Uo 1877.
201
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 17. oktobra 1877.
89.
Razglas finančnega ministerstva od Hi. septembra 1877.
o uporabi obligacij zlate rente v kavcije pri vojaških ženitvah in o dotičnem postopku.
Dogovorno s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom določa se:
Obligacije rentnih obligacij kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru, ki so izdane na podlogi postave od 18. niarcija 1876 (Drž. zak. št. 35) ter neso obresti v zlatu po 4°/*, sinejo se odmenjati v kavcije za vojaške ženitve.
Kar se tiče ravnanja z obligacijami zlate rente, danimi v kavcijo pri vojaških ženitvah, gledé tega naj veljajo zmisloma pravila v razglasu finančnega ministerstva od 8. junija 1873 (Drž. zak št. 125) za obligacije enotnega državnega dolga dane; vendar se obresti od zlatorentnih obligacij, ki so izročene v kavcijo pri kaki vojaški ženitvi, v ztnislu razglasa finančnega ministerstva od 27. janu-varja 1877 (Drž. zak. št. 8) ne morejo preodkazovati na kraljevsko-ogerske blaznice in urade.
I*relis s. r.
90.
Razglas trgovinskega ministerstva od 27. septembra 1877.
0 Premeni nekih v dopustnem pismu stoječih tarifnih določil c. kr. priv. južno-severno-nemške
zvezne železnice.
8 premeno v dopustnem pismu stoječih tarifnih določil za prevažanje ljudi D* c. kr. priv. južno-severno-nemški zvezni železnici naj na podlogi postave od . • Julija 1877 (Drž. zak. št. 64), o maksimalnih tarifah za vožnjo ljudi po želez-QlCab> in pa vsled Najvišje pooblastitve, počenši od 15. dne oktobra 1877 pridejo ° m°d naslednja pravila :
202
Kos XXXII. 90. Razglas trgovinskega ministerstva od 27. sc>|ileml>ra IS77.
1.	Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
za T. razred
avstr, veljave v srebru.
od osebe in kilometra
. 4'8 krajcarjev,
3-6
2-4
99
V
2.	Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če ti vlaki nimajo samo vôz ali vagonov I. razreda in če se (vštevši pomudo na postajah) vozijo s tako srednjo brzino (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klancev ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se cesta vzdiguje za 15 pro mille in več, najmanj po 24 kilometrov v eni uri prejdejo.
3.	Pri meševitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov znižati.
Iznime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih se kretajo zgolj meševiti vlaki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva.
4.	Ako bi se pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji železnocestna družba ne mogla dodeliti primernega olajšlla v lil. razredu dolžna bode, po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva na železnocestnili kosih, katere ono določi, napraviti, oziroma obdržati IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa od 1*5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer.
5.	Na eni in isti progi, obvožnji v isto mer in pod enakšnimi uveti skupni troski prevožnje za kako bližjo postajo ne smejo biti večji, nego so za oddaljenejšo.
6.	Dokler se družba oprijemlje državnega poroštva, smejo se takim, ki niso v službi na železnici, darovni listki, ki ne veljajo samo za kako posamezno vožnjo, dajati samo z odobrenjem c. kr. trgovinskega ministerstva. Ti darovni listki morajo sluti (glasiti) na določeno ime, ali na določeno službeno kategorijo.
7.	Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki sc z ljudmi ob enem vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi naj c. kr. trgovinsko ministerstvo, dovprašavši železnocestno družbo ustanovi.
Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak polovični listek 12 kilogramov proste teže.
8.	Pri izračunjevanji vožnine in tarifnih postavkov za prevožnjo stvari, ki se z ljudmi obenem vozijo, sme se za kose s klanci od 15 pro mille in večjimi vzeti v podlogo poldruga (l1/*) dolžina dotičnih klancev in padcev.
V §. 13, odstavku 2 dopustnice od 31. marcija 1872 (Drž. zak. št. 62) časno dana dovolitev, v račun devati poldrugo dolžino krilne železnice od železnega Proda v Tannwald, bode nehala ter naj se po zdaj kazalu kilometrov pri vožnji ljudi in blaga jemljd v podlogo resnične razdalje, kakoršne najde c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic.
9.	Družba ima dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predrto dotični tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva javno razglasiti.
10.	Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Cliliimecky s. r.
203
91.
Razglas trgovinskega ministerstva od 21. septembra 1877,
o premeni nebih določil v dopustnih pismih od 8- septembra 1868 (Drž. zab. št. 143) za garantirano omrežje in od 25. jnnija 1870 (Drž. zab. št. 109) za dopolnitveno omrežje c. br. priv.
avstrijsbe severno-zahodne železnice.
S premeno §fa 8 dopustnega pisma od 8. septembra 1868 (Drž. zak. št. 143) Za garantirano omrežje in od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 109) z.a dopolnitveno omrežje c. kr. avstrijske severno-zahodne železnice naj na podlogi postave od 15. julija 1877 (Drž. zak. št. 64) o maksimalnih tarifah za vožnjo ljudi po železnicah, in vsled najvišje pooblastitve namesto dotičnih določil o vožnji ljudi pri-dejo v moč počenši od 15. oktobra 1877 naslednja pravila:
1.	Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
od osebe in kilometra
za	I. razred..................................4-8	krajcarjev,
»	n. „	................................3-6	V
»	ni. „	................................2-4
avstr. veljave v srebru.
2.	Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če b' vlaki nimajo samo vôz ali vagonov I. razreda in če se (vstevŠi pomudo na postajah) vozijo s tako srednjo brzino (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klanov ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se c®sta vzdiguje za 15 pro mille in več, najmanj po 24 kilometrov v eni uri Prej dej o.
3.	Pri meŠevitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov znižati.
fznime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih se kretajo zgolj meševiti
v»aki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva.
4.	Ako bi se pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji ^leznocestna družba ne mogla dodeliti primernega olajšlla v ITI. razredu, dolžna
’°de, po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva na železnocestnih kosih, katere 0,10 določi, napraviti, oziroma obdržati IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode v°*jala tarifa od 1*5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer.
5.	Na eni in isti progi, ob vožnji v isto mer in pod enakšnimi uveti skupni *'r°ski prevožnje za kako bližjo postajo ne smejo biti večji, nego so za oddaljenejšo,
6.	Dokler se družba oprijemlje državnega poroštva, smejo se takim, ki niso ' službi na železnici, darovni listki, ki ne veljajo samo za kako posamezno ;.°*njo, dajati samo z odobrenjem c. kr. trgovinskega ministerstva. Ti darovni l8*ki morajo sluti (glasiti) na določeno ime, ali na določeno službeno kategorijo.
,	7. Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki se z ljudm*
.	vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi naj c. kr. trgovinsko
ni8terstvo, dovprašavši železnocestno družbo ustanovi.
/a vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak °vični listek 12 kilogramov proste teže.
204
Kos XXXII. 91. Razglas finančnega ministerstva od ti. oktobra 1877.
8.	Pri izračunjevanji voznine in tarifnih postavkov za prevožnjo stvari, ki se z ljudmi obenem vozijo, sme se za kose s klanci od 15 pro mille in večjimi vzeti za podlogo poldruga (l'/2) dolžina dotičnih klancev.
V §. 8, odstavku 8 dopustnega pisma od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 109), za dopolnitveno omrežje dana dovolba, ob odmerjanji voznine za ljudi in blago devati v račun poldrugo dolžino celega kosa od Ustja do Sredlesja, bode pozdaj veljala samo v vnanjem občenji. V tozemskem voženji ljudi i blaga naj se v pri-todnje kazalu kilometrov v podlogo jemljö resnične razdalje, kakoršne najde c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic.
9.	Družba ima dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predno dotierte tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva javno razglasiti.
10.	Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Cliluinecky s. r.
93.
Ita/iglas finančnega miuistcrstva od 0. oktobra 1877,
da se je velike colnije okspoiitura v skladišči Danajske banke imenovane „Unionbank“ pustila.
Z ozirom na finančnega ministerstva razglas od 17. februvarja 1869 (Drž. zak. št. 25) daje se na znanje, da je skladišče, katero je bila bivša c. kr. priv. Dunajska banka „Wiener Handelsbank für den Producten- und Waarenverkehr“ ustanovila, prešlo v last hanke „Unionbank“ in da seje Dunajske velike colnije ekspozitura ondukaj pustila.
■•relis s. r.
03.
Razglas finančnega ministerstva ml 11. oktobra 1877,
da se je c. kr. Jelenska mala colnija II. razreda v Galiciji preložila v Javorno.
0. kr. mala colnija II. razreda Jelenska, v finančnem okraji Krakovskem »a Gališkem, preložena je v Javorno, ter je dne 1. oktobra r. 1. na novem stajališe* uradovati začela.
■•relis s. r.