Pucljevo verižništvo. Kako ncsramno izkorišča minister Puceij svoj p-oložaj (da ne rečemo v svoj žep) v korist krogov. h katerim pripada Pucelj po svojem mesarskem in birtovskem poklicu, dokazuje dejstvo, da sta vzela Puclja v obrambo beograjski «Trgovinski Glasnik« in ljubljanski «Trgovski list«. Oba ta dva lista zastopata koristi trgovskih ia industrijskih krogov, katerim pač ni na tem. da se potegujejo za koristi kmetskega stanu, kar se je pokazalo lani na njihavem shodu v Ljubljani, ko so zahtevali povišanje vseh davkov, kar jih mora piačati kmet, češ, da jih še premalo plačuje. Ko je začel dinar naraščati v svoji vrednosti, je zarela padati ceiia samo knietskini proizvodom. ne pa tudi industrijskiru. Mi smo nedavno na tem mestu ugo~ tovili to dejstvo in povdarili potrebo, da se kmet osamosvoji od nesolidnih trgovcev in prekupčevakev s tem, da zmanjša potrebo kritja svojih potrebščin indu•»trijskih proizvodov, v kolikor jih lahko sani doma iiapravi; z druge strani pa naj ne izdaja gotovine brez potrebe, pač pa da plačuje obrtnike, kakor kovače, tesarje, čevljarje itd. v poljskih pridclkih po dnevni ce~ iii. S tem izključi prekupčevalce, plačano delo, mu pride ceneje, za preostaiiek svojili pridelkov, če mu ae bo treba trošiti gotovine za druge stvari, pa mu bodo potem morali plačevati trgovci in prekupcevaki višje cene, Kar pa kmet v drobni prodaji v mestu proda, pa itak pride neposredno v roke delavskih in uradniških slojev in je s tem izključeno vsako velekapitaiistično jdiranje kmeta in malega človcka. Le od tega in pa od zadružništva v zvezi s pametno kmetsko in zadružno zakonodajo se more pričakovati uspeha v povzdigi kme lijstva. Sedaj pa poglejmo, kako rešuje poljedeiski tninister Pucelj kmetijsko vprašanje. Sam «Trgovski lisU "se .di in pravi, da je «nenavadno, da mora poljedel¦iki minister braniti interese trgovine« in dalje, da je «.....> minister Pucelj napravil uslugo trgovskim in industrijskiiu krogom, ko je začel forsirati (pospeševati) odpravo izvoznih carin za nekatere življen-jke potrebščme.Vsein je še v živem spominu, kako je Pucelj v družbi z zloglasnim Pašičevim sinom prodal v Švico pod ceno in pod roko živino, ki jo je naša država imela prejeti iz Nemčije kot vojno odškodnino, dočim je srbski kmet brez živine za obdelovanje polja. Najlepše pa je to, da se bo sedaj moralo srbskiin kmetoin za v vojski rekvirirano in nevrnjeno živino plačati odškodnino v gotovini. Pa tudi naši kmetje, ki so inorali dajati vozove in živino za vojaške akcije na Koroškem, ioseuaj še niso dobili niti vinarja odškodnine. Tako jtlorej delovanje mesarja Puclja v kmetsko korist. Ko je bila vrednost našega denarja napram italijanski liri zelo nizka, so priiiajali Lahi v naše kraje in razmeronaa dobro plačevali naše živino, katero kmet ni aiogel prehraniti čcz zimo vsled pomanjkanja krme ob potelni suši. Kaj je napravil niesar Pucelj in ž njim prekup-ievaki M-enuolja in drugi sainostojni repki? Za branil je, da Lahi niso smeli kupovati živine neposred-. ao pri kmctih, tuarveč samo potom prekupčevalcev, ki so zaslužili pri kupčijah celo po 5 kron pri kg žive vage, dpčim bi sicer ta dobiček moral dobiti kmet. jProti tomu- izkoriščanju kmeta od strani samostojnih prekupčevalcev jc takrat protestiral naš klub potom posl. Broaarja; Mimogrede omcnjamo zaenkrat samo še to, kako je samostojni «Ekonom« hotel oslepariti srbskega kmeta z galico iu pa znauc Pucljeve zvcze z beograjsko «Mesarsko baiiko« zlasti glede ribolova v Ohridu. ^ Žaradi nadaljnega moramo osvežiti spomin tudi glede Vpšnjakovega imenovanja za poslanika v Pragi. Že tekom vojue je Vošnjak igral tako čudno vlogo v inozemstvu, da niu dr. irumbič kot predsednik Jugoslovanskega odbora ni mogel ničesar zaupati. Po vojni se je pridružil AATamoviču in skušal z njegovo pomočjo doseči poslahiško nicstu, po katerem je kopmela njegova soproga, ki je Srbkinja, pravoslavne vere. Pašič, ki jc poznal Vošnjakovo gospo raorda bolj ko njehega soproga, se jc temu upiral. Ko pa je dr. Vošnjak za 50.000 K, ki jih je plačal saraostojnežerii, postal poslancc, sta talcoj s Pucljem nastavila svoje mrcžp, in dohtar je vjel poslaništvo v Pragi, mesar pa ministrstv6 v.Beogradu. To so bile «koristi«, ki jih je dobi'o slovensko kmctsko ljudstvo, a da ne govorimo o celi \rsti političnih. kulturnih in gospodarskih izdajcfjv na račun tcga ljudstva. Proti poslanikovanju dr. Vošnjaka v Pragi so se pntoževali celo čehi in beograjskc «Novosti< trdijo, da se ,je Vošnjak v šporazumu s Pucljem bavil v Pragi bolj s kupčijo in trgovino, kakor pa z diplomatskimi posli! Mu je pač bolj neslo! Toda vsaka stvar una svoj konec. Ko so bili nckateri poslanci in ministri v Pragi, so se na lastrie oči in uSesa prepričali o VoSnjakovem in Pueljevem «deteT-anju«. Tako je končala Vošnjakora slava t Pragi in na njegDVo ruesto je začasno prišel Branko Lazarevič. Pravilno bi bilo, da odlcti z Vošnjakom tudi Pucelj.  Toda ta se je znal potom Pašičevega sina, s katerim sta  v kupčijskih zvt-zah, prikupiti ministrskemu prcdsed- niku. 6 Kakoi- poroča «Kmelijski list«, se je Puoelj pismeno obrnil na Pašiča s prošnjo, da ministrski predscdnik podpira njegov predlog za odpravo carine na pitane svinje. V tem predlogu pravi Pucelj, da sc iz našo državc izvaža «za polovieo mjinj svinj, kakor pa jih je izvozila pied vojno majhna Srbija« in zato bo<ie, da se izvaža več. Ker si ne moremu misliti, da bi bil mesar v svoji stroki tako umsko omejen, moramo predpostaviti, da jc gornji slavek napisal samo iz zlobe, ali pa iz koristoljubja, ali oboje. Splošno je znano, da je izvažala s\inje prcd vojno iz sedanjega drža^Tiega bzemlja samo :>rbija in deloma Vojvodina. V Avstro-Ogrsko so se morale svinje uvažati ludi za naše kraje, kcr prašičereja v Sloveniji ne zadostuje za kritjc domačih potreb. Skcr pa mesaijit Puclju ne gre za našo slovensko prašičcrejo, pač pa za bogate delničarjo beograjskc in subotiške klavnicc, Kmet v Srbiji in Vojvodini ter v hrastovine bogatih krajih Slavonije sploli ne redi prašičev, kakorpri nas, ampak jih pase na prostem v veliKein številu. Tc potem svinjski trgovci in delniške kla\niške driižbe kupujcjo po nizki ceni, jih pitajo in potem izvažajo v živem ali zaklnjiem stanju. Te trgovce in klavničarje (velekapitaliste), med ka tere spada tudi zloglasni Rade Pašič, brani in se poteguje za njmov dobiček — mesar Ivan Pucelj, poljoničvredni minister. Da pa niti sam ni na dobičku prikrajšan, skrbi tučl njegova žena, ki je baje dobila od poljedelskega m\nistrstva dovoljenje za prost izvoz 20.000 prašičev. — Sicer sta v tem oziru služila za vzor Puclju sokolski harambaša dr. Pestotnik in njegova soproga-trgovka. Zato razumemo, zakaj ni odletcl mesar Pucelj z Vošnjakom \Tcd iz vlade in zakaj brani poljedclskega niinistra «Trg. Glasnik«, glasilo boogirajskih klavničarjev in izvozničarjev, katcrim na čelu stoji Pašičev sin. Tem samostojnim barantijam bo moralo ljudstvo napraviti konec, predno lx>do razni Puclji začeli kmetu trgati še kožo s telesa. In »Kmetijski list« se cclo hvali z lopovščinami njego^h gospodarjev!!!