010 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.795 21.896 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.665 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.676 34.817 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.215 5.200 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 - 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 - Ekonomsko ogledalo, december 2009 46 Statistična priloga Javne finance 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.404,0 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.019,5 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.638,2 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.641,0 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,3 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.452,9 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 223,0 221,2 250,1 498,3 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 394,7 400,0 408,4 419,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 20,0 19,5 19,9 20,9 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 8,7 10,5 8,3 12,0 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,1 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,0 404,6 354,7 340,1 411,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 6,3 9,3 9,9 12,3 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,2 0,2 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 682,8 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 188,0 46,6 58,0 59,4 61,6 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 103,9 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 40,8 11,1 9,6 7,3 6,2 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 0,8 0,7 0,5 0,8 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,4 0,1 0,7 1,1 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 17,7 16,1 30,2 19,3 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.365,4 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.656,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.767,8 451,0 512,3 612,7 528,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 986,3 268,6 266,0 285,1 277,7 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 737,9 155,0 168,6 199,5 184,8 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 28,9 22,9 74,2 123,9 61,4 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 8 14,7 4,4 3,5 4,1 4,6 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.919,1 460,5 517,3 512,1 580,1 Subvencije 423,4 476,5 597,9 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 5,0 35,0 20,6 86,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,2 418,1 441,1 444,3 445,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 196,4 35,7 37,7 45,3 46,2 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 1,8 3,5 1,9 2,2 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 583,3 53,7 44,8 50,5 69,3 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 260,4 9,0 10,7 10,8 18,9 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 56,1 55,3 31,9 31,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 47 Statistična priloga 2008 2009 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.414,1 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.251,9 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,4 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,7 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,4 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 76,4 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 24,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.810,7 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 668,6 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 337,3 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 318,0 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,6 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 675,3 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,3 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 507,9 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 81,7 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 316,6 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,9 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 48 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DARS - Družba za avtoceste RS, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, ESA - European System of Accounts,ETS - Emission Trading Scheme, EU - Evropska unija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IJS - Inštitut Jozef Stefan, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, TGP - Toplogredni plini, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, UNFCC - United Nations Framework Convention on Climate Change, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.