VESTNIK 2021 | VESTNIK 2021 | 255 VESTNIK 2021 | 257 VESTNIK 2021 | 259 VESTNIK 2021 | 261 VESTNIK 2021 | 263 16. NEDELJA MED LETOM 16TH SUNDAY IN ORDINARY TIME SLOVENSKA ŽUPNIJA SV. GREGORIJA VELIKEGA | ST. GREGORY THE GREAT SLOVENIAN CHURCH 29/57 Številka - Number / Leto - Year 18. 7 . 2021 Fr. Drago Gacnik, SDB ŽUPNIK - PASTOR NASLOV - ADDRESS 125 Centennial Pkwy N. Hamilton, ON L8E 1H8 PHONE: 905-561-5971 CELL: 905-520-2014 E-MAIL gregory_sdb@ stgregoryhamilton.ca WEB PAGE www.carantha.com HALL RENTALS CELL: 905-518-6159 E-MAIL hallrental@ stgregoryhamilton.ca VESTNIK Odpociti se v Gospodu Na gricih, v stepah in na zelenicah se pase razkropljena in zapušcena creda, pre-pušcena roparjem, pušcavskim zverem, prepadom, žeji in lakoti. Na prijaznem pri-zorišcu Galileje, v severnem delu Svete de-žele, kjer je Jezus pricel svoje oznanjevanje in javno delovanje, se giblje množica, pre-strašena in brez voditelja v tesnobnem is-kanju nekoga in necesa. Podobna je »credi brez pastirja«. V Jeruzalemu, kjer prevla-duje tempelj, ki ga je zgradil Herod, apostol Pavel z grenkobo gleda trdo in strogo mejo, ki prav sredi templja loci ljudi: hodnik loci »izvoljence«, pogane, neciste in neobrezane na eni strani, na drugi pa pogosto zelo bucen atrij Judov, ki pristopajo k bogoslužju z neko vzvišenostjo (pomislimo na trgovce, ki je Jezus izgnal). Po sredini gre ob »locilnem zidu« z marmor-natimi kamni, ki grozijo poganom, ki bi se drznili prestopiti mejo svetega. V tej trojni predstavitvi, ki ponazarja razpršenost in razdvajanje, današ-nja božja beseda gradi vzporedni triptih edinosti in miru. Podoba je, kakor da bi mozaik, ki je padel z zidu in je sedaj samo gmota barvnih drobcev kamnov, vnovic dobil nekdanji sijaj in svojo podobo po rokah modrega in potrpežljivega mojstra. Tako nekako prerok Jeremija vidi, kako med ovce, razpršene po gorah in pušcavi, prihaja pastir z mocnim glasom, jasnim in pravicnim nacrtom ter trdo roko, kakor je Davidova roka. Pastir s posegom, ki ga je dolocil Bog, zbira credo, ki je bila pred izginotjem; zbira jo na zava-rovani zemlji in jo vodi s pravicnostjo in z ljubeznijo. Ovce nimajo vec strahu v oceh, sedaj so zavarovane in v miru. Vrnimo se v Galilejo. Jezus se je s svojimi ucenci ustavil na samotnem kraju, toda do njega prihaja hrup korakov in glas množice, ki ga išce in ga celo prehiti ob bregu Tiberijskega jezera. Ne more se umakniti in tudi ne ostati neprizadet pred ljudstvom, ki ga politiki izžemajo, razumniki prezira-jo, duhovniki zanemarjajo. Jezusove oci se odpirajo, srce se zgane in obkro- žen od množice zacne oznanjati. Ve, da to ljudstvo še pred hrano in ozdravljenjem potrebuje besedo, ki ga bo okrepcala. Ljudje potrebujejo besedo, ki jim bo vrnila zaupanje, nekoga, ki jih ima rad. V mislih se sedaj s Pavlom preselimo v Jeruzalem, na katerega apostol misli, medtem ko piše Pismo Efežanom. Predstavlja si, da Kristus prihaja v tem-pelj in takoj odstrani strašni »zid razdora«; pogani in judje so se spoprijateljili in so postali eno ljud-stvo, ki slavi Boga, prebiva združeno in srecno v svoji hiši. Zadnji vecer svojega zemeljskega življenja je Kristus prosil Velikega Pastirja naših duš za en sam dar, dar edinosti in ljubezni: »Sveti Oce, ohra-ni jih v svojem imenu, ki si mi jih dal, da bodo eno kakor midva« (Jn 17,11). To je dar, ki ga je Kristus podelil tudi vsemu cloveštvu, kajti, kakor pravi apostol Pavel v Pismu Efežanom, božji nacrt je »osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji« (Ef 1,10). Zanimivo je opozoriti, da beseda »diavolo« (diabolo), ki je gršega izvora, dobesedno pomeni tistega, »ki locuje, razdvaja«. Zato je protikršcanska, ceprav se pokriva s pla-šcem sprevracanja in navidezno obrambo kršcan-skih vrednot. Protikršcanska in diabolicna je tudi vsaka oblika zapiranja, nestrpnosti, preziranja »drugega« ali »drugacnega« zaradi barve, kulture, spola, miselnosti, družbenega ali gmotnega polo-žaja. Kot nas opozarja apostol Pavel, je »oznanilo miru bližnjim in oddaljenim« v polnosti Kristusovo nacelo, ki mora postati tudi program Cerkve. Da bi uresnicili poslanstvo edinosti, veselja, obcestva, je potrebna notranja zavzetost, ki se v duhu današnjega evangelija rojeva iz »umika« pred množico; moramo se od nje »odtegniti« vsaj za nekaj casa, ki ga preživimo v tihoti in molitvi. To evangeljsko zahtevo lahko pojasnimo z be-sedami Dietricha Bonhoeferja, mucenca nacizma: »Res je, da cutim veliko potrebo po pristnem pogo-voru, toda mocno mi gre na živce blebetanje brez smisla ... Tako sem se navadil na tihoto samote, da po krajšem casu spet cutim potrebo po njej. Ne morem si predstavljati, da bi se vrnil in preživljal dneve kot nekoc ...« - (Prim. Oznanjevalec 2005-2006, št. 4) 254 | VESTNIK 2021 256 | VESTNIK 2021 258 | VESTNIK 2021 260 | VESTNIK 2021 262 | VESTNIK 2021 264 | VESTNIK 2021 Illustration Who do we believe? Whose authority do we ac-cept? It is a question that dominates our present world. From a medieval world where the authority of State, Church and family were clearly defined, we moved through the era of the Enlightenment to a world inspired by the sciences and monitored by the professions, doctors, teachers and lawyers, and the clergy still to some extent. Our modern world seems to have lost these bearings. Political leaders have lost credibility. All the professions have had doubts cast upon them for different reasons, from corrup-tion to sexual abuse, and social media have become the controlling force in many of our lives, despite there being little evidence to support many of the claims that are made. The underlying question has always been not just: “Whose authority should I believe and accept?” It has also been: “How do I develop my ability to discern what is true and what is false?” The sciences are usually credited for demanding clear evidence for statements made, but in fact this testing of infor-mation has been part of good thinking since the ancient Greeks. This is not to say that both Church and State have not at times claimed our allegiance merely on the basis that they were the voice of au-thority. There has always been a tension between the two approaches. Do we follow our leaders just because they are our leaders or because they are demonstrably speaking the truth? Gospel Teaching In the first chapter of Mark’s Gospel, the people respond to Jesus because he teaches with authority. The basis for their appreciation is that he has just shown them how he can cure sick people. In other words he backs up his words with actions. In today’s Gospel Jesus welcomes back his disciples, who have been displaying the same gifts in their first mission by themselves. The Gospel understanding of au-thority is identical with the idea of authenticity. You cannot just make statements and declarations. You have to give evidence to back up your arguments. The Gospel of Jesus is one of repentance, of the need to change our lives. The change of life is in itself a getting rid of any darkness in our lives, whether it be physical or spiritual. Jesus has the power to enable us to make this change and he uses that power. In much of this section of Mark’s Gospel Jesus is in conflict with those who think and behave differ-ently from him. Quite often it is the scribes and the Pharisees, but today’s Gospel follows the story of the death of John the Baptist, in which we are faced with the conflict between the ruling forces and the message of truth. It is a forewarning of what will happen to Jesus himself. We remember that the first readers of Mark’s Gospel were Christians who them-selves were having to deal with persecution and the opposition of both family and former friends. Jesus himself is no stranger to such conflicts. Application The second question we asked was how we our-selves can develop our ability to discern the truth. We take the example of Jesus himself. People fol-lowed him because of not just what he said but what he did. He healed them, cared for them and transformed their darkness into light. In a similar way the early Christians were acknowledged by people as “those who loved one another”. In the Roman world many people were slaves or outcasts, with no rights and no respect. To be treated with respect as a human being, no matter what their social standing, gender, colour or conviction, was an introduction to a different world. Do we still offer this alternative world when we are in touch with others? As was once said: “If I were arrested for be-ing a Christian, would there be enough evidence to convict me?” Our first question may then be rephrased to say: “Who or what do I turn to, to help me continue to grow in being Christ in our world?” The answer the Church has always given is “Christ himself”, and in particular we encounter him in his word, in the sac-raments and in his people. For guidance we turn to the Pope, the bishops and the Church’s tradition, but what we look for in their guidance is not ways to criticise or condemn others who are different from ourselves but ways in which we can continue to grow in offering Christ’s compassion and loving care to all. 16TH SUNDAY IN ORDINARY TIME Response: The Lord is my shepherd; I shall not want. First Reading Jeremiah 23:1-6 The Lord himself will look after his people as he brings them back from exile. Second Reading Ephesians 2:13-18 Christ Jesus is the peace between all peoples, making us one in his Spirit. Gospel Mark 6:30-34 Jesus takes pity on the people for they are like sheep without a shepherd. “He took pity on them for they were like sheep without a shepherd.” Cilj naše kampanje je v treh letih zbrati vsoto $200,000.00 za našo župnijo. Nekateri še vedno ne razumejo, da vse, kar boste darovali preko te kampanje, bo prejela naša župnija in še 10% iz skupnega sklada. Škofijski uradi pa bodo vodili vse racunovodske zadeve, tako, da nam ne bo potrebno tega dela urejati. V Vestniku vsak teden objavimo koliko ste »obljubili« da boste darovali za kampa-njo za našo župnijo preko škofijskega racuna in koliko je že dejansko »vplacane-ga«. Iz škofije so nam sedaj poslali kodo, da lahko pogledamo tekoce stanje na našem racunu. Na racunu »Eno Srce, Ena Duša« za na-šo slovensko župnijo sv. Gregorija Velike-ga je: $104,900. - Pledged - obljubili $63,945. - Paid - ste že vplacali Sedaj imamo direktni dostop, da lahko sproti pogledamo, koliko se je zbralo na na-šem racunu. Številke so od 10. julija 2021. Hvala vsem, ki ste že prispevali. Smo že skoraj na polovici zastavljenega cilja. Pope Francis announced the establishment of a World Day of Grandparents and the El-derly at his Sunday Angelus in January 2021. The chosen day for the yearly celebration is the fourth Sunday of July, since it coincides with the feast of Sts. Joachim and Anne, Je-sus’ grandparents. During his presentation, Pope Francis re-minded us about grandparents: “Their voice is precious because it sings the praises of God and safeguards the roots of peoples. They re-mind us that old age is a gift and that grand-parents are the link between generations, passing on the experience of life and faith to the young. Grandparents are often forgotten and we forget this wealth of preserving roots and passing on.” This year, the first World Day celebration will take place on Sunday, July 25 and the chosen theme is, “I am with you always”. There will be no formal event celebrated in the Diocese, but parishes are encouraged to consider marking the occasion in some spe-cial way. It may be as simple as a blessing for grandparents and the elderly, or you might take on a special initiative within the parish. Cardinal Kevin J. Farrell, prefect of the Dicastery for Laity, the Family and Life, sees the yearly event as “a gift to the whole church” since it stresses the importance of the pastoral care of the elderly as “a priority that can no longer be postponed by any Christian community.” Many of our elderly live alone and are of-ten lonely; this is our chance to let them know they matter to the Church and the communi-ty. Teresa Hartnett, Director of Family Ministry Office REVISED LITURGICAL NORMS FOR ONTARIO STEP 3 REOPENING PLAN As announced by Premier Ford, the Prov-ince is moving into Step 3 of the Reopening Plan effective July 16, 2021. Parishes are now able to make the following changes to our liturgical practice. . We may now re-introduce or increase the number of liturgical ministers: Lectors, Ex-traordinary Ministers of Communion as needed, Altar Servers. . Resume the dialogue with individual com-municants as they approach the minister for Communion (The Body of Christ-Amen). . Following consultation with medical advi-sors, reception of Holy Communion on the tongue is now permitted. However, those who wish to receive the Eucharist in this manner are to do so after all others have received Communion in the hand, and are to receive Communion from the Priest. We are reminded that the normative posture for receiving Communion in Canada is standing. The following practices are not changed at this time: . One-way movement for church entry and exit is retained. . All who participate in the liturgy are to san-itize their hands before entering the church, to wear masks for the duration of the celebration and maintain physical dis-tancing. . Priests and Extraordinary Ministers of Com-munion must wear masks for the distribu-tion of Communion. . Music leadership is restricted to an instru-mentalist and cantor only. . The collection is to be received at the doors of the church; not during the Offer-tory. . The dispensation from the Sunday Obliga-tion remains in effect at this time. Please note that the resumption of printed bulletins and the return of hymnals to the pews, and the re-introduction of choirs will not take place at this time. Decisions on these issues will be forthcoming as more infor-mation is provided by the government and health authorities. From: Monsignor Murray J. Kroetsch, PH, VG Chancellor, July 14, 2021 PISMO ŠKOFA ANDREJA GLAVANA OB SVETOV-NEM DNEVU STARIH STARŠEV »Jaz sem s teboj vse dni« S to Jezusovo obljubo ucencem papež Francišek zacenja posebno pismo za vesoljno Cerkev, zlasti za vse dedke in babice za prvi svetovni dan starih star-šev in ostarelih, ki ga bomo odslej obhajali vsako leto na cetrto nedeljo v juliju, v bližini praznika sv. Joahima in Ane. Papež Francišek že od zacetka pontifikata pogo-sto poudarja pomen in poslanstvo in nenadomestlji-vo vlogo dedkov in babic v družbi in družini. Na sta-rost gleda kot na milost in poklicanost. Oni so bogati zaklad modrosti in spomin preteklosti, ki zagotavlja prihodnost. Kvaliteta neke družbe se kaže v odnosu do starejših. Že pred leti je med splošno avdienco, 4. marca 2015, dejal: »Starostniki so zapušceni in to ne samo v materialni stabilnosti, zapušceni so v egoi-sticni nezmožnosti, da bi sprejeli njihove meje.« Dan starih staršev in ostarelih V apostolski spodbudi Amoris Laetitia pa je vpra-šanju ostarelih posvetil celo poglavje, kjer iz lastne izkušnje zapiše, da so ravno dedki in babice tisti, ki prenašajo pomembne življenjske vrednote na svoje vnuke. Mnogi prav starim staršem dolgujejo zacetke svojega kršcanskega življenja. Na Trgu svetega Petra pa je 28. septembra leta 2014 na srecanju z dedki in babicami povabil: »Mi kristjani smo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje poklicani potrpežljivo ustvarjati drugacno, bolj sprejemajoco, cloveško, bolj vkljucu-joco družbo, ki ne bo imela razloga za izkljucitev tistih, ki so slabotni na telesu ali umu, ampak bo uskladila svoj ’korak’ ravno s takšno osebo. Kot kris-tjani in kot državljani smo poklicani z domišljijo in modrostjo zamisliti si takšne poti, ki se bodo soocale s tem izzivom. Narod, ki ne skrbi za stare starše in z njimi ne ravna lepo, je narod ki nima prihodnosti. Zakaj nima prihodnosti? Zato, ker izgublja spomin in si tako ruje lastne korenine. Toda pozor: vi ste odgo-vorni, da v sebi ohranjate te korenine žive z molitvi- jo, branjem evangelija, deli usmiljenja. Tako bomo ostali živa drevesa, ki tudi v starosti prinašajo sad.« Ostareli so bili stalno navzoci v mislih in moli-tvah papeža Franciška. Verjetno ga je izkušnja, ko so med pandemijo mnogi umirali izolirani, zapušceni, osamljeni spodbudila za ustanovitev svetovnega dneva starih staršev in starejših. Lani je kmalu na zacetku najhujše epidemije pretresljivo povabil predvsem k molitvi: »Molimo danes za ostarele , predvsem za tiste, ki so izolirani ali tiste v domovih za starejše. Strah jih je, strah, da bi umrli sami. To pandemijo cutijo kot nekaj agresivnega do njih. Oni so naše korenine naša zgodovina. Dali so nam vero, tradicijo, cut pripadnosti domovini.« Papež Francišek ne neha poudarjati, da so osta-reli molivci, ki jih potrebujemo. Starost nam je dana prav za to nalogo. Pri tem navaja primer papeža Benedikta XVI, njegovega predhodnika, ki ga ime-nuje svetniškega starcka, ki moli in dela za Cerkev, in ga citira, kar je dejal že skoraj na koncu svojega papeževanja »Molitev starejših lahko zavaruje svet in mu morda pomaga bolj ucinkovito, kot trud mno-gih.« Molitev ostarelega je zelo dragocen vir. Po Franciškovem prepricanju so »pljuca, ki se jim Cer-kev in svet ne moreta odpovedati« (Veselje evange-lija 222). To velja zlasti za cas, ki je za cloveštvo tako težak, ko vsi v istem colnu preckamo viharno morje pandemije. Vsak naj bo preprican, da njegova moli-tev kaže mirno upanje na pristanek. Dragocena pa ni samo molitev, papež pravi v pismu »Jaz sem s teboj vse dni«, da ne obstaja sta-rost za upokojitev za oznanjevanje evangelija. Da bi preprical tudi tiste, ki menijo, da so se jim moci že iztekle, pove svojo izkušnjo: »Gospod pošilja delav-cev v svoj vinograd ob vsaki uri in dnevu (Mt 20, 1-16). Sam lahko pricam, da sem klic, da bi postal rim-ski škof dobil, ko sem tako rekoc dosegel starost za upokojitev in sem si predstavljal, da ne bom mogel vec narediti veliko dobrega. Gospod nam je vedno blizu, vedno, z novimi vabili, z novimi besedami, s svojo tolažbo, vendar nam je vedno blizu …« Svoje pismo papež sklene naj se vsak izmed nas nauci ponavljati, zlasti pa najmlajšim besede tolažbe: »’Jaz sem s teboj vse dni.’ Naprej in pogum! Naj vas Gospod blagoslovi.« msgr. Andrej Glavan upokojeni novomeški škof 25.7.2021 Katoliška cerkev v Sloveniji Molitev papeža Franciška za prvi svetov-ni dan starih staršev in ostarelih Hvala ti, Gospod, ker me tolažiš s svojo bližino. Tudi, ko sem osamljen, si moje upanje in moje zaupanje. Vse od mladosti si ti moja skala in moja trdnjava. Hvala ti, ker si mi dal družino in me blagoslovil z dolgim življenjem. Hvala za vesele in težke trenutke, za sanje, ki so se mi v življenju uresnicile in za tiste, ki so še pred menoj. Hvala za cas prenovljene rodovitnosti, h kateri me kliceš. Okrepi, o Gospod, mojo vero, da bom ljudem prinašal tvoj mir, uci me sprejemati tiste, ki trpijo bolj od mene, da nikoli ne bom nehal sanjati in bom novim rodovom pripovedoval o tvojih cudežih. Varuj in vodi papeža Franciška in Cerkev, da bo luc evangelija lahko dosegla vsak koticek sveta. Pošlji svojega Duha, o Gospod, da bo prenovil zemljo, da se bo vihar pandemije pomiril, da bodo ubogi potolaženi in vojne prenehale. Podpiraj me, saj sem slaboten in mi pomagaj živeti polno življenje v vseh trenutkih, ki mi jih podarjaš, saj vem, da si vsak dan z menoj, vse dni do konca sveta. SPOROCILO SVETEGA OCETA FRANCIŠKA ZA 1. SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH V torek, 22. junija 2021, je izšlo sporocilo svetega oceta Franciška skupaj z video sporo-cilom, kakor tudi papeževa molitev, za 1. sve-tovni dan starih staršev in ostarelih, ki ga bo-mo obhajali na cetrto nedeljo v juliju, letos je to 25. julija. »Jaz sem s teboj vse dni« Dragi dedki, drage babice! »Jaz sem s teboj vse dni« (prim. Mt 28,20) je obljuba, ki jo je Gospod dal ucencem, preden se je dvignil v nebo in ki jo danes ponavlja tudi tebi, dragi dedek, draga babica. Tebi. »Jaz sem s teboj vse dni« so tudi besede, ki ti jih kot rimski škof in kot prileten želim nameniti ob tem prvem Svetov-nem dnevu starih staršev in ostarelih: celotna Cer-kev ti je blizu – povejmo bolje, nam je blizu –: skrbi zate, te ima rada in te noce pustiti samega! Dan starih staršev – 25. julij 2021 Dobro vem, da to sporocilo prihaja k tebi v težkem casu: pandemija je bila nepricakovana in besna nevihta, trda preizkušnja, ki je prizadela življenje vseh, ki pa je nam, ostarelim prihranila posebno obravnavo, tršo obravnavo. Mnogi med nami so zboleli in veliko jih je odšlo, ali pa so vide-li, kako je ugasnilo življenje njihovih zakoncev, njihovih dragih; prevec jih je bilo predolgo prisilje-nih v samoto, osamljenih. Gospod pozna vsako naše trpljenje tega casa. Blizu je tistim, ki doživljajo bolece izkustvo zavrže-nosti; do naše osamljenosti – ki jo je pandemija naredila še hujšo – ni ravnodušen. Izrocilo pripove-duje, da je bil tudi sv. Joahim, Jezusov dedek, izkljucen iz svoje skupnosti, ker ni imel otrok; nje-govo življenje – kakor življenje njegove žene Ane – so imeli za nekoristno. Gospod pa mu je poslal angela, da ga je potolažil. Ko je žalosten ostal zunaj mestnih vrat, se mu je prikazal Gospodov odposlanec, da bi mu rekel: »Joahim, Joahim!« Gospod je uslišal tvojo vztrajno molitev.« Zdi se, da Giotto na eni svojih slovitih fresk[2] prizor postavlja v noc, v eno tistih številnih noci brez spanja, ki so polne spominov, skrbi in želja, ki smo jih mnogi od nas vaje-ni. A tudi takrat, ko se vse zdi temno, kot v teh mese-cih pandemije, Gospod že naprej pošilja angele, da tolažijo našo osamljenost in nam ponavljajo: »Jaz sem s teboj vse dni.« To govori tebi, to govori meni, to go-vori vsem. To je smisel tega dneva, za katerega sem želel, da bi se prvic obhajal ravno letos, po dolgi osami in še vedno pocasnem okrevanju družbenega življenja: da bi vsak dedek in vsaka babica, vsak starejši clovek – posebno tisti med nami, ki so bolj sami – dobil obisk angela! Vcasih bodo imeli obraze naših vnukov, drugic naših domacih, naših starih prijateljev ali tistih, ki smo jih spoznali prav v tem težkem casu. V tem obdobju smo se naucili razumeti, kako pomembni so za vsake-ga izmed nas objemi in obiski, in kako me žalosti, ker ponekod to še vedno ni mogoce! Bog pa nam pošilja svoje glasnike tudi po Božji besedi, za katero skrbi, da je v življenju nikoli ne po-grešamo. Vsak dan beremo neki evangeljski odlomek, molimo s psalmi, beremo preroke! Gospodova zvesto-ba nas bo ganila. Sveto pismo nam bo pomagalo tudi razumeti tisto, kar Gospod danes zahteva od našega življenja. On namrec pošilja delavce v svoj vinograd ob vsaki uri dneva (prim. Mt, 20,1-16), v vsakem življenj-skem obdobju. Sam lahko pricam, da sem klic, da bi postal rimski škof, dobil, ko sem tako rekoc dosegel starost za upokojitev in sem si že predstavljal, da ne bom mogel vec narediti veliko novega. Gospod nam je vedno blizu, vedno, z novimi povabili, z novimi bese-dami, s svojo tolažbo, vendar nam je vedno blizu. Vi veste, da je Gospod vecen in ne gre nikoli v pokoj, nikdar. V Matejevem evangeliju Jezus rece apostolom: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje ucence: kršcujte jih v ime Oceta in Sina in Svetega Duha in ucite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapove-dal« (28,19-20). Te besede so namenjene tudi nam danes in nam pomagajo bolje razumeti, da je naša poklicanost varovati korenine, posredovati vero mladim in poskrbeti za majhne. Dobro poslušajte: kaj je naša poklicanost danes, pri naših letih? Varovati korenine, posredovati vero mladim in poskrbeti za majhne. Ne pozabite tega. Ni pomembno, koliko si star, ce še delaš ali ne, ce si ostal sam ali imaš družino, ce si babica ali dedek postal že mlad ali bolj v letih, ce si še vedno samosto-jen ali potrebuješ pomoc, saj ne obstaja starost za upokojitev od naloge oznanjevanja evangelija, od nalo-ge posredovanja izrocila vnukom. Podati se moramo na pot in predvsem izstopiti iz sebe, da bi zaceli nekaj novega. Tudi zate torej obstaja prenovljena poklicanost v kljucnem trenutku zgodovine. Vprašal se boš: kako je to mogoce? Moje moci se iztekajo in ne verjamem, da bi lahko kaj prida storil. Kako se lahko zacnem obnaša-ti drugace, ko pa je navada postala pravilo mojega življenja? Kako se lahko posvetim najbolj ubogim, ko imam že toliko skrbi za svojo družino? Kako lahko razširim pogled, ce mi ne dovolijo niti oditi iz prebivali-šca, v katerem živim? Ali moja osamljenost ni pretežka skala? Jezus sam je slišal takšno vprašanje od Niko-dema, ki ga je vprašal: »Kako se more clovek roditi, ce je star« (Jn 3,4). To se lahko zgodi, odgovori Gospod, ce odpremo svoje srce delovanju Svetega Duha, ki veje, kjer hoce. Sveti Duh gre v svobodi, ki jo ima, povsod in dela, kar hoce. Kot sem veckrat ponovil, iz krize, v kateri je svet, ne bomo izšli enaki: izšli bomo boljši ali slabši. In »Bog daj, […] da ne bi to bil še eden v vrsti hudih zgodovin-skih dogodkov, iz katerega se nismo bili sposobni nice-sar nauciti. Da ne bi pozabili starih, ki so umrli zaradi pomanjkanja respiratorjev […] Da tako velika bolecina ne bi bila zaman; da bi se predali drugacnemu življenju in bi enkrat za vselej odkrili, da imamo vsi potrebe in smo dolžniki drug drugega, da bi se prerodili vsi obrazi cloveštva« (Vsi smo bratje, 35). Nihce se ne reši sam. Dolžniki drug drugega. Vsi smo bratje. V tej perspektivi bi ti rad povedal, da si potreben, da bi v bratstvu in družbenem prijateljstvu gradili jutriš- nji svet: svet, v katerem bomo živeli – mi s svojimi otroki in vnuki – ko se bo nevihta umirila. Vsi »moramo biti dejaven del rehabilitacije in podpore ranjeni dru-žbi« (prav tam, 77). Med razlicnimi oporniki, ki morajo podpreti to novo gradnjo, so trije, ki jih bolje od drugih znaš postaviti ti. Trije oporniki: sanje, spomin in moli-tev. Gospodova bližina bo tudi najbolj krhkim med nami dala novo moc, da se podajo na novo pot po poteh sanj, spomina in molitve. Prerok Joel je nekoc izrekel tole obljubo: »Vaši starcki bodo sanjali sanje, vaši mladenici bodo gledali videnja« (3,1). Prihodnost sveta je v tej zavezi med mladimi in starejšimi. Kdo, ce ne mladi, lahko sprejme sanje starejših in jih ponese naprej? Vendar je za to treba še naprej sanjati: v naših sanjah o pravicnosti, miru, solidarnosti se skriva možnost, da bodo naši mladi imeli nova videnja in bomo lahko skupaj zgradili prihodnost. Potrebno je, da tudi ti pricaš, da lahko prenovljeni izidemo iz doživetja preizkušnje. Preprican sem, da ne bo edina, saj si jih v svojem življenju imel že veliko in ti je uspelo priti iz njih. Iz tistega doživetja se nauci, da boš tudi sedaj prišel iz preizkušnje. Sanje so zaradi tega prepletene s spominom. Mislim na to, kako dragocen je boleci spomin na vojno in koliko se lahko novi rodovi iz njega naucijo o vre-dnosti miru. In to moraš posredovati ti, ki si doživel bolecino vojne. Spominjanje je resnicno poslanstvo vsakega starejšega cloveka: spominjanje in prinašanje spomina drugim. Edith Bruck, ki je preživela dramo šoaha, je dejala, da »je celo razsvetliti eno samo vest vredno truda in bolecine, da se ohrani spomin na tisto, kar je bilo – in nadaljuje – Spominjati se zame pomeni živeti.« Mislim tudi na svoje stare starše in na tiste med vami, ki ste morali emigrirati in veste, kako težko je zapustiti svoj dom, kot mnogi to pocnejo še danes v iskanju prihodnosti. Morda imamo nekatere izmed njih ob sebi in skrbijo za nas. Ta spomin lahko pomaga graditi bolj cloveški, bolj sprejemajoc svet. Brez spomi-na pa ni mogoce graditi; brez temeljev ne boste nikoli zgradili hiše. Nikoli. Temelj življenja pa je spomin. Koncno molitev. Kot je nekoc dejal moj predhodnik papež Benedikt, svetniški starcek, ki še naprej moli in dela za Cerkev: »Molitev starejših lahko zavaruje svet, in mu morda pomaga bolj ucinkovito kot trud mnogih«. To je dejal skoraj na koncu svojega papeževanja, leta 2012. Lepo je. Tvoja molitev je zelo dragocen vir: to so pljuca, ki se jim Cerkev in svet ne moreta odpovedati (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 262). Zlasti v tem casu, ki je za cloveštvo tako težak, ko vsi v istem colnu preckamo viharno morje pandemije, tvoja prošnja za svet in za Cerkev ni zamen, ampak vsem kaže mirno zaupanje v pristanek. Draga babica, dragi dedek, ob zakljucku tega spo-rocila bi tudi tebi rad pokazal zgled blaženega – in kma-lu svetega – Karla de Foucaulda. Živel je kot pušcavnik v Alžiriji in je v tem obrobnem okolju izražal »željo, da bi bil brat vsakemu cloveškemu bitju« (okrožnica Vsi smo bratje, 287). Njegovo življenje nam kaže, kako je mogo-ce tudi v samoti svoje pušcave prositi za uboge vsega sveta in v resnici postati univerzalni brat in univerzalna sestra. Gospoda prosim, da bi tudi vsakdo izmed nas po njegovem zgledu razširil svoje srce in ga naredil obcu-tljivo za trpljenje najmanjših in sposobno za prošnjo zanje. Naj se vsak izmed nas nauci ponavljati vsem, zlasti pa najmlajšim, besede tolažbe, ki smo jih danes slišali kot namenjene nam: »Jaz sem s teboj vse dni.« Naprej in pogum! Naj vas Gospod blagoslovi. Rim, sv. Janez v Lateranu, 31. maj 2021, praznik Marijinega obiskanja Papež Francišek 25.7.2021 Katoliška cerkev Molitev papeža Franciška za prvi svetovni dan starih star-šev in ostarelih Zahvaljujem se ti, Gospod, za tolažbo Tvoje navzocnosti. Tudi v osamljenosti si moje upanje, moje zaupanje. Vse od mladosti si ti moja skala in moja trdnjava. OBVESTILA - ANNOUNCEMENTS DAROVI - DONATIONS Za gradbeni sklad so darovali: - $400 - Marija Krenos - $500 - Casey in Anna Žižek - $100 - Mary Hanc - $100 - Martin in Regina Nedelko v spomin na pokojno Ano Ferencak - $100 - Ljudmila in Franc Zadravec name-sto rož na grob pokojne Ane Ferencak - $50 - Ivan in Mary Horvat (London) v spo-min na pokojnega Joe Razpotnik Sr. - $50 - Ivan in Mary Horvat (London) v spo-min na pokojnega Lojzeta Prilesnik Hvala vsem za vaše darove. Bog vam sto-terno povrni vašo dobroto. ŽUPNIJSKI SVET - PARISH COUNCIL V casu Covid-19, zadnjih nekaj mesecev nismo imeli sestankov župnijskega sveta. Se-daj, ko so se zacele stvari bolj odpirati in poca-si vracati dejavnosti, bomo imeli ta teden sestanek clanov župnijskega sveta. Kot smo že lani dali v Vestnik išcemo nove clane, ki bi bili pripravljeni za nekaj casa stopiti v župnijski svet. Naša župnija ima že od vsega zacetka, ko so vpeljali župnijske svete - 1968 - župnijski svet. Mnoge druge župnije so zelo pozno to dobile. Gospod Alojzij Tomc pa je uvidel po-membnost župnijskega sveta in je takoj zacel s pripravami za izvolitev clanov župnijskega sveta. Starejši se gotovo spomnite, da so vsa-ke tri leta iskali nove clane, ki so nadomestili prejšnje. Trenutno pa so nekateri clani že pre-cej casa vec v župnijskem svetu, kot je to po pravilih. Žal smo vsako leto iskali nove clane, pa je zelo malo takih, ki so pripravljeni žrtvo-vati nekaj svojega casa za župnijski svet. Kaj to pomeni za bodocnost naše župnije, na to vprašanje si lahko sami odgovorite. Od casa Covida-19 v župniji nismo delali kakšnih vecjih popravil. Ko smo zaceli pred dvema letoma - skupaj z drugimi župnijami naše škofije - kampanjo »One Heart, One Soul - Eno Srce in ena Duša« smo si zastavili kar ne-kaj projektov, ki naj bi jih tudi s pomocjo te nabiralne akcije v prihodnjih letih uresnicili: prenovo asfalta na parkirišcu, obnovo zarjave-lih delov zvonika, pomoc v pisarni. V tem casu pa so se pokazale še nekatere druge potrebe. O tem se bomo pogovarjali ta teden na sestanku župnijskega pastoralnega sveta. Ko sem že pisal v prejšnjih številkah, pa smo v tem casu izboljševali nekatera manjša vzdrževalna dela in nadgradnje: Led luci pri vhodih v cerkev in stranišcih, novi ventilatorji v stranišcih. Prenovili smo internetno mrežo v cerkvi, župnišcu in dvorani. V delu imamo na-mestitev videokamer okrog in okrog naših stavb. Ker imamo že nekaj casa probleme z vodo, ki prihaja nekje iz strehe dvorane v stav-bo tudi popravilo strehe pri dvorani. Streha na dvorani je bila zadnjic obnovljena 5. oktobra 1997. Torej, kar nekaj stvari je še v planu. O vsem tem in še cem drugim, boste vec prebra-li v prihodnjih številkah Vestnika. CIŠCENJE CERKVE - CLEANING OF THE CHURCH July 31, 2021 Groznik, Erzar, Rev, Lukežic Aug. 14, 2021 Team Lojzka Novak Aug. 28, 2021 Lukežic, Volcanšek Sept. 11, 2021 Gosgnach v v SVETE MAŠE - MASS TIMES: Monday to Friday: 7:00 P.M., Saturday: 5:30 P.M. (Slovenian-Sunday Mass); Sunday: 10:00 A.M. (Slovenian-English - For the time of Covid-19 it is only one Mass on Sundays) - KRSTI / BAPTISMS: For an appointment, call one month before. POROKE / MARRIAGE: For an appointment, call one year before the wedding date. SPOVED / CONFES-SIONS: First Friday of the month 6 -7:00 P.M. (or by appointment) BOLNIKI - Sporocite, ce je kdo bolan ali v bolnišnici, da ga obišcemo. You are welcome to call for a personal conversation with your priest – please call for an appointment. Tel: 905-561-5971. DON BOSCO V tem tednu so naslednje obletnice smrti faranov, ki so zapisani v naših knjigah: FIRST COMMUNION - PRVO OBHAJILO Due to COVID-19, our parish was una-ble to celebrate First Holy Communion in 2020 and 2021. With restrictions being eased, the parish is able to celebrate the sacrament, in accordance with public health guidelines. The anticipated date is Sunday, Au-gust 8, 2021. If your family or friends wish to partake in this joyous sacrament, please contact the following before Sunday, July 18, 2021: Father Drago, 905-561-5971 email: drago.gacnik@gmail.com OR Lorie Mramor, 905-719-3626 email: lor.mramor@gmail.com Details and prepara-tion infor-mation will be provided after Sunday, July 18, 2021. Ritlop Anton July 19, 1975 Koren Silva July 20, 2015 Hocevar Martha July 21, 2018 Cimermancic Ivan July 21, 2020 Koren Franc July 22, 2017 Žižek Jožef July 24, 2016 SVETE MAŠE - MASSES od 18. 7. 2021 do 25. 7. 2021 16. NEDELJA MED LETOM 16TH SUNDAY IN ORDINARY TIME 18. JULIJ Elij, mucenec †† † †† † † † † Za žive in rajne župljane Pokojni iz družina Sarjaš Milan Štefanec, obl. Pokojni iz družine Štefanec Ivan Petek Ivan Petek Ignac Prša Kathy Kolmanic, obl. 10:00 A.M. - - - - - - - - - Ignac Horvat z družino Žena z družino Marina Štefanec Žena z družino Toni in Marija Franc Toni in Marija Franc Družina Kolmanic PONEDELJEK - MONDAY 19. JULIJ Ambrozij, opat †† † † Za zdravje v priprošnjo M. Božji Pok. iz družine Kovac Ana Ferencak Ana Ferencak 7:00 P.M. Dragica Đundraš Ljudmila in Franc Zadravec Ljudmila in Franc Zadravec Olga Hanc z družino TOREK - TUESDAY 20. JULIJ Marjeta Antiohijska, muc. † † † † Martin Malevic Jr. Štefan Prša (Slo) Ignac Prša Štefan Prša 7:00 P.M. Mama in oce z družino Milena Volcanšek Joe Fotivec (TO) Joe Fotivec (TO) SREDA - WEDNESDAY 21. JULIJ Jeremija in Danijel, pre. † †† † †† Ivanka Kodric Štefan in Barbara Kovac Ana Ferencak Marija in Martin Markoja (Slo) 7:00 P.M. Olga Culig Hci Marija Korošec z družino Štefan in Francka Antolin Štefan in Francka Antolin CETRTEK - THURSDAY 22. JULIJ Marija Magdalena, sp. že. † † Milka Skale Za duše v vicah Dennis Joseph Sudac 7:00 P.M. Jožica Purkart Nada Dejan Manja Erzetic PETEK - FRIDAY 23. JULIJ Brigita Švedska, redovnica † †† † Ivan Petek Jožef in Eufemija Tompa Ignac Prša 7:00 P.M. Olga Glavac z družino Alojz in Agata Sarjaš Terezija Prša z družino SOBOTA - SATURDAY 24. JULIJ Krištof, mucenec † † † †† † † † Za razumevanje v družinah Ana Nedelko Za duše v vicah Štefan Hozjan Marija (obl.) in Avgust Smodiš Ivan Petek Ignac Prša Irena Gricnik 5:30 P.M. Slomškovo oltarno društvo Steven Nedelko z družino Marija Košir Petek Rozina z družino Hci Olga Glavac Jože in Marija Magdic z družino Ivan in Angela Antolin z družino Družina Erzar 17. NEDELJA MED LETOM 17TH SUNDAY IN ORDINARY TIME WORLD DAY OF GRANDPA-RENTS AND THE ELDERLY 25. JULIJ Jakob starejši, apostol † †† † †† † † †† †† Za žive in rajne župljane Matilda Zorko, obl. Katarina in Franc Kapušin Ignac Tkalec Starši, brata in sestra Irma Dorencec Joe Kozlar (TO) Pokojni clani društva Bled Rajni farani 10:00 A.M. 12:00 NOON - - - - - - - - - Sandy in Milan Ferletic Tony in Antonetta Theresa z družino (New Market) Jožica Novak z družino Ivan in Rozina Doma Rozina Petek z družino Maša pri društvu Bled Jože Gimpelj