Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 43 („jutro" xvm., it. »493) Ljubljana, ponedeljek 25. oktobra 1937 Cena 2 Dir o£uavi±Lsivu i^juuijana, Knafljeva 6 — 1'eieloD SL 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. --eratm addelek: Ljubljana, Selen« burgova ut - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Graj"ski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica oeije Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica rrbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon flt_ 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na* roča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.», po raznažaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor, Grajski trg St. T. Telefon št. 2440. Celje: Stros«mayerJeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PREDSEDNIK DR. STOJADINOVIČ 0 ZAGREBŠKEM SPORAZUMU lProgramatičen govor na kongresu omladine JRZ — »Omladina JRZ je torišče jugoslovenstva" — Odločna borba za narodno in državno edinstvo Beograd, 24. oktobra, a. Danes je bil v Beogradu kongres omladine JRZ. Glavna prireditev je bila na igrišču Beograjskega športnega kluba. Prisostvovalo ji je več ministrov s predsednikom vlade in predsednikom JRZ dr Stojadinovičem na čelu Zbrani omladinci so dr. Stojadinoviču priredili velike ovacije. Predsedoval je predsednik mladine JRZ bivši minister dr. Rogič. ki je takoj po otvoritvi dal besedo predsedniku vlade dr Stojadinoviču. Ta je v svojem govoru najprej omenil svoje potovanje v Pariz in London ter podčrtal ugodno mednarodno pozicijo Jugoslavije. Nato je bodril mladino, naj ostane zvesta načelom narodnega in državnega edinstva, ene in nedeljive Jugoslavije ter monarhije z narodno dinastijo Karadjordjevičev. Dotaknil se je problema samouprave in končno razpravljal o zagrebškem sporazumu, o katerem je ob tej priliki prvič službeno spregovoril. Predsednik dr. Stojadinovič je med drugim izjavil: Vi ste prva generacija mlade Jugoslavije. Vi sami niste poznali stare majhne Srbije, ne stare hrvatske, nc stare Slovenije. Vi ste se rodili v novi veliki Jugoslaviji, ki se je samo zaradi vas razvijala in utrjevala. V bodoče se bo razvijala tako, kakor boste delali vi, njena prva generacija. To dejstvo vam nalaga vašo veliko življenjsko nalogo. Mladina JRZ ni samo za parado, nego je instrument resnega dela, torišče jugosioven-siva. Saša omladina mora z vso odločnostjo čuvati edinstvo in nedeljivost naše države in našega naroda. Zato najodločneje obsojamo vse, kar ustvarja sovraštvo med brati. Ko pa se vrnete domov, povejte prijateljem in nasprotnikom, da se je v Beogradu vršil zbor mladine JRZ. Na tem zboru smo potrdili vero ter zvestobo programu in statutom JRZ. Naša stranka je za monarhi- jo in za narodno dinastijo Karadjordjevičev! Naša stranka je za eno in nedeljivo, nikoli deljivo Jugoslavijo! Naša stranka je za narodno in državno edinstvo! Toda naša stranka bo v svojem delu vedno upoštevala, da so ozemlja, iz katerih se je naša država sestavila, v preteklosti živela svoje posebno življenje in si s časom ustvarile svo:e posebne običaje, upravne, politične in druge. Da bi se razvila in ojačila zavest državnega in narodnega edinstva, da bi se čimbolje in čim modrejše odpravljale in manjšale razlike, ki nam jih je dolga in neenaka preteklost zapustila kot dediščino, smatra naša stranka, da je za dosego tega cilja edina pravilna politična metoda ta, da delujemo počasi, postopno in premišljeno, da se izognemo preživelim metodam nasilja in grobe moči, ker se po taki poti ne bi mogla ustvariti nova zavest. Zato jc treba spoštovati vsa tri imena našega naroda srbsko, hrvatsko in slovensko, kakor tudi enakopravnost priznanih ver, običajev in tradicij. Stranka si bo prizadevala, da se državno delo organizira in izvaja na način, ki ne bo dal nobenega povoda opravičenim pritožbam, niti privelidaranju enih na račun drugih. 1 Srbi i Hrvati i Slovenci se morajo zavedati, da je to njihova skupna država, da jo morajo zato vsi enako ljubiti in podpirati. Naša stranka smatra načelo samouprave v širokem obsegu za najboljši sistem za ureditev državne uprave. Državno vodstvo in državno upravo je treba tako organizj-rati, da se posameznim pokrajinam da možnost, da sami urede svoje lokalne potrebe, upravne, gospodarske, finančne, kulturne in druge, kolikor so vezane na te pokrajine, in to na način, spričo katerega ne bodo nastala nikakšna nasprotstva med lokalnimi upravami in upravo države. Vsa področja državnega življenja morajo biti dostopna i Srbom i Hrvatom i Slovencem in z vsemi kraji v državi se mora enako postopati. V času, ko se toliko govori o sporazumu Srbov in Hrvatov, sem smatral za potrebno, da vas opozorim na naslednje osnovne vidike naše stranke, na področju notranje ureditve države. O tej ureditvi se razpravlja že skoraj 20 let. Skupine tako zvane združene opozici:e razpravljajo o tem vprašanju z bivšo KDK že več ko dve leti v popolni svobodi in brez vsake ovire z naše strani. Kakšen pa je rezultat teh razgovorov? Spoznali smo ga po onem sporazumu, ki je bil ob ;a vi jen ob tretji obletnici smrti našega največjega kralja. In v tem sporazumu ni sporazuma za ureditev vsega onega, kar se imenuje hrvatsko vprašanje. Če se za to ureditev po tolikih razgovorih in pogajanjih ni našla rešitev, kako naj se najde tedaj, ko naj bi se sestala v sporazumu omenjena konstituanta. In če se ne doseže sporazum, kaj bo potem z našo veliko domovino, za katere ustvaritev so bila žrtvovana tolika človeška živlenja in ki je bila ideal vseh slavnih generacij Srbov, Hrvatov in Slovencev, vseh Jugoslove-nov? Ko si zastavljamo to vprašanje na našem mladinskem kongresu, smatram in to smatra tudi celokupno vodstvo naše stranke, to smatrata tudi naša podpredsednika dr. Korošec in Spaho, da se IRZ nikakor ne more pridružiti nobeni akciji, ki bi imela namen spremeniti sedanje ustavno stanje na način in s sredstvi, ki v ustavi niso predvideni. Mi smo prisegli na današnjo ustavo in mi bomo kot pošteni ljudje svojo prisego in svojo besedo kralju izpolnili. Toda to nas vendar ne moti in nas nikakor ne more zadržati, da ne bi v današnjih prilikah z dobro voljo in s sodelovanjem z vsemi ustvarili ono osnovno idejo, po kateri vsi težimo, namreč idejo stvarne enakopravnosti medsebojnega spoštovanja in iskrenega prijateljstva.« Japoncem prede trda Kitajci so jih na vseh frontah potisnili v defenzivo in |ih na vse] črti prisilili k umiku LONDON, 24. oktobra, d. Iz Šanghaja in severne Kitajske prihajajoče vesti potrjujejo, da se je vojaški položaj Japoncev na Kitajskem zadnje dni hudo poslabšal. Japonci se morajo na vsej črti umikati. Pred šaiighajem, koder so Japonci zastavili vse svoje sile, se jim ni posrečilo niti na en m mestu prodreti kitajske fronte, pač pa so imeli hude izgube na ljudeh in materialu. Kitajcem se je celo posrečilo priti Japoncem pri Tašangu za hrbet tako, da grozi seduj Japoncem nt tem odseku obkolitev in jim je tudi odrezan umik. V severni Kitajski so prišli Japonci v take stiske, da so bili zaradi vedno hujšega pritiska kitajskih čet prisiljeni umakniti svoje čete z Jemenskega prelaza, ker *e je za hrbtom Japoncem razvila gverilska vojna in so jim Kitajci na ta način onemogočili ves dovoz. Iz Mandžurije prihajajo poročila o vedno številnejših uporih. Mandžurske čete se nočejo boriti proti Kitajcem in odrekajo pokorščino. Vesti japonske agencije, da je prišlo v Šanghaju do spopadov me 1 kitajskimi in angleškimi četami v mednarodni koncesiji, se z angleške strani najcdlečnejše deman-tirajo. Hud udarec za Japonce pomeni tudi sklep guvernerja pokrajine šantung generala Hanfnčuja, da se pridruži ^etam nan- | kinške vlade proti Japoncem. Japonci so spričo njeg vega dosedanjega precej pasivnega zadržanja pričakovali, da bodo mogli mirno prodirati skozi to pokrajino, kar bi iim zelo olajšalo vojne operacije na severnem Kitajskem. Sedaj pa priznavajo tudi japonski vojaški krogi, da ustvarja sklep guverneja šantnnga povsem nov položaj, ki sili Japonce, da podvoje svoje čete v tem delu Kitajske, ker jim sicer grozi neizbežen poraz, Odločitev guvernerja šan-tunga pr tudi kaže, da nacionalna zavesi pri Kitajcih že visoko razvita in da so japonski vojaški krogi s tem premalo računali. Po najnovejših poročilih tiskovnega oddelka vrhovnega japonskega poveljstva ni v bližini bodočnosti pričakovati nove japonske ofenzive. V svojih poročilih opozarja vrhovno poveljstvo na slabo vreme, neugodne terenske prilike in odpor številčno močnejše kitajske vojske. Vse te okoliščine zahtevajo dalšši čas za pripra- o nove ofenzive. Predvsem pa bo treba znatno ojačiti japonsko vojsko v posameznih sektorjih severne fronte. Japonci računajo, da razpolagajo Kitajci v pokrajinah severne R«*irene reke z 62 divizijami odnosno £00.000 vojaki. Ja ponci so ugotovili, da se okrog Hsingtauvu v kitajskih vrstah bore tudi žene. Kralj Karol obišče dr. Bcneša Praga. 24. oktobra, b. Rumunski kralj Karol se bo v začetku novembra kot gost češkoslovaškega prezidenla dr. Beneša udeležil lova v gozdu ob Beneševi poletni rezidenci na Moravskem. V z Odločitev je se«**« v rokah v2ad, v *< skem oaberu 1 t Londo.i, 24. oktobra, ti - londonskih krogih no prikiivajo, da je zaradi nepričakovane izprenembe \ stališču Italije postal jioložai v londonskem odboru .a pet brpa-uptu. Francoska in angleška vlada s elej ko pre: neumorno prizadevata, da bi do prihodnje seje odbora, ki je s licana za torek pop-June. dosegli konv -romis. ^sem vladam, zastopanim v londonskem odboru, so bili pos'ani vsi dosedanji predlo" in predloženi dve vprašanji r 1. Ali 60 v'ade pripravljene priznati v napiej ugotovitve, k, jih bolo v Špan:|o poslane kot^isije ugotovile v poTleciu tujin prostovoljcev 2. Kakšne praktične ukrePp predlagajo vlade za -ešitev španskega onV l.3 tri a. Od odgovoia v kri ;e sedaj v glavnem ouvisen nada'jnji razvo:- v 'on'onsvem odboru. Anglija in Frn^ii- nrit:ska*a t"d' ni Moskvo da i->; « ' e\oje stališč" in pristala na to, ia se priznajo generalu Francu pravice vojskujoče se stranke takoj, ko se začne praktično izvajati umik tujib prostovoljcev in nc ;?le po tem. ko Jo zadnji prostovoljec zanustil špars' o o/.emPe Ker morajo lvti sk londonskega od.bo'a so°T sn.i bre,7 prV* nika R'nsS5e ni mogoče ničes"r skleniti. Komunike, ki je bil snoč: objavljen v Rimu m v katerem naglasa itaTa-s^a vlada, da odklanja vsako nadaljnjo koncesijo v p-He'" Šria,n\}c, je 'izzval v londonskih krogih zelo- mučen vtis. Italijanska poslanika v Parizu in Londonu sta d'vne.s službeno oWps,:'^ f -n^-ko in angleško v'ado. da .ie po urain h u 0-tovitv^h itaMans^e vin 'e v Šranij; trenutno vse?n s~mo 40.00ft italiiaiiSKib pr s o-vo'j"ev in da eo vec drug*>čn* štev1'1-miš! .'ene. Hud karambol pri Ptuju Na ovinku pred Hajdino sta treščila skupaj avtomobila ge. Scheidbachove iz Maribora in tovarnarja Westna iz Celja Ptuj, 24. oktobra Na državni cesti, ki vodi od Ptuja proti Mariboru, sc je danes popoldne primeril strahovit karambol, ki žalostno izpopolnjuje serijo prometnih nesreč v zadnji dobi. Iz Maribora se je peljala proti Ptuju v odprtem osebnem avtu znamke Opel št. 2-623 ga. Scheidbachova. lastnica knjigarne v Gosposki ulici v Mariboru. Šofirala je sama, z njo pa sta se peljala njena kuharica Sofija Kratzerjeva in njen prijatelj dr. Gmeiner Od nasprotne strani pa se je peljal v krasnem novem šestsedežnem avtomobilu tipa Mavbach šofer znanega tovarnarja \Vestna iz Gaberja pri Celju. Limuzina jc bila prazna, ker je šofer bil ravno na poti v Št. Janž na Dravskem polju po svojega gospodarja in njegove prijatelje, ki so se mudili v Westnovem revirju tam okrog na lovu. Ni še ugotovljeno, po čegavi krivdi je prišlo do nesreče. Skratka: na ovinku pri Haidini sta avtomobila trčila drug v drugega, s strahovito silo. Iz Opcla sta padli gospe Scheidbachova in Kratzerjeva ter obležali s hudimi poškodbami Dr. Gmeiner pa jc k sreči dobil laž e poškodbe, dočim se šoferju ni zgodilo nič hudega. Gospa Scheidbachova je zlasti tožila o poškodbah na glavj ki so"bile tudi vidne, še bolj pa o notranjih poškodbah, iz česar bi se dalo sklepati, da je najbolj prizadeta v bližini hrbtenice. Po karambolu pa je bil tudi strahoten pogled na obe vozili. Opel je popolnoma razbit, domala se je razčesni! na dvoje. Vozilo je bilo sicer že precej staro, vendar še popolnoma v redu in se lahko škoda ceni na 30.000 Din. Westnova limuzina Mavbach je takisto močno prizadeta, razbit je njen prednji del in sc lahko škoda ceni na najmanj 10.000 Din. Limuzina je šele pred par dnevi prišla iz tovarne in je veljala 250.000 Din. Seveda je popclnoma novo močno in zaprto vozilo lahko tako močno treščilo v stari Opel, da se je ta kar se- sedel, iz česar pa še ni mogoče sklepati o popolni krivdi \Vestnovega šoferja. Obe ranjenki so kmetje, ki so takoj pri-hoteli na pomoč, prenesli v prvo hišo, na Senekovičevo domačijo. Obveščeni so bili tudi rcševalci iz Ptuja in Maribora, ki so jadrno hiteli na pomoč. Bliskovito se je med tem že razširila novica o katastrofi po vseh bližnjih krajih in se je na usodnem ovinku kmalu zbrala velika množica ljudi, zlasti iz Ptuja. Obe ranjenki so ptujski reševalci previdno naložili na svoj reševalni avto in ju odpeljali v Maribor. Gospo Scheidbachovo so po njeni želji izročili v sanatorij nrimarija dr. Čcrniča, kuharico Krazterjevo pa so zapeljali v splošno bolnišnico. Povsod so se zdravniki potrudili, da jima olajšajo bolečine in ju ohranijo pri življenju. Razbiti avto so spravili na neko parmo v Hajdini, limuzino pa so zavlekli v Ptuj. Na kraj nesreče so med prvimi prihiteli tudi orožniki iz Hajdine, ki so zaslišali vse priče in skušali ugotoviti krivdo. Eden izmed obeh vozačev je nedvomno moral voziti po napačni strani. Domneva, da bi bil eden ali drugi avto na ovinku spolzel po cesti, ni upravičena, ker je cesta takrat bila še suha, deževati je jelo šele po 16. uri. Preiskava se vestno nadaljuje in bo krivda nedvomno dognana, čim bodo lahko zaslišani vsi štirje nrizadeti. Pod tramvaj je padel Ljubljana, 24. oktobra Nocoj ob 21. uri so bili ljubljanski reševalci poklican5 na Tržaško cesto, da prepeljejo z avtom nekeg-a ponesrečenca v bolnišnico. Ponesrečenec je Ivan Jaklič, star kakih 25 let. Šel je ob tramvajski progi, a v bližini policijske stražnice na Glincah ga je zajel tramvaj in ga močno poškodoval. Ponesrečenca so jadrno prepeljali ▼ bolnišnico, policija pa je takoj izvršila vse potrebne poizvedbe, da ugotovi, kako j« prišlo do nesreče. Prevrat v Ekvadorju Vojska se je polastila oblasti in proglasila dosedanjega vojnega ministra za diktatorja „>eciiia narodov na svetu hoče mir" VVashington. 24. oktobra, d. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je izdal poslanico v kateri daje smernice za proslavo obletnice premirja na dan 11. novembra. V svoji poslanici opozarja Roosevelt na kršenje zakonov in pogodb ter na naraščajoča nasprotstva med narodi in državami, ki ogrožajo mednarodno varnost in vso civilizacijo. »Za- to moramo na obletnic« premirja ponovno dati poudarka svoji želji«, naglasa poslanica »da žeiinio politiko miru z uporabo vseh praktičnih sredstev za preprečen je no/e vojne. Vsi moramo delati za obnovo zaupanja in reda med narodi in z vsem poudarkom naglasiti, da večina narodov vsega sveta odločno zahteva mir«. Kraljevske svečanosti v Mnaji Bii-.arešta, 24. oktobra, o. V Sina j. h o se danes zbrali številni rumunski in tuji odličniki, ura pr s istvujejo jutrišnjim svečanostim ob priliki napredovanja prestolonaslednika Mihajla v čin podporočnika. Poleg članov kraljevske rodbine in članov v Lade bodo navzoči vsi maršali Romunije in zastopniki ruiminskega javnega življenja. od tujih gostov pa a> že prispeli jugo-slo.enski knez namestnik Pavle, švedski prestolcnaislehiik Gustav Ad>lf in lelgijski pieivtobuuslei .liik Karel. Poljsko b.i pn teh svečanostih zastopal maršal Rydz-Smi@Iy, predsednika francoske republike gene al Georges angleškega kralja general Jeffries, pieJsednika češkoslovaške republike general Sirovv, predsednika turške republike pa general Mazlam Iska.ri. Razen tega bodo svečanesti prisostvovali vsi vojni atašeji di.pl'111;. si ili zastopstev v Bukare -ti ter župani vseli rumunskih mestnih občin. Svečanost naj dokumentira tesno po veza lost runiiun&ke dinastije z vojsko in narodom. Zeeland ni odločil Bruselj, 24. oktobra. AA. »Soir« je obja-v'l demantije, ki so bili urailaio iv' ani in po katerih predsednik vlade van Zee'and svojim minifitiTkirn tovarišem ni poslal ni-kakega pisma, s katerim naj bi }:'; bil obvestil, da namerava v najkrajšem času podati ostavko. List pravi, da se zaenkrat še nič ne ve o pravih namenih ministrskega predsednika in je verjetno, da se 1k> posvetoval z vssn.i merolaj.nim> črnite!ji. preden s"1 '>0 o "Močil "a tak korak. Mi" etr-eki svet se i o iutri t«h1 njegovim vo'V v~m sestal. Ve jstno je >'a se bo dotlej pi'"""ija p .-polnom-1, razčistila. č?t?;i Euwe]ev p$raz Amsterdam, 24. oktobra. V osmi partiji dvoboja je dr. Euvve kot črn.: igral Niemcovičevo ind jsko obrambo damskega jranibita. Že je k-> 'alo. da bo partija remi*-, če-jur pa s- .ie Euwe s tvecano igro skušal umuknin Zarad' teg*> je 7 še v sbbši položaj in se ie moral v 26 pote*5 "dnti. Stanje je :ed j 5:3 za Aljebina. Škofovska konf erer v Zagrebu Zagreb, 24. oktobra, o. Konferenca jugo s'ovei.skega episkopata je zasedala danes samo dopoldne. Pričakuje se, da bodo posvetovanja škofov končana najkasneje v torek. Nadškof je in škofje so danes obiskali obolelega zagrebškega nadško*- d-Bauerja. Quito, 24. oktobra, d. Predsednik republike Paes je podal ostavko in izročil vso oblast predsednika republike parlamentu. Do tega je prišlo zarada hudih nasprotstev med vojsko in parlamentom. Predsednik republike se je na ta način hotel izogniti hujšim komplikacijam, toda še predno je mogel parlament sprejeti kakšne sklepe, se je polastila vse oblasti vojska in proglasila generala Alberta Enricosa, dosedanjega vojnega ministra, za diktatorja. General Enricos je takoj sestavil novo vlado, v kateri so izključno oficirji. Obenem je razpustil parlament in proglasil obsedno stanje. španski republikanci ie ne mislijo na predajo Posvet republikanskih voditeljev v Barceloni Valencija, 24. oklobra. A A. Snoči se je vršila v Barcaloni važna konferenca republikanskih odgovornih politikov- Poleg večjega števila članov katalonskega genera-lidada in valencijskih ministrov sta ji prisostvovala tudi Nsgrin in Coinpanys. Na koncu j*1 bil objavljen komunike, ki pravi, da so vrhovni zastopniki španske republike sklenili, na podlagi obče želje zastaviti vse sile, ki jih zahteva sedanja situacija, da se doseže skrajni smoter in premagajo uporniki. Komunike pravi dalje, da ostanejo za Katalonijo tudi še nadalje v veljavi vsa jam-stva glede njene avtonomije. Na konferenci proučevali predvsem možnosti čir' bolj enotne akcije obeh vlad za dovršitev zapri-četega dela m končno izvojevanje svobode vsemu španskemu narodu. Po konferenci je Coinpanys spremljal Negrina do njegovega avtomobila in mu želel srečno pot nazaj v Valencijo. Odkrita zarota Barcelona, 24. oktobra. AA. Po nekt.i: komunikeju tukajšnje policijske uprava so oblasti izsledile veliko vohunsko organizacijo. ki ie bila pod vodstvom ujiornikov. Svoje delo je razširila po vsem ozemlju špan ske republike. Njeno glavno sradišee je bilo v Perp>nanu. Iz zaplenjenega materiala izhaja, da so člani organizacije organizirali tudi sabotažo. Uničevali so razne republikanske vojaške objekta, tako predvsem mostove in ceste. Pripravljali so tudi atentate na člane republikanske vlade in šefe republikanske vojska. špnnci beže iz Španije Pariz, 24. oktobra. AA- Iz Asturije prihajajo v razne francoske luke ob Atlantskem oceanu vedno novi begunci. Tako so v Saint Nazaire včera j prispele iz Gijona tri španske ladja s 500 miličniki in večjim številom vlad nih oficirjev ter drugih uglednih osebnosti, med njinn komunistični poslanec Mancho, socialistični poslanec Anvolitia in poveljnik severne vojske general Laranoga. V Roye-nu je pristal španski parnik Alf-ado prav tako iz Gijona z 200 oficirji in vojaki. S tem parnikoin se je pripeljalo tudi večje število ranjencev. V luki Baroche je prispel španski parnik Lareno s 800 miličniki, 4 ženami in nekim o'rokom. Vsi ti bagunci 60 izjavili, da se je v bližini Gijona več ladij z majhno tonažo, zaradi preobremenjenosti po topilo. Nekatera so nacionalistična letala in vojne ladje tudi bombardirale. Z velikim motornim čolnom se ja v neki ribiški pristan blizu Campera pripeljalo nadaljnih 118 miličnikov. Jtj^slavija in Francija sta vedno skupno na braniku miru Beograd. 24. oktobra, e. Danes dopoldne eo bile velike manifestacije francosko-iugo-6lovenskega prijateljstva v i.ve7i z obiskom francoskih rezervnih oficirjav. V spremstvu zalopnikov jugoslovanskih rezervnih oficirjev in bojevnikov so se francoski gostie podali najprvo pred spomenik borcem padlim v obrambi Pcograda ter položili pred spomenik krasen venec. Nato so odšli na francosko vojaško pokopališče in položili tam tri vence, od tam pa so sa podali na Kalimegdan pred spomenik hvaležnosti Franciji, kjer je bilo man;feslacijsko zborovanje. V imenu združenja jugoslovenskih rezervnih oficirjev in bojevnikov j; govoril podpredsednik Dobrivoje Stoiadinovič. ki je v svojem govoru poudaril veliko prijateljstvo med francosko in jugoslovensko voj-o in 7»kliučil svo-i anvnr z.vzklikom Fran- ciji in francoskemu narouu, godba pa je zaigrala marseljezo. Nato ja spregovori' v imenu francoskih rezervnih oficirjev de Ferry. ki >"e clavil na bojnih poljanah preizkušeno za ?tvo med Francijo in Jugoslavijo ter nag.a.-: I, da se ja to zavezništvo po vojn i še bolj poglobilo in da sta Francija in Jugo slavija skupno na braniku miru. Svoj govor .ie zaključil z vzklikom jugoslovenski vojski in Jugoslaviji, godba pa je zaigrala Jugoslovensko državno himno. Opoldne je bil na t čast francoskim gestom prirejen banket, popoldne pa so si ogledali zanimivosti mesta ;n okolic«*. Jutri se bodo podali na Oplanac, da se poklonijo na grobu kralja Uedinitelja. IZeniunska vremenska napoved: PNnčno, mestoma deževno. Prevladoval bo dokaj močan južni fa jugovzhodni •JUTRO« ©©nedeljska bifeja Ponedeljek, 25. X. 1937 Zaradi stalno razprodanih predstav mMF- to DANES cb 14. Dama s kameli jama izredna predstava predprodaja vstopnic ob U. dopoldne v ELITNEM KINU MATICI Telefon 1124. z GRETO CARBO v glavni vlogi Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 24. oktobra Sončni jesenski dnevi so z-a nami. Pritisnil je neprijeten jug, kope oblakov preganja pod nebom. Čez dan je že nekajkrat Tosilo, parkrat so debele kaplje obetale, da se bo spet enkrat pošteno zlilo na ljubljansko pokrajino. Toda deževje se je čez dan držalo drugod, i>ele zvečer je začelo zalivati tudi Ljubljano. Ob kolikor toliko ugodnem vremenu so se v Ljubljani zvrstile nekatere prireditve. Zjutraj že ob 7. je izpred Sokolskega doma na Taboru krenil z vojaško godbo na čelu sprevod Sokola I. na vojaško strelišče. Ob Cesti' na Brdo so se dopoldne zbrali emigranti k otvoritvi svojega prenovljenega doma. Skavti so svečano otvorili svojo razstavo na velesejmu. V Kazini je bila seja banovinskega odbora omladine JNS. pred Kazino pa so stražniki razganjali radovedneže in je tam čakal v pripravi policijski voz Zeleni Henrik. Popoldne je bila na Kongresnem trgu tombola Sokola III. Marljivo sokolsko društvo, ki vzgaia svoje številne nacionalne pripadnike za Bežigradom, je moralo svojo tombolo odlagati zaradi tehničnih ovir, a z današnjim uspehom, upamo, je zadovoljno. Udeležba je bila precejšnja, bila bi pa seveda lahko še številnejša. Smo pač na koncu meseca in dež se je ponujal. Pa kinematografi so vabili. Greta Garbo! Predstave so venomer polne, kako ne bi bile na današnjo nedeljo! Kriminala in nesreč pa danes ni bilo. Vsaj ne v območju Ljubljane in do večernih ur. Streljanje Sokola I Točno ob 7. zjutraj so se danes zbrali člani in naraščajniki Sokola I. pred Sokol-skim domom na Taboru. Bilo je vsega skupaj okrog 100 mož, ki so se uvrstili v sprevod, godba dravske divizije je udarila koračnico in že je strumna četa odkorakala daleč tja doli na Dolenjsko cesto, k prvemu streljanju na vojaškem strelišču. Četo je vodil br. Bežek, od strani vojaštva pa se je priključil divizionarjev adjutant kapetan Bralovič. Na strelišču so že bili zbrani nekateri predstavniki Sokolstva, načelniki in prednjaki s starosto inž. Bevcem in župnim načelnikom Lubejem na čelu ter predstavniki vojske. Brez vsake uvodne ceremonije se je takoj ob 8. začelo streljanje. Nekateri so imeli prvič puško v rokah, zlasti naraščaj-nike je bilo zanimivo opazovati, s kakšnim veseljem so se prvič preizkusili v strelskem športu. Praktični uk imajo vsi že za seboj, tokrat pa je šlo zares. Po 14 mož se je zvrstilo na posameznih ležiščih, vsak je oddal po 10 strelov. Tu seveda ni šlo za nikakšne rekorde, a kakor so javljali možje izza tarč, so bili zadetki v splošnem prav dobri. čim je posameznik opravil streljanje, se je lahko posamič vrnil v mesto. Mariborske ,W©gererfeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — Židovska. Bivizlftasar Tomč je otvoril skavtsko razstavo V proslavo svoje 15 letnice je Zmajev steg skavtov v Ljubljani priredil na velesejmu rmčno jubilejno razstavo. Šibak je še pri nas skavtizem, toda samo številčno. Kar je fantov v organizaciji, so vsi marljivi, dobri tovariši in navdušeni privrženci idej, ki jih širi po vsem svetu sivolasi general Baden-Po\vell. »Skavtizem kliče in druži mladino vsega sveta!« — to geslo z mogočnim okrasjem se blesti tudi na glavni steni skrbno prireiene razstave v Ljubljani. Kako so si znali naši skavti pridobiti naklonjenost naših najvidnejših predstavnikov, je pa v prav lepi luči pokazala svečana otvoritev razstave, h kateri se je zbralo prav častno število povabljenih gostov, gospodov in dam. Ob pol 12. se je pripeljal pokrovitelj g. komandant dravske divizijske oblasti general Laza R. Tonič. Šel je skozi častni špalir skavtov pri glavnem vhodu na velesejem. Ves Zmajev steg je stal v strumnem razporedu. G. divi-zionar je pozdravil to zdravo in jedro mladino: »Bodite pripravljeni!« Od izkušenih roverov tja do ljubkih volčičev je pogumno odjekni! odzdrav: »Vedno pripravljeni!« Godba dravske divizije je zaigrala državno himno. Zaslužni skavtski pionir g. Pavel Kunaver je nato ogovoril zbrano družbo s toplim pozdravom Tu so bili poleg g. di-vizionarja še prosvetni šef dr. Sušnik kot zastopnik kr banske uprave z inšpektorjem prof. Dolencem zastopnik mestne občine ns-pektor Josip \Vester, prof. Verbič v zastopstvu II drž. realne gimnazije, polkovnik Zivanovič s kapetanom Bralovičem v zastopstvu vojnega okrožja, nredsednik velesejma Fran Bonač. zastopniki slovenskega skavtizma z župnim starešino inž Pengo-vom na čelu, zastopnice Planink in še vrsta drugih. G Kunaver je poudaril, da je treba razstavo vrednotiti kot idealno delo mladih ljud' nakar je naprosil g. divizio-narja, naj blagovoli razstavo otvoriti. Razstav? ie nameščena v obeh najlepših paviljonih M in N. Zlasti prvi prikazuje sistematično, kako gre skavt skozi svojo organizacijo kako se od volčiča po raznih izpitih in preizkušnjah razvije do roverja. Sk"vtizem je vzgoja k sposobnosti, zdravju, požrtvovalnosti, poštenosti in k plemenitemu idealizmu. O vsakovrstnih veščinah, pridobljenil. s skavtsko vzgojo, pričajo zanimive. lepe slike in različm predmeti, prikazano je življenje skavta v stegu in v taboru. V paviljonu N so prikazane brez medsebojne zveze razi ; posebnosti skavtske organizacije, «Mke z mednarodnih skavtskih taborov, l.Jer so naši fantje še vedno dobro odrezali, čeprav je vedno le majhnemu številu udeležba omogočena. Spoznali boste razno skatsko utera* ro. življenje na taboren ju. Društvena soba iz skavtskega do- P ostani In ostani član Vodnikov«; dražbe! >ma, ki je nedaleč tam, je bila pa z vso opravo prenesena na razstavo. Glavni namen razstave, da prikaže delovanje skavtske organizacije, je dosežen. Da je gradivo res tudi smotrno razvrščeno, ni prenatrpa-no, marveč pregledno razpostavljeno in je tudi med najskromnejšimi predmeti vedno kaj zanimivega. Kar vprašajte tam službujoče skavte, pa vam bodo točno povedali, v kakšne namene služi ta in ona stvar. Očitno se je za razstavo največ trudil inž. Mitja Švigelj. Vstopnina je neznatna, ogled pa vsakomur koristen, še posebno staršem in vzgojiteljem. Mrak© v Linsč«Sn Šentjakobski gledališki oder je v soboto otvoril bvojc- novo sezono s krstno predstavo slovanske drame »Lincolna« Ivana Mraka. K predstavi, ki jo je režijsko pripravil pisatelj sam, se je zbralo lepe število občinstva. čeprav smo na šentjakobskem odru iz prejšnjih let vajeni lepšega obiska premi ar in posebej še otvoritvenih predstav. Igra je pri gledanih naletela na prisrčno lep sprejem in avtorju je bilo v odmoru poklo-njeno na kupe cvetja. Mnogo živahnega odobravanja so bili deležni tudi igralci, med katerimi sa je krepko uveljavilo nekaj novih. svežih moči. Lincolna je kreiral Han-žie. njegovo ženo Mlekuševa, senatorja Dou-giasa Pavelj, njegovo ženo Bučarjeva, a med ostalimi je prišel do lepega izraza Kardelj kot tragedov brat. Zanimiva, po svoji snovi in ideji aktualna igra zasluži, da ji naša kulturna javnost posveti svojo pozornost. Nalivi so dvignili Savo Litija, 24. oktobra. Današnja nedelja je bila po vsem Zasavju v znamenju Jupitra Pluvija. Ves dan dežuje, kakor bi zlivali izpod neba vodo v škafih. Do konca tedna smo imeli lepo vreme, pravo zlato jesen. Sava je padla skoro do normale. Odprte nebeške zatvornice pa so jo dvignile v teku dneva za dober poldrugi meter. Zemlja ni mogla pobirati preobilne moče, Zato =toie velike mlake po litijskem no1 ju, ob železniški progi od Save proti Litij; in tudi navzgor proti Ljubljani. Tudi v gornjem toku nad Litijo je Sava močno narasla, ponekod je tik do roba korita. V nekaterih krajih, kjer je breg zelo nizek, ka-kor med Jevnico in Zalogom, pa je celo izstopila in se razlila čez breg. Ker še venomer dežuje, bo Sava seveda še narasla-Ljubljanica pa je zaenkrat še ponižna v svoji strugi. Za običajno merilo s'uži zaloški most pri železniški postaji. Zato je še bolj vidna razlika med hudimi nalivi, ki jih je bilo deležno Zasavje, dočim so imeli Ljubljančani prilično ugodno jesensko nedeljo. Te jesenske nedelje so višek lovske sezone. Zaradi hudih nalivov pa so ostali zasavski lovci in turisti doma in se hudovali na vodeue jesenske dobrote. Prenovljen dom emigrantov otvorjen Kljub nalivu, ki je v dopoldanskih urah obiskal Ljubljano, se je ob 11. zbralo lepo število gostov v emigrantskem domu na Viču ob Cesti na Brdo. Dom je delavsko prosvetno in podporno društvo Tabor zgradilo in otvorilo že pred petimi leti. letos pa so ga prenovili in deloma prezidali ter ga danes zopet otvorili s skromno slovesnostjo. Poleg številno zbranega članstva in prijateljev naše emigrantske mladine so otvoritvi prisostvovali tudi banski svetnik Zom za bansko upravo, mestni svetnik dr. Kamušič in šef mestnega socialno-politič-nega urada magistratni svetnik Svetel za mestno občino, ravnatelj izseljeniškega urada Fink, zastopnik Zveze jugoslovenskih emigrantskih društev prof. dr. Cermelj. predsednik Soče dr. Puc in zastopnik Tabora iz Kamnika Zavrtanik. V lično okrašeni dvoranici prvega nadstropja so najprej domači pevci zapeli »Slovansko pesem«, nakar je goste pozdravil poslevodeči podpredsednik Božič, ki je skromno slavje emigrantov v Ljubljani povezal s spominom na veliko zmago srbske vojske pri Kumanovu, ki ga prav tako danes slavi ves jugoslovenski narod. Pred 7 leti je društvo v skromnih početkih zastavilo svoje delo. Bik so to prav najtežja, v pravem pomenu besede suba leta, ki so naši emigraciji prinašala najhujše udarce. Človeka, pregnanega s svoje zemlje, je mučila skrb, kako bo z domom onkraj meje in kako si bo mogel tostran ustanoviti svoj drugi dom. Zato si je društvo nadelo kot eno svojih prvih nalog, priskrbeti pregnancem in brezdomcem vsaj najskromnejšo streho. Poleti 1931. je društvo otvorilo v Zeljarski ulici v Trnovem svojo prvo zasilno zavetišče. Za zgradbo doma je mestna občina stavila na razpolago najprej parcelo na Barju a odbor se ni mogel odločiti za zidavo, ker zemljišče ni bilo kdo ve kaj pripravno. Potem je odbor — takrat sta mu načelovala predsednik Saša Štrekclj in podpredsednik Andrej Bens-a, ki je bil obenem načelnik socialnega odseka — kupil parcelo ob Cesti na Brdo. Ze pred petimi leti je bil dom v pritličju pod streho, da je že takoj prvo zimo nudil zavetja okrog 50 emigrantom, ki so dobivali tudi brezplačno hrano. A kakor je rasel dotok našega življa čez mejo, tako jc rasla potreba po povečanju doma. Leta 1935. so stavbo dvignili v I. nadstropje, da je v nji zdaj prostora za 80, a v stiski tudi za več l:udi. Poleg svetlih, udobnih spalnic je posebna dvoranica določena za čitalnico, prenoče-valcem in rojakom, ki prihajajo v azil čez dan, ste na razpolago knjižnica in radio. Stalno se v hiši prirejajo razni prosvetni, socialni in nacionalno-politični tečaji. Ustanova je namenjena predvsem onim, ki so ostali brez dela in kruha. Čez teden se bodo vrata spet odprla in v prenovljenem domu se bodo vnovič zbrali emigrantje, ki so bili čez sezono zaposleni po raznih krajih. Na koncu je podpredsednik izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so pomagali društvu zgraditi in ohraniti to prepotrebno zavetišče. V imenu Soče je predsednik dr. Puc čestital Taboru, da je zgradil tako lep dom, in je poslevodečemu podpredsedniku izročil v imenu svojega društva 2.000 Din. Pevski zbor Tabora jc ubrano zapel »Naše gorice«, nato pa sta podpredsednik in predsednik dr. Dekleva razkazala gostom prostore. Predstavniki oblastev so obljubili vso naklonjenost ustanovi in so se prav pohvalno izrazili o ureditvi doma. Taboru in vsem, ki so ga pomagali graditi, želimo tudi mi, da bi emigrantski dom prospeval in cvetel. V Grobljah je bila otvorjena nova postaja Običajno garnituro kamniškega vlaka je danes pri prvem popoldanskem vlaku potegnila sicer stara lokomotiva, nad kateio nestrpni popotniki prav radi zabavljajo, toda na tirih ljubljanskega kolodvora, s katerega je potegnila svoje vozičke proti Kamniku, se je pojavila lokomotiva nekam sramežljivo, diskretno okrašena s cvet jem in zelenjem. Marsikateri popotnik, ki je vstopal v njene prikolice, te posebnosti ruti ni opazil in se mu ni niti sanjalo, da se bo na kamniški progi nekje sredi kaj posebnega dogajalo. Med postajama Domžale in Jarše-Men-geš, ki sta komaj za 3 kilometre oddaljeni druga od druge pa so popotnike presenetili živahni zvoki domžalske godbe in vlak se je na vsem lepem ustavil. Živahno vzkli-kanje ljudi v narodnih nošah, šolske mladine, resnih očetov lazaristov iz grobelj-skega samostana in večjega števila domačinov je sprejelo staro kamniško železno kačo ob drevoredu, ki veže na eni strani proge vas Radico, z drugo stranjo, kjer stoje misijonske Groblje. Kjer smo se ustavili, stoji kot znak za novo postajico priprosta deska z latinskim in cirilskdm napisom »Groblje«. V dolgi vrsti so se v jesenskem oblačnem popoldnevu zibali mlaji z zastavicami. »Kamničan« jo je kar hitro odpihal naprej, gostje, ki so prihiteli k otvoritvi, pa so se zgrnili k narodnim nošam, pred katerimi se je ustavil že^zniški inšpektor g. Jenko kot zastopnik ljubljanske železniške direkcije. Njega so pozdravili v imenu pripravljalnega odbora za postajališče g. Smole, v imenu delavcev, ki jih bo vlak vozil na svoja delovna mesta, g. Ko':alj, v imenu dijakov, ki se vozijo v šolo, mali Uičahar, v imenu obrtnikov g. Smolnikar in končno še g. Hrepanšek, župan občine Homec, pod katero novo postajališče spada. Na njegovo prošnjo je g. inšpektor Jenko po kratkem referatu o zgodovini kamniške proge in o pripravah in prizadevanjih občine in misijonišča za novo postajališče sle in je otvori z zahvalo vsem činiteljem, ki so ta prizadevanja omogočili. Ko je godba nato odigrala »Bože pravde«, so gostje na povabilo gg. lazaristov odšli v misijonski samostan k pogostitvi. Na zapuščenem postajališču so ostali v majhnih skupinah domačini, ki so ugibali, kam b1' krenili. Med njimi pa se je smukala še podjetna grupica pobčkov, ki je nekaj tuhtala. Iz drobtinic, ki sem jih slučajno vjel o pogovoru teh fantičev sem razumel, da hočejo imeti tudi oni kaj užitka od nove postaje in današnje svečanosti. »Rajžati« so hoteli. Med važnim stra teškim pomenkom, ki so ga vodili z vso resnostjo, so padale zaskrbljene besede: »Karta.... bo vprašal za ime. . . ., žan-dar. . . ., Murča, le poskusi!.....« Prihod vlaka so pobalini prvi opazili in naznanili: Zdajle gre! Radoveden sem opazoval vstopanje potnikov, ko se je vlak ustavil, četica zarotnikov se je v hipu razkropila; pomešani med polnopravne potnike so vstopali vsak pri svojem stopnišču. Ko je vlak odsopihal proti Ljubljani, jih na postaji ni bilo več. Kako so opravili med vožnjo, si bodo pa jutri povedali v šoli. Upam, da ni bilo prehudo, saj ima gotovo tudi železnica, razumevanje za slavnostno razpoloženje. Objave Največja senzacija zadnjih dni v Ljubljani je film »Dama s kamelijami«, v katerem je pokazala Greta Garbo višek svoje umetnosti. Doslej je bilo že 14 predstav in vse so bile do zadnjega kotička razprodane. Ker žal ne bo mogoče filma obdržati preko torka, bo danes ob 2. popoldne izredna predstava, zlasti za tiste, ki ob večernih urah ne utegnejo priti v kino. Svetujemo pa tudi drugim, da se te predstave udeleže. Novi grobovi. V Lipn.ici na Gorenjskem je umrla po daljšem trpljenju gospa Marija Pireeva. tvorničarka in posestnica. Ugledno pokojnih bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku na pokopališče v Kropi. — V Ljubljani je u"irl g. Martin Musar, uslužbenec Zbornice za TOI. — Pokoj nuna blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Najdeno. V soboto zvečer se je našel v Rožni dolini nov, neizdelan rokav dam-skega plašč? Dobite ga v Svetčevi ulici 8, pritličje. PREPROSTO »Kako pa naredite, da najdete vselej tako duhovite odgovore.'« »Prav preprosto. Na vsako vprašanje poiščem hudo .pameten odgovor in povem poten nasprotno.« LITERATURA Pepe zaide v knjigarno. Tam odkrije neko knjigo. Slavno Maeterlinckovo »življenje čebel,« Lista lista in naposled reče knjigarnarju: »Ali nimate nič podobnega, tako, iste vrste, a c ps:b?? Maribor preko nedelje Maribor, 24. oktobra Razgibana nedelja, zborovanja, prireditve na vseh straneh. V ospredju zanimanja sadna razstava in sadjarski kongres, o čemer poročamo na drugem mestu. V gledališču premiera Gledališče nabito polno. Lepo je uspela snočnja premiera Caldaronovega »Sodnika Zalamejskega« v J. Kovičevi posrečeni režiji. Je to ena najuspelejših predstav v mariborskem gledališču v zadnjih letih. Osrednja podoba (sodnik Zalamejski) je bila po Pavlu Koviču, ki je bil deležen navdušenega priznanja, krepko in mar-kantno začrtan. Sodeloval je ves dramski ansambl izvzemši našo prvo igraiko E. Kraljevo. Bil je lep večer, ki ga je tuk. gledališče pripravilo marib. kulturni publiki. Glasbene vložke je vešče oskrbel dirigent voj. godbe kapitan Jiranek. V Narodnem domu večer Maistrovih borcev Nacionalni Maribor se je sinoči polnošte-vilno zbral v Narodnem domu, kjer so imeli svoj krasno uspel večer naši vrli Maistrovi borci. Pestro so si sledile godbe-ne točke, ki jih je izvajala vojaška godba, vmes so krepko odmevale naše narodne popevke iz sočnih grl Jadranašev. V jedrnatih izvajanjih je zaslužni predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. A. Dolar opozarjal na zasluge generala Maistra in njegovih borcev za osvobojen je naše severne meje. Večera, katerega čisti dobiček gre v prid revnim Maistrovim borcem, so se udeležili tudi mariborski odličniki z mestnim poveljnikom generalom Stanojlovi-čem in številno delegacijo mariborskega sokolstva. Priznanje kulturnemu delu Pri Novem svetu pa so se zbrali snoči predstavniki pevske kulture, da izkažejo hvaležnost in priznanje neutrudno delavnemu in prizadevnemu zborovodji »Drave« in marib. Ipavčeve župe učitelju g. A. Horvatu, ki mu -je priredila »Drava« snočnji počastitveni večer ob 10-letnici vztrajnega dirigentskega dela pri pevskem zboru »Drava«, ki je imela v tej dobi 18 samostojnih koncertov in ki je sodelovala pri 362 prireditvah nacionalnega, kulturnega in humanitarnega značaja. Toplo priznanje in zahvalo so izrekli g. Albinu Horvatu J. Vokač v imenu »Drave« in UJNŽB, g. Veselko za pevski zbor »Drave«, A. Faga-neli za Glasb, matico in Učiteljsko društvo, prof. Vrabec za »Jadran«, prof. Mirk pa za Ipavčevo pevsko župo. V toplih besedah se je g. A. Horvat zahvalil za prisrčne izraze priznanja in lepi darili, umetniško izdelano diplomo in zlato uro, ki ju je prejel v znak priznanja za zasluge na torišču pevske kulture kot dirigent »Drave« ter Ipavčeve pevske župe. Naš pevski parlament Danes ob 10. uri dopoldne se je pričel v matičnih prostorih osmi redni občni zbor tuk. Ipavčeve pevske župe, ki ga je otvoril in vodil župni predsednik prof. V. Mirk. Pozdravil je navzoče predstavnike pevskih društev, zlasti pa odposlanca ljublj. Hu-badove župe g. Jakoba Gerčarja. Po počastitvi spomina E. Adamiča in M. Hubada so sledila poročila župnih funkcionarjev. Poročali so: predsednik prof. Mirk, tajnik L. Gračner. blagajnik Joško Lukša, arhi-varka Rozmanova in zborovodja Albin Hor vat. Ipavčeva pevska župa združuje 23 pevskih društev. Dohodki so znašali 7686, izdatki 3070 din. V arhivu je 237 zborov. Iz poročila župnega dirigenta A. Horvata je razvidno, da posamezna društva bolj zase delujejo, dočim še ni pravega smisla za skupne nastope. Med drugim se je na občnem zboru sprožil predlog, da so po posameznih krajih, kjer je več pevskih društev. ustanovijo meddruštveni pevski odbori, ki naj pospešijo organizatorično delo župe. Ljubljanski delegat Gerčar je priporočal strnitev Ipavčeve in Hubadove 5upe ter se je o tem razvila daljša debata. Poročilu g. Arnuša v imenu nadurnega odbora so sledile volitve, pri katerih je bil pretežno izvoljen dosedanji odbor. Počastitev Matije Senkoviča V prostorih tukajšnje državne učtteljsk«-šole je bila danes dopoldne slovesna počastitev 70-letnice zaslužnega šolnika in vzgojitelja vpokojenega oblastnega šolskega nadzornika Matije Senkoviča. K tej prisrčni proslavitvi in počastitvi so prispeli odborniki šolske matice s predsednikom dr. Ozvaldom, predstavniki stanovskih organizacij, šolski nadzorniki, profesorji in mnogo učiteljstva. Najpreje je dr. Ozvald orisal jubilanta kot neumornega šolskega delavca, ki stopa v osmi križ z mladostno svežostjo in neutrudno delavnostjo. V znak posebnih zaslug je šolska matica, izročila jubilantu častno članstvo. Predsednik tukajšnje Pedagoške centrale prof. šilih je omenjal slavljenčevo sodelovanje pri Pedagoški centrali od leta 1920 dalje ter njegovo očetovsko zavzemanje za razmah te pedagoške ustanove, ki mu ob jubileju izroča častno priznanje. Učitelj Vrane je spregovoril v imenu JUU. upravitelj okoliške šole v Celju Gobec v imenu učiteljstva celjskega okrožja, nadzornik Alt v imenu nadzornikov, učitelj C. Hočevar za učitelj-stvo. Slavljenec se je ginjen zahvalil za priznanja povdarjajoč, da je le skromno pii- speval za naše šolstvo in da je vedno deloval le iz ljubezni do šolske mladine. Ob zaključku svojih izvajanj je dejal, da bo njegova knjižnica, ko ne bo imeia več gospodarja, pripadla tukajšnji Pedagošla centrali. Tako je Maribor dostojno počastil zasluge odličnega šolnika in mladino-ljuba. Smrt znanega gostilničarja Na posledicah kapi je umrl na Aleksandrovi cesti 40 v 64. letu svoje starosti znani mariborski hišni posestnik, mesar in gostilničar Ljudevit Vlahovič. Ranjki je bil doma iz Klanjca na Hrvatskem ter je bil v Mariboru splošno znana osebnost. Trajen mu spomin, žalujočim nsJe iskreno sožalje. O teru in otienr V okviru pestre nedeljske kronike je bil tudi snočnji izredni občni zbor železniškega podpornega društva, ki se ga je udeležil mestni župan dr. Ju van in na katerem so se obravnavale važne zadeve našega železničarstva. Mariborski pekovski pomočniki pa so se zbrali pri »Zlatem konju« ln razmotrivali probleme svoje stroke, zlasti odpoved kolektivne pogodbe po pekovskih mojstrih, o čemer smo pred dnevi poročali. Razen tega pa je bila danes tudi obdukcija trupla 32-Ieinega posestniškega sina in trgovca Namestnika iz Gornjega Boča pri Selnici ob Dravi, ki je s svojim motornim kolesom zavozii pri Bresternici v neki tovorni avto in obležal na cesti z razbito lobanjo. Oblastva razčiščujejo zadevo in skušajo dognati krivdo. Na sadjarski kongres v Mariboru so prišli strokovnjaki iz vse Jugoslavije Maribor, 24. oktobra V zvezi z veliko sadno razstavo in sadnim sejmom, o čemer smo poročali že v včerajšnji številki, se je pričel danes dopoldne dvodnevni sadjarski kongres, h kateremu so prihiteli odlični predstavniki sadjarske stroke iz vseh delov naše države Bil je to pravi parlament sadjarjev in sadjarskih strokovnjakov. Medtem ko so si množice z zadovoljstvom in prijetnim presenečenjem ogledovale krano razstavo v Unionu, so se vrstila v Kazini temeljita obravnavanja, ki se nanašajo na vsa področja spopolnjevanja ter napredovanja našega sadjarstva. III. vsedržavni sadjarski kongres je otvoril podpredsednik »Poljeprivrednega društva« v Beogradu in profesor šum. fakultete v Beogradu dr. Mladen Josifovič, ki je pozdravil številne odličnike, med_ njimi zastopnika ministra za poljedsljstvo inž. Miljutinoviča, zastopnike drinske. du-navske, savske in dravske banovine, Pri-zada (dr. Nemca) in Zavoda za pospešev. zunanje trgovine, nadalje zastopnika mestne občine mariborske podžupana Zebota policijskega šefa dr. Trstenjaka, dr. F. Lipolda kot zastopnika zadruge Mariborski teden, zastopnika ZKD Pirca, zastopnika zbornice za TOI v Ljubljani F. Bureša ter ravnatelje mariborskih srednjih šol dr. Herica, Mastnaka, Kadunca in Modica. Na to je dr. Josifovič prečital številne pozdravne brzojavke, ki so jil» bili poslali culični predstavniki oblastev in organizacij iz vse naše države. V programatičnih izvajanjih je nato dr. Josifovič orisal pomen III. vsedržavnega sadjarskega kongresa ter se zahvalil vsem, ki so z materialno pomočjo omogočili kongres, zlasti ministru za poljedelstvo in Prizadu. V nadaljnjih izvajanjih je izrazil svoje veselje, da se tretji kongres sadjarjev vrši prav v mestu, kjer je sadjarstvo najnaprednejše v vsej državi. Po uvodnih besedah dr. Josifoviča so sledile volitve kongresnega predsedstva in je bil soglasno iz.oljen za predsednika dr. Mladon Josifovič, za podpredsednika Martin Humek iz Ljubljane za tajnika pa R. Tonič in Fr~nc Kapun. Potem, ko so izvoljeni člani predsedstva zabeli ?"oja mesta na odru, je kongres pozdiavil v imenu mestne občine mariborske podžupan F-Žebot, v imenu poljedelj. ministra je spregovoril in pozdravil kongres načelnik v ministrstvu polje«Wls*va inž. B. Mil juti- novič, v imenu Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani je pozdravil vse navzoče njen predsednik g. Martin Humek, v imenu bana dravske banovine pa inž. Podgornik. S kongresa je bila nato odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa ministru za poljedelstvo Svetozaru Stan-koviču. Sledili so referati posameznih strokovnjakov in je kot prvi spregovoril o trgovini s svežim in predelanim sadjem in njenih izgledih za bodočnost podpredsednik Udruženja izvoznikov v Beogradu V. Petkovič. O isti temi sta govorila tudi upravnik poljeprivredne zadruge v Mo-starju Djoka Perin in šef odseka Zveze za napredovanje zunanje trgovine pri ministrstvu trgovine Milosav Samurovič O obnovi sadovnjakov in plemenja sadnega drevja s precepljanjem je poročal profesor šumarske fakultete v Beogradu dr. Mladen Josifovič. Naslednjo točko dnevnega reda sta obsegala referata biologa Centralnega higienskega zavoda v Beogradu dr. Pavla Vukasoviča in dr. Zeljka Kovačeviča, svetnika državne poljeprivredne postaje v Zagrebu, ki sta referirala o načinih propagande za uporabo insekticidov in fun-gicidov. O smotru in nalogah načrtnega sadjarstva je naposled poročal ravnatelj banovinske sadjarske in vrtnarske šole v Mariboru g. Josip Priol. S tem je bil današnji spored kongresa izčrpan, nakar se je vršil skupni obed pri Orlu. Popoldne so se udeleženci vsedržavnega kongresa po dali v skupinah v mariborsko okolico, kjer so si ogledali razne sadovnjake in vzorna posestva. Nekateri so se podali z avtomobili v Slovenske gorice, Falo. Ruše in ua Pohorje. Kongres se bo nadaljeval jutri ob 9. v Kazini. PROFESORSKA V pozni uri, ko bi morali gojenci zavoda že dtavno spati, je šel profesor po liišd, da bi r.gotov'1, aJi je vse tako, kakor bi moralo biti. V knjižnici je zaslišal šum. Odprl je vrata in zaklical: »Ali je kdo tu?« " ^ Iz teme se je začul odgovor: »Ne, gospod profesor!« Stara gospod je šel počasi dalje in ski-mal z glavo: »Smešno. Prisegel bi, da sem slišal neke glasove.« ?! t »J U 1 R O« ponedel jaka izdaj« 3 Ponedeljek. 25. X. 193? vodstvu Lep uspeh bivšega prvaka — so pobrali Z včerajšnjimi tekmami smo stopili v drugo polovico jesenskega državnega pr- , venstva. Zopet je bil spored popoln. Se- j daj se že vidijo obrisi, kako se bo pribiiž- j no razvijalo to naše najvažnejše tekmovanje v nogometu. Skoraj so že znani kiubi, ki se bodo borili za prvo mesto, pa tudi ona moštva, ki bodo hotela doseči vsaj predzadnje mesto,v tablici ter se tako rešila izpada iz lige. Kdo bo prvi? To je pač ono vprašanje, ki se vleče skozi to tekmovanje kot rdeča mit. Zaradi tega je bilo tudi včeraj osredotočeno glavno zanimanje za borbo v Zagrebu med sedanjim prvakom Gradjan-skim in bivšim prvakom BSK. Gradjanski je bil gotovo na boljšem, saj je igral na domačem terenu. Toda BSK je uspelo, da je porazil svojega nasprotnika na njegovem igrišču — in to v Zagrebu že nekaj pomeni. Precej je distanciral svojega prvega zagrebškega konkurenta. Dosegel je 10 točk ter se čvrsto drži prvega mesta. Gradjanski je zaradi včerajšnjega poraza padel s tretjega na četrto mesto. Nahaja se sedaj v skupini treh moštev, ki imajo po šest točk, vendar mu naj bo v tolažbo to, da je vsaj med temi tremi prvi. Bivši prvak BSK je dobil namesto Gradjanskega drug zagrebški klub, ki mu ogroža njegovo vodilno pozicijo. Je to Hašk, ki si je v Sarajevu pobral obe točki Ako so poročila zagrebških listov o zadnji tekmi med Slavijo in Gradjanskim o »vročih sarajevskih tleh« resnična, treba zaklicati zagrebškim akademikom »Bra-vo Hašk!« Sicer je bil Hašk že pred osmimi dnevi na drugem mestu tik za petami BSK, vendar je z zmago nad Slavijo dokazal, da je prav resen konkurent za prvo mesto. Slavija je po včerajšnjem porazu padla s 5. na 6. mesto. Za splitski rezultat so se bili že vsi vnaprej edini. Hajdvk bn pobral obe točki Je-dinstvu. Vendar pa se je pričakovala večja zmaga Hajduka. Te. dve točki sta zadesto- Jugoslavija t Beograd, 24. oktobra Na igrišču Jugoslavije sta bili danes popoldne dve prvenstveni tekmi. V prvi tekmi, o kateri poročamo na drugem mestu, je Bask zasluženo zmagal nad Concordio. Na igrišču se je zbralo okoli 5000 gledalcev. V drugi tekmi sta igrali Jugoslavija in Ljubljana. Moštvi sta nastopili v na-flednjhi postavah: Jugoslavija: Spasič — Andjelkovič, Dimi trijevič — Domoiatski, Bročič, Golu-bovič — Savič, Petrovič, Lazarevič, Živ-kovič, Savič II. Ljubljana: Nemec — Hasl, Bertoncelj I — Slapar, Pupo, Boncelj — Janežič, Žitnik II, Jež, Žitnik I, Lah. Pepček je na potovanju v Beograd zbolel in ni mogel nastopiti. Mesto njega je igral Žitnik II. V drugem polčasu je Žitnik II menjal svoje mesto z Lahom. Občinstvo je imelo priliko videti napeto igro, polno sreče in nesi-eče za eno ali drugo moštvo. Obe moštvi sta se borili za vsak meter terena, vendar je prvi polčas ostal brez gola. Ljubljana je v prvem polčasu igrala z močnim vetrom v hrbet, ki je oviral precizno igranje. Ves prvi polčas je bila igra odprta, vendar netočno podajanje žos? ni moglo prinesti nobenemu moštvu zaželje-nega uspeha. Jugoslavija je začela vehe-mentno napadati, zlasti v začetku, vendar taktična igra ljubljanske enajstorice ri dopuščala, da bi Beograjčani dosegli gol. Kmalu se vrstijo napadi Ljubljane, zlasti po krilih, ki sta venomer Spasiču nevarni. Bili so trenotki xt drugem delu prvega nolčasa, ko je Ljubljana potisnila skoraj vso Jugoslavijo na njeno polovico. Priznati pa se mora. da je bila obramba Jugoslavije na mestu. Jež je bil ves čas dobro krit in ni mogel priti do strela. Vidna nervoza, ki se je polastila občinstva, se je prenesla tudi na domače igralce, ki so stalno gledali na veliko uro, ki je kazala samo še 5 minut do konca prvega polčasa. Sedai pa Janežič nenadoma strelja iz daljave 30 m ostro v spodnji desni kot. vendar Spasič '^ravurozno obrani siguren gol. Zadnje akcije Ljubljane so pokazale, da Ljubljana vendarle ni nenevaren nasprotnik. Občinstvo je tudi priznalo, da je samo sreča rešila Jugoslavijo pred prvim golom, s katerim bi najbrž tudi izgubila bitko. V drugem polčasu je Ljubljana začela napadati z vsemi silami, čeprav je igrala proti vetru. Jugoslavija ni znala taktično izrabiti svoje prednosti zaradi vetra. Ljubljanski napad še nikoli ni imel take prilike, da bi zabil gol kot v prvih 20. min. drugega polčasa pri stanju 0:0. Janežič centrira, Žitnik na levem krilu lepo ujame žogo in volley tolče mimo prečke v aut. Takoj nato pre-igra Lah Ježa, ki je sam pred golom in strelja, zato da Spasič z lahkoto ujame. V 15. min. preigra Slapar Janežiča, ta odda Ježu, ki takoj strelja v spodnji desni kot. Žogo Spasič komaj reši v korner, ki ostane neizrabljen. Tudi drugi korner proti -Jugoslaviji ostane neizrabljen, čeprav je bil lepo streljan. Vendar ni bilo nikogar, da bi vsaj otežkočil domači obrambi posel. Občinstvo je začelo zaradi lepih napadov navijati za Ljubljano. Ljubljana je imela mnogo prilik, a ni dala nobenega gola. Bilo je treba samo enega zgoditka, pa bi se š;esulo moštvo Jugoslavije, ki je začelo žojgo nabijati tia v en dan. Napad Jugoslavije je šele v 22. min. izsilil prvi korner, ki ie bil tudi ttsodepolen za Ljubljano. Korner j& bilo tako nepričakovano hitro streljan, dja se igralci Ljubljane ni^ mogli postaviti pravočasno v pravilne pozicije. Žoga še je odbila od prečke, na glavi Lazareviča, 'ki jo je potisnil v mrežo. Stane in Hasljnista mogla izdržati tega pritiska vsega "(domačega napada. Reči se mo-tar fli » a^aadalci iugosl&gjje fessdli x 6 5 0 1 17:7 10 6 i 1 1 14:8 9 6 3 2 1 13:8 8 f? 2 2 2 16:9 6 6 3 0 3 8:5 « 6 3 0 3 6:* 6 6 ?. 0 4 10:8 i S 1 % 3 4 P ? 0 i O-O"! ke, bi bilo šlo moštvo z dobrim naskokom ! 2:0 v odmor. V drugem polčasu so Trnovčani segli po izkušeni taktiki dolgih predložkov na krila. To sredstvo se je izkazalo za zelo koristno in so mogli Jadranovci z njim priti celo v vodstvo 2:1. Niso pa utegnili ohraniti tesne zmage, dasi so tekom tega polčasa znatno boljše zaigrali. V moštvu s Poljan so se odlikovali zlasti Drobež na srednjem krilcu, Zigon v napadu in Klingenstein v obrambi, čeprav so tudi ostali napravili svojo dolžnost. Najslabši je bil vratar, ki ima oba zgoditka na vesti, enako kot njegov nasprotnik v Jad-ranovem golu. Gola sta dala Drobež in Povhe. Od Trnovčanov je omeniti le Marolta na srednjem krilcu in nekoliko Kislja. Gola sta padla po Marnu in Maroltu. Sodil je dobro g. Jordan. Hermes ; Svoboda 1:1 (O : O) Na hermežanskem igrišču je ostala bitka za vodilno mesto neodločena. Po poteku je tak rezultat dokaj krivičen za Svobodo. Tekom prvega polčasa bi bili morali Svobodaši po vsej pravici voditi vsaj s tremi goli naskeka, toliko so imeli ne samo zrelih, temveč kar ustvarjenih situacij pred golom. Toda napadalci, kot da bi imeli svinec v nogah. V poslednjih potezah so po vrsti odrekli. V drugi polovici je bila igra bolj odprta in so Hermežani prišli že takoj od začetka z lepo potezo v vodstvo, toda tudi v tem delu igre niso bili toliko terensko premočni, da bi z upravičenostjo terjali zmago zase. Nasprotno. v njihovih vrstah se je pojavil glasen nesporazum, po katerem je kape-tan poslal lastnega levega krilca na hladno. Seda jso se Hermežani omejevali na obrambo in so le s prodori skušali priti do uspeha. Z nerazumljivim posegom v dogodke je Malič omogočil Svobodi iz povsem nenevarne situacije izenačenje in s tem je bil rezultat postavljen. Hermežani so pri vsem tem bili poveza-nejše moštvo, toda njihove kombinacije so se vedno rušile pred ostrim startom Svo-bodaške obrambe. Nekatera mesta so imeli Siškarji izredno slabo zasedena, ker so nastopili z nekaterimi rezervami Gol je dal po len; kombinaciji Goršič. Svobodnši so trpeli predvsem zaradi ze- katerih sta igrala Cezarec in Bivec. V 7. min. je BSK pred vratmi Gradian- i iQ s]ab0 razpoložene srednje vrste, v ka skega, toda obramba odbije napad. Žoga je prišla do Stevoviča. ki iz daljave 20 m ležerno strelja v gol. Glaser ni niti skušal ubraniti ta strel, v 19. min. nesporazum med Bivcem in Glr.serjem. Podhraški dobro izkoristi to situacijo in postavi na 2:0 za BSK. Gradjanski je sedaj nekaj v premoči, toda kljub temu pade tretji ffol za BSK. Valjarevič odar lepo Podhraškemu, ki doseže tretji gol. Šele v 41. min. doseže Gradjanski svoj častni gol. Gledalci, katerih je bilo 12.000 so po tekmi nezadovoljni zapuščali igrišče ne samo zaradi poraza Gradjanskega, temveč tudi zaradi slabe igre obeh moštev. V drugem polčasu je hrlel Gradjanski z veliko požrtvovalnostjo popraviti svoje napake iz prvega polčasa, toda ni mogel izpremeniii rezultata, ker so se Beograjčani z uspehom j dva efektna ZE,0ditka (Battelino, Aljančič). branili. Sodil je qdlično Italijanski sodnik Dpt-tilo Hašk: Slavija 2:0 (0:0) Sarajevo, 24. oktobra V izredno fair igri je Hašk zasluženo dobil dve točki. Kljub premoči Haška v prvem polčasu je igra ostala brez gola. V drugem polčašu se bije v 9. min. kor.-PSk PMti rimiMfflmmi. 2ogq jjif dobil JUrf- teri sta bila stranska krilca zelo šibka, v sredini Da se je Habiht po odmoru sesedel. K sreči je bila ožja obramba vedno na mestu in je sproti očistila vse. Napad oa je bil zelo neodločen v nosiedniih potezah, edini . Celje. 24. oktobra Na razmočeni Glaziji je bila danes povratna tekma, v kateri je Celje zasluženo zmagalo. Tekma je bila v prvem polčasu živahna in zanimiva, po odmoru pa je postala igra obeh mbštfev ležerna. Narpad Celja sicer ni bil dovolj povezan, vendar pa je bil tehnično boljši od napada Olimpa. Krilska vrsta Celja ni bila v običajni dobri formi, pa je kljub temu dobro podfrt"-rala napad. Ztfo Mg* ftf ftfe& ^^f. Ilirija banoviitski juniorski prvak V priredbi zveze slovenskih lahko&Oei-skih klubov se je vršilo včeraj na Stadiona lahkoatletsko prvenstvo juniorskih mošte* v lahki atletiki, ki si ga je nadmočno (»(rojila Ilirija, ki je dosegla osem prvih nuKft od 12 tekmovalnih točk. Po včerajšnjem t domovanju je bil * 12 disciplinah dosežen naslednji vrstni red tekmujočih 5 mošJ|v: prva Ilirija 87 točk, druga Planina 65 točk in pol, tretje Pi*-morje 61 točk, nato pa še celjska Jiifo-siavija 16 in pol ter novomeški Eteo 8 točk. Tehnični uspehi tekmovanja, na katerem sta v vsaki točki nastopala po dva atleta za vsak klub so: Zapreke 60 m: 1. Reber (Dir) 10.8, 2. Vider (PI) 10.9, 3. Lindtner (Pr) 11.1, točke: I. 8 PI. 5 Pr. 3. Krogla (5 kg): 1. Poljšak (P*4 1310, 2. Ladko (Jug) 1306, 3. Merala (PI) 4. Cigo (II) 1212, 5. Vider (PI) 1208. Točke: Pr 11, II 10. PI 9, Jug 5. Skok v višino: 1. Bratovž (#} 2. PoiaJt (Pr). 3. Lebinger (PI) v«i 1», 4. Poljfck (Pr) 150, 5. Reber (II) 155. Točke: II 19, Pr. 18, PI. 12. Jvtg. 5. Skok ob palici: 1. Bratov* (%) 308! 2. Košir (PI) 260, 3. Kokot 4. Bajt (PI). 5. Ladko (Jug) vsi 24B. Točke: D. 27, PI. 19.5, Pr. 18, Jug. 8.5. Disk (1.5 kg): 1. Drenik (E« 3031, 2. Ladko (Jug) 3404, 3. King 3327, t Polak (Pr) 3131, 5. Poljšak (Pr) 3111. Točke: PI. 30.5, II. 27, Pr. 2jL Jug. 13.». 200 m (finale): 1. čičar ®) 24.1, 2. Poljšak (Pr) 24.6 3. Marko (Jug) 25, 4. Vider (PI) 25.7, 5. Iglič (D). Točke: II. 36, PI. 32.5, Pr. 20. Jug. 10.5. Kopje: 1. Drenik (PI) 4460, 2. Podobnik (Pr) 4458 3. Milan (N. m.) 4400, 4. Gor-don (II) 4316, 5. Možina (D) 4286. Točke: PI. 40.5, D. 39, Pr. U, Jug. 1«.5, Elan 3. Skok v daljino: 1. Reber tli) 636! 2. Drenik (PI) 559. 3. Polaik (Pr) 557, 4. Poljšak (Pr) 552 5. Dušan (PI) 548. — Točke: II. 47, PI. 46.5, Pr. 3«. Jug. 16.5, Elan 3. 100 m (finale): 1. Cičar (D) 12, 2. Milan (N. m.) 12.1, 3. Reber (») 12.1, 4. Drenik (PI) 12.2. 5. Jurca (Pr). Točke: II. 58, PI. 48.5, Pr. 37, Jug. 16.5. Elan 8. Troskok: 1. Bratovž (II) 1183. 2. Lazav (PI) 1159, 3. Poljšak (Pr) 115T. 4. Pola , (Pr), 5. Dušan (PI) 1107. Točke: II. 66. PI. 54.5, Pr. 42, Jug. 16 Elan 8. Zaradi teme so vsi tekmovalci do"<" skoro za cel meter slabše uspehe kr navadno. Tek 1000 m: 1. Kotnik (TI) 2:38.8.2.7. 'SO rPl) 2:13.1. 3. Ivo (II) 2.47.3. 4. Lan (Pr) 3:00.5. 5. Kien (Pr) 3:03. Točke: TI. 77. P!. 59.5. Pr. 45. Tu?. Elan R. Štafet* 4X100 m: 1. Primorje 49.6. 2.1 rija 49.7. ?,. Planina 50.2. P.rez meta kladiva, ki ee bo vršil ▼ n-kaj dneh. je stanje junioiskega prvenstv;. 7.a Dravsko banovino naslednje: litri je 87. \ •JUTRO« pene3efjs& Ponedeljek. 25. X. 1937 Teden dni filma Največji film zadnjih časov pride v Ljubljano OHvia de Haviland ln Fredrich March v filmu »Antonio Adverso« Ko je pred nekaj leti napisal mladi an- sodeluje 98 znanih ameriških igralcev, med rleški pisatelj Harwey Allen svoj 1200 njimi Fredrick March, Gale Sondergard, »trani obsegajoči roman »Anthony Ad- Edmund Gvvenn, ki ga žal že tako dolgo ivers« pač ni mogel slutiti, da bo s tem nismo videli, Olivia de Haviland, Donald svojim prvencem zaslovel po vsem svetu Woods, Akim Tamirov, Henry O, Neill in si pridobil z njim še veliko premoženje. Ralph Morgan in še drugi, Saj je le malo pisateljev, ki se jim nasmehne takšna sreča. Toda tu se je zgodil čudež. Knjiga je izšla izprva v nakladi 10.000 knjig, kar je za Anglijo malo, toda dva meseca po izidu, je bila tiskana že dvajseta naklada, in skupaj so dale te naklade okoli 300.000 knjig. To je bilo pred štirimi leti Doslej je samo v originalu izšlo že nad 2 milijona knjig, vzlic visoki ceni, razen tega pa imajo že vsi večji narodi tudi prevod. Taka knjiga je kar klicala po filmanju. Toda ker se roman odigrava v časih Napoleona in po vsem svetu, bi moralo biti njeno filmanje zelo drago — tudi avtor s svojimi zahtevami ni bil skromen — in le malo družb bi ga bilo zmoglo. Naposled si je kupila pravico družba Warner Bros g Firstom Nationalom in izdelala po obširnem originalu film, ki je stal poldrug milijon dolarjev. Film je nenavadno dolg in ga igrajo skoraj dve uri in pol. V njem V »Simfoniji ljubezni« igra, glavno vlogo Karin Hardtova. To je film ljubezni in odpuščanja, miru in svobode. Film pravkar teče v Ljubljani in je deležen pozornosti občinstva, ki ljubi dobre ljubavne filme Pesem hrepenenja je eden izmed najlepših vložkov v veliki film »K novim obalam«, v katerem igra Žarah Leander vlogo glavne junakinje Glorije (na sliki) Film je tipično zgodovinski, toda po svoji režiji, razkošju in vernem podajanju zgodovinskega okolja presega vse tisto, kar smo bili doslej vajeni gledati v filmih. Ne bomo razglabljali o njegovi vsebini. Dovolj je če povemo, kaj je napisal o njem eden najbolj znanih ameriških literarnih kritikov: »Ta film je kulturna priča ene najzanimivejših in najburnejših dob svetovne zgodovine. Gledanje tega filma ni samo uživanje: vsak gledalec bo čutil, da se je iz filma naučil bolje spoznavati ljudi in vse dogodke, ki so naravnavali pot zgodovine. Ta film je zgovoren dokument, vzet iz slavne, a tudi krvave preteklosti, ko so nastajala nova cesarstva in se podirala stara. V vrtincu strasti, ljubezni, pohlepa za zlatom, slavo in močjo se pred našimi očmi nizajo slike čudežno verno podanih človeških življenj.« Ta navduSena kritika pove več kakor vse drugo in je vsako posebno pojasnjevanje filma »Antonio Adverso« odveč. V Ljubljani ga bomo videli najbrže konec tedna, FIlmi prihodnjih dni Kino Sloga ima za prihodnji mesec določen prav lep in pester program. Igral bo znani film »Lord Nelson«, ki je zbudil v Angliji toliko pozornosti, da so ga morali takoj po njegovi izgotovitvi igrati pred samim kraljem. Film obravnava ustanovitev angleškega Lloyda za časa Napoleona. »Pater Vojteh« bo monumentalen film po romanu Jana Klecande. V njem igra glavno žensko vlogo Jifina Stepničkova, ki se je še vsi spominjamo iz »Maryše«. Tudi »Ramona«, ki je že v dobi nemega filma zbudila toliko pozornosti, pride na program. Film je zdaj zvočen in izdelan v barvah. »Beli volk« nas bo povedel med zlatoko-pe na Aljaski, »Potemkin« pa nam bo kazal življenje ruskih emigrantov v Parizu. Za konec meseca pride Stolzova opereta »Kraljica ostrig« s Hermannom Thimigom, Theom Lingenom in Oskarjem Simo ter še nekaterimi znanimi nemškimi igralci. Nov Tarzan Tarzanovi filmi, zlasti poslednji, v katerih je igral glavno vlogo slavni plavalec Johny Weissmiiller, so si pridobili velik krog hvaležnih gledalcev. Zlasti te bo razveselila vest, da bomo v kratkem lahko gledali v Ljubljani v Matici najnovejši Tarzanov film pod naslovom »Tarzan — zmagovalec«. Film bo posebno zanimiv zaradi svoje skrajno napete vsebine in prelepih prirodnih posnetkov. Pravijo tudi, da igra Weissmullerja še nikoli ni bila tako dovršena kakor to pot in da še nikoli ni pokazal toliko drznosti kakor v tem filmu. Njegova partnerica je spet lepa Mau-reen 0'Sullivan. Film je režiral Richard Thorpe, nova režiserska zvezda na holly-vvoodskem nebu. Gotovo bo v Ljubljani imel velik obisk. F O T OAjilA TER Začetnike v fotografiji in tiste, k' se žele v njej izpopolniti opozarjamo, da otvori Fotokluib Ljubljana v prvi polovici novembra pod vodstvom priznanih strokovnjakov poseben tečaj, za katerega ee sprejemajo prijave bodisi pismeno na naslov kluba, bodisi osebno oib torkih in petkih zvečer v klubskem lokalu. Mesečna pristojbina za naJbavo demonstracijskega in poskusnega materiala za člane in dijake Din 10, za nečlane Din 20. Interesent? še posebe opozarjamo, da se bodo v okviru tečaja vršili poučni izleti, snemalni večeri. 6kioptična predavanja in ob koncu majhna razstava. Sloves ljubljanskega Fotokluba daje najboljše jamstvo, da bodo udeleženci tega tečaja imeli otl njega največjo korist. Skioptična predavanja K. Kocjančičn po deželi Se pričnejo v novembru. Društva, šole in druge ustanove, ki imajo zanimanje za to, da bi predavatelj nastopil v njihovem okrilju, naj se obrne;o za infonnn<""i° na: Fotoklub Ljubljana, Ljubljani, Levstikova ulica (za »Mladiko«). »Photographj fur Alle«. I7,šla je druga oktobrska številka z gradivom, ki obravnava v prvi vrsti snemanje pri umetni luči, razen tega razpravlja o zbiranju znamk in fotografij, o objektivu iz — britvic, četve-rokotnem malem formatu in v posebni prilogi o stereofotografskih vprašanjih. Revijo. ki izdaja založba Union v Berlinu in izhaja dvakrat mesečno v velikem formatu, priporočamo vsakemu amaterju, ki p,i želi za malo denarja res mnogo pouka o vseh fotografskih zadevah. PRITOŽBA Rekrut Smola se je pritožil, da je dobil v juhi pesek. »Smete,« mu je dejal narednik, »ali ste poštah vojak, da boste domovino branili. ali zato, dia se boste nad juho pritoževali?« »Da bom domovino branil, gospod narednik, ne pa da jo bom pojedel.« SKRIVNOSTNO »Za čem je umrla Smolčeva žena?« »Prehitro je živela.« »Kako to?« »Ko se je omožila, je bila deset let starejša od moža, ko je umrla, pa deset let mlajša od njega.« čez dm in strn... CERKEV, KI ZRE V Beogradu grade novo, veliko pravoslavno cerkev Sv. Marka. Cerkev bo zgrajena v monumentalnem bizantinskem slogu. Je ie precej dograjena, zadnja dela, kamnoseška na prednji fasadi, morajo po pogodbi biti končana do 1. novembra. Doslej je gradba požrla 15 milijonov din, pa bo treba še nekaj milijonov, da bo cerkev sposobna za bogoslužje (»Slovenec«, 15. X.) Kdo bi si pri nas upal dovoliti takšenle stil, če bi bila beseda o gradnji kakšne, recimo, ne pravoslavne cerkve na Slovenskem? PRIČE SO IN JIH NI Grof Žabec je dne 27. maja t. 1. v bližini gradu Viltuža v Bresternici trčil s svojim avtomobilom v kolo, na katerem se je vozi/ monter falske elektrarne Herman Ilost-nikar s svojo hčerko Ivanko . Prič o tem dogodku ni nobenih, razen obeh prizadetih, od katerih pa Hostnikai ni več med živimi. (»Slovenski dom«, 18. X.) Takšna Je pač usoda skoraj vseh katastrof: nekaj prič sicer zmerom ostane, a zmerom je po navadi nekaj mrtvih med njimi. SKRIVNOST KROGA Kdor je bil kdaj na Dunaju, si je vsekakor moral ogledati tudi rotundo v Pratru, ki je bila le vedno mogočna zgradba. Kakor že ime pove, je bila zgrajena v nekakem polkrogu, bila je okrogla. (»Slovenec«, 20. X.) Rotunda, krog in polkrog — kaj je v resnici vse to z vidika večnosti in vesolj-stva? DANES IN JUTRI Današnji seji odbora za nevmešavanje, ki se ho začela najbrž ob 15. uri, bo predsedoval zopet lord Plymouth. Najprej se je govorilo o takozvanem simboličnem umiku prostovoljcev. (»Slovenski narod«, 22. X.) Malo pozno je prišla na zadnje vendarle na dnevni red razprava o tem simboličnem umiku, pa kakor vidite, še zmerom prezgodaj Seja se bo šele pričela, pa se je že govorilo o njem. PREPROSTA REČ lz Amerike prihaja vest o presenetljivem izumu slavnega učenjaka prof Einsteina. Gre za fizičro realizacijo fantoma, bitja, ki prevzame nase točne proj>otcije človeka, njegovega obraza, barve in vse zunanjosti človeka, ki je kakor ustvarjen iz enakih mišic in nosi tudi enako obleko. Pri vsem tem ostane fantom, lahko ga prebodemo, ne da bi se mu kaj zgodilo. To bo gmota, ne da bi bila v resnici gmotna Fantom bo narejen iz zračnih valov... Princip tega čudeža je kaj enostaven. Mislimo si parale-logram, postavljen na sprejemni aparat iste oblike. V parerologramu se napravi iz pre-streženih valov gmotna podoba predmeta, osebe ali celo oddajnega prizora Z drugimi besedami rečeno■ Einsteinov izum nam prinaša totalno televizijo. (»Slovenski dom«, 22. X.) V resnici od sile enostavna reč. Po tej preprosto nazorni rezlagi si bo totalno televizijo najbrž lahko vsak zase napravil doma. —kra— Naše Gledališče DRAMA Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, '26. oktobra: Vozel. Proslava 3olet-nice pisateljskega udejstvovanja g. Pe-cije Petroviča. Izven. Sreda. 27. oktobra: Pesem s ceste. Red A. Četrtek. 28. oktobra: Beraška opera- Red B Petek, 29. oktobra: Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižaue cane od 14 do 2 din. OPERA Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, 26. oktobra: La Boheine. Premierski abonma. * Jutri proslavi naša drama jubilej Solatnega pisateljskega dela g. Pecija Petroviča x njegovo trodejanko »Vozek. Predstavi, ki se bo igrala v premierski z^^dbi bo prisostvoval slavljenec. Pecija Petrovič spada med naš? najpopularnejše srbohrvatske dramatike. Njegova dela so gledališkim obiskovalcem deloma znana, ker so jih nekatera naša gledališča že vprizorila. V sredo se ho odigrala Schurekova igra »Pes?m s ceste« za red A- Delo nam pokaže tri pocestne muzikante, življenjske aut-siderje, ki se bore za majhen košček sreče in prostorček na soncu. Prisrčno d?janje zajame gledalca s preprosto človečnostjo. m -V-i '"t. PP5P Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. da so po dolgem, mukepolnem trpljenju danes izdihnili svojo blago dušo v 76. letu starosti naša dobra teta tvorničarka in posestnica Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Lipnici na farno pokopališče v Kropi. Prosimo tihega sožalja. V Lipnici, Celju, Kropi in Mariboru, dne 23. oktobra 1937. Žaluječi ostali Brez posebnega obvestila. •*'. i -'M:: FILATEL1JA N©ve znamke po vsem svetit Češkoslovaška: V spomin na Masarvka | je izdaia češka pošta dve posebni žalni znamki in sicer 50 vinarsko vrednoto iz leta 1930 in jubilejno znamko Lz leta 1935, obe v črni barvi, višjO vrednost z datumom Masarvkovega pogreba. izpoLnilno polje pod znamko ima napis: »T. G Masaryk je zaslužen za svojo državo«. Turčija: Za kongres turške zgodovine so izšle štiri znamke po 3. 6, 7 in pol ter 12 in pol k u rušo v. .Na dveh znamkah je kipKe-niala, na dveh pa jelen. Španija: Drugi toledski blok, kj pa ga je treba smatrati kot neofieielno špekulacijo, je dobil drugačno sliko kakor prvi. Na njem je porušeno mesto in nov napis ob robu. — Prva obletnica Franeovega upora je dala spet povod za celo kopico preti-skov. Za Sevilio je bilo pie,iskanih 17 vrednot izdaj iz leta. 11)31 do 1930, dvanajst vrednot letošnjih izdaj (Cid. Izabela)^ in štiri znamke za brzojavno pošto z rdečimi, sinjimi in črnimi pretiski. Za Malago je dobilo devet vrednot letošnje serije rdeč ali črn pretisk: »1936 - Maluga - 1037 18 Jttlio — Arriba Espana!« in glavo generala Franca. Za Ara ironijo je izšlo deset takšnih znamk za »proslave«, razen tega pa so bile izdane podobne znamk« tuai za Burgos in Sa-ragoso. Blagoslov Franco vi h znamk je kar preobilen^ da b> ga bilo vredno zbirati in kategorizirati. Španski Maroko: Tu so izšle provizorije, pri katerih je višja vrednota pretisnjena z nižjo ceno. Na znamki po 4 pesete je pretisk 1 centimo, na znamki po 2.50 pesete 2 centima. na znamki p° 25 centimov 5 centimov, na znamki po 1 pesevo 10 centi-mov in na znamki za ekepresno pošto po 20 centimov je zdaj pretisk 15 centimov.— Znamka po 5 centimov s sliko Blasca Iba-neza,, po 10 centimov s shko Goste in po 30 centimov s sliko Jovellanosa j° dobila zdaj nov pretisk »Tanger« — Na .neled je izšlo tu za obletnico Franeovega upora sa- mo 17 računih vrednot s spominskim napisom »17. Julio 1936. — Avutamento Na-cional« in s pretiskom slik raznih vist orožja- Romunija: Izšla je nova do lat na znamka za podpiranje letalskega fonda pj 20 ba-nijev v vijoličasti barvi. Bolgarija: F ran kov na znamka po 4 leve v oranžni barvi je izšla z barvno črto pod in nad sliko kralja Borisa. Razen tega je izšla v isti izvedbi tudi nova dopolnilna vrednota po 14 levov v rjavi baivi za priporočena psma v inozemstv o. Anglija: Izšla je v novi seriji rdeče rjava znamka po i in pol pennvja s sliko kralja Jurija VI — Ista znamka .ie že izšla s sinjim pretiskom »Tangier« za mednarodno cono v Maroku in s pretiskom »Marrocco Ageneies — 15 Cent-imoe« za špansko ozemlje. Bolivija: Nove frarokovne provizorije je izdala poštna uprava. Na vseh je pretisk »Gonimunicaciones D. S. 25. 2. 27.« Na zeleni znamki po 2 centa iz leta 1933 je pretisk 5 centov, na višnjevkrsti po 25 centov iz leta 1933 pretisk 15 centov in _ 30 centov na rdeče rjavi znamki po 1 bolivar h leta 1920 pa 50 centov Enak pretisk so dobile tudi znamke za letalsko pošto. Zelena. po 35 centov iz leta 1930 je pretisnjena z vrednostjo 5 centov, ista znamka pa ima tuli pretisk 20 centov in 50 centov. Brazilija; Za kongres esperantistov v Riu de Janeiro je izšla pose^ na spominska znamka po 300 reisov s sliko zemeljske krogle. Naklada je znašala 700 000 kosov. Ekuador: Izšle sc nove frank ovne znamke in sicer zelena po 2 centa, karminasta po 5 centoy, sinja po 10 centov, rdeča po 20 centov ni olivna po 1 suere. _ Za zračno pošto so izšle naslednje nove znamke: po 10 c. rjava, po 20 c. olivna, po 70 c. sivo rjava in po 2 suera vijoličasta. — Obe seriji znamk sta bili tudi s pretiskom »Ofi- oial« izipremenjeni v znamke za uradn> pošto. Haiti: Izšla je nova znamka za letalsko pošto po 50 centov v karminasti barvi. Italija: Serija spominskih znamk za 2000 le ti.k o cesarja Avgusta, ki smo jo zadnjič samo omenili, obsega naslednje vrednote: Frankovne znamke po 10 cemesimov tenmo zelena, po 15 c, rjava, po 20 e. rdeča, po 25 c. svetlo zelena, po 30 c. olivno rjava, po 50 c. vijoličasta. p"> 75 c. opečnato rdeča. op 1.25 lire sinja, p:> 1.75 -+ 1 liro M-lasta in ; o 2.55 -r 2 liri sinje črna. Letalske znamke so naslednje: po 25 c. lilasta, ,.o 50 c. rjava, po 80 c. rdeče rjava po 1 + 1 liro sinja in po 5 + 1 liro sivo vijoličasta. Znamke so zelo lepo izdelane. Kostarika: Izšla je nova uradni znamka po 2 centa v vijoličasti in črni barvi. Libanonska republika: Tn so izdali novo znamko po 10 piastrov v rdeče rjavi barvi. Liechtenstcin: Izšla je nova frankovna znamka po 25 centimov Norveška: Novi franki vin znan »k i po 7 oerov zelena in 15 oerov olivna sta izšli te dni. Paragvaj: Za 400let.nico mesta Assuncio-na so izšle s}>omi,nske znamke po 0 50 pe-sosa vijoličasta in rdeča, po 1 ptsos svetlo rjava ni zelena, po 3 pesese rdeča in svetlo sinja, po 10 pesosov lilasto rf'eča in rumena. ter |K> 20 pesesov sin.ia in siva. — Za narodni evharistični kongres v Assun-cionu so izšle spominske znamke jK> 1 pe-sos sinja, rumena in rdeča ter po 3 pesose in 10 pesosov v istih barvah. Peru: Izšla je nova frankovna znamka po 2 sola v vijoličasti barvi ter znamke za letalsko pošto po 15 centov v sivo sinji barvi, po 20 c. olivna in 30 c. rjava. Portugalska: Izšla je posebna znamka za pošiljke Zemljepisnega društva brez označbe vrednosti v 1 i lasti in nle<"i barvi. Sirija: Izšla je nova serija znamk za letalsko pošto,- ki o'sega naslednje vrednote: po 050 pi astra vijoličasto rjava. p> 1 pia-ster sivo črna, po 2 piastra zelena, po 3 piastre sinja, po 5 piastrov lilasto rdečkasta. po 10 piastrov rdeče rjava, po 25 piastrov sinje škriljasta. Slike kažejo letalo nad Damaskom in Alepporn. Tunis: Izšel je frankovni provizorij |*> 1.75 na 1-50 franka v sinji in svetlo sinji lurvi. O blokih S konjunkturo v blokih se je začelo tudi njihovo ponarejanje. Tako ponujajo i?. Prage falzifikate oleh ruskih blokov. Tisk je dober, papir j»a slab. Pri originalih je papir kre ost. Neka poljska firma ponuja ponarejene bloke razstave v Varšavi iz leta 1927! Tisk je slaba litografija, papir pu debelejši kakor pri oririnalih. Zbiralcem svetujem), naj bodo pri nakupovanju blokov previdni. Kakor se je izkazalo, so doslej čista špekulacija bloki Islanda. San Marina i"i vsi španski, ki jih je izdala Franoova vlada. Večino teh blokov .je prevzela nek«, družba in jih zdaj za visoke cene razpečava. Filateiistični klub na Jesenicah ie bil prejšnjo nedeljo ustanovljen na ustanovnem občnem zboru v Novakovi kavami. Zanimanje za novo organizacijo bilo že od vsega počet k a prav živahno in takoj prvi dan je v klub vpisalo vetje IteviH članov. Re'bii setanki IkrIo vsako drugo neleljo ob 15. v Novakovi kavarni. Filatelisti 7. Jesenic in okolice so vabljeni, naj pristopijo h klubu. Filatelisti« ni klub v Ljubljani i aa svoje sestanke vsak torek ob 20. v restavraciji »šestici«. Filatelisti so vabljeni. Sprejemajo se novi člani. - viČVji >«•■• ■ V. t ••• . .. V. . Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.