Leto IV.
Szombathely, 4. marcija 1917.
Štev. 9.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAjKO NEDELO.
Cena Novin je na leto voakomi na njegov naslov 6 K. 8küpne ,v edne faro .	...................... 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto . .	. 12 K.
Cena ednoga drobea ja doma 6 filerev.
VREDNIK :¾-
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖU), Zalamegye.
K tomi se more pošilali naročnlae 1 vsi doplsl, nej pa v tl8karno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta „Kalendar Srca Jezušoroga.“
»Dobro je nam ti8 biti."
To je pravo Peter, kda je vido Ježuáa apreobraženoga na gori. Pozábo je ka je na gori, samo na gori, pa' nej v ne-b4saj. Pa nanč nej pozábo, vej je sám pravo: ,Napravímo tri šatore.' Šatorov rédítí pa v nebésa,j ne potrebno, samo na bregí, na želeli so potrební šatorje, tam, kde človek stanüvatí ščé.
Ne samo Peter takši. Vnogi so takši, kak Peter: Kda njim dobro ide na zemli, te si rédijo šatore. Híže si zi-dajo, kak či bi na veke mogli tüostáti. Fozábijo, ka ApoStól práet: ^Nemamo ta stálne domovíne*, ne pride njim na pamet, ka že štiri Job pravo: »Človeka žítek, kak tráva, se pokosí pa sehue.* Dosta bolše bi bilo vsakomí človek, či bi si to zapomno z denéš-njega evangelíuma, ka so se apoštolje prestrašíli. „Na obráze svoje so spa-daoli i sasilí so se.“ To pa te bilo, kda so mislili; ka se preselijo na ov svet, pridejo pred Bogá. a
Stráh je obíéeo na míseo, ka je drűgi svet pa kda je míno stráh, te so želeli tü ostátí na zemli, kde so se za blážene čűtíli. Da pa tü ostáti nemre nišče. Na ov svet pela vsakoga pot pa prle ali sledkar obíde stráh vsakoga. Koga ne tü na zemli, tistega tam na ovom sveti. Pa míslímo, več, známo, ka de nam bolše, či zvelíčávni stráh pfkstimo tü na zemli v naša srca, kak pa či mo tü tak živeli, kak Či bi na veke štelí tü ostáti, pa nas stráh šče komaj te obíde, kda de nam že pre-kesno.	.
Sv. Elias opat i püščavník je rad pravo, ka dvoje míseo je, na štero ga návadno strah obíde : Ločitev tela od dŰše, príhod dűše pred Bogá pa sodba. Tá dvoja míseo ga je napunjávala v pü-ščáví z svétim stráhom ino njemi je pomágala veliko popunost doségnoti.
Pa zamán se brániš človek, zaman
bežiš za bogástvom, za veséljopi svetá prle ali sledkar boš tí tüdí čüo grozno reč: ,Daj račun od španíje svoje*.
Jezer! so, šteri bežijo po sveti okoli za svojim poslom brez! mišlenje na svojo veČnost. Tak žívéjo, kak či bi njim vsikdár tü bilo ostáti pa známo, ka nišče nema tak velikoga stráha, kak rávno tej na slednjo vüro, či li ka so v časi zdrávja tak živeli pa do-stakrát gučalí tüdí, kak či njim ne bi bilo mar za to, ka bode z njimi po smrti.
_$to je, ki. bi popolen bio pa se ne bi meo bojfrti sodbfrt* Ka -pa či si p«*-míslímo, kak grozen more biti obráz nebeskoga sodca za tiste, štere na veke odvrže od sébe.
Pa se ga ne ogne nišče. Sv. Pavel nam svedočí rekoč: „Vsi mo se mogli prikázatí pred sodnim stolom Kristuša, naj vsaki po tom, kak je v svojeu telí dobra, ali hűda delao, svojo pláčo dobi."
Ka mísliš, kak ,ti bode šlo tam, kda na tebé pride rédt
Vu vsakoj sküšnjá?i, pri vsakoj la-gojoj priliki, za vsakoga nagovárjanja božníh prijátelov si na to edno zmíslí: Zná bili za pét minut, ali za edno vüro bom stao pred sodnikom Kristu-šom — pa ka bom te odgovarjao, či zdaj to včinim ? Pa míslímo, ka ki si svoje smrtí i sodbe kep močno v src.é vtísne, on ne bode mogoči grešíti, njega obíde svétí, zvelíčaven strah pa de greh bežao od njega vídévší, ka štera člo?ekom nikaj ne more opravítí.
Pri peči.
Stari Sračujekov stric so nas dnes tüdí pohodili. Toga človeka cela ves poštüje i rada ma. Od mladíh nog se zdržavajo opojnih pijač. Njihov jezik ne kušao nikdar ne vina ne žganice, kak nikda močnoga Samsona. Živi zgled
so stari celoj vesi, ka opojne pijača ne davajo moči. Osemdeseto leto tlačijo zdaj, pa majo oči še tak bistre i postave tak vednako kak dečko najjakših let. Da so si narave nikdar ne dražili z opojnimi pijačami, so ne meli z ni-kim sváje nikdar, prihranjeni penez so pa obrnoli siromakom v pomoč, zato jih je daleč okoli vse ljübilo i poštü-valo. Meli so pa zvüritoga še edno dobro stran; znati so dosta pripove-davati. Leta' za letom so plačüvali na drüžbo sv. Štefana i sv. Mohora pa si nabiraii. iz knig , znanost za . razum
med iz rožic. Čeravno stari, seri že, spomin jih še ne pometavao, znali so ogromno dosta i jako prijetno pripo-vedavati. Vsaki je vse viso na njihovih vüstah. Naša drüžba pri peči se je tüdt ne znata kam djati od veselja, ka so Sračnjekov stric prišli med njé. Kak se dostaja pred starejšim človekom, cela hiša je stopila na pete, kda so slarec na hiši dveri odprli i njim glasno odgovorila: Amen na vse veke, na lepi krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezuš Kristus 1 Zatem so njim pa stolec zbrisali po slcvenskoj navadi i njim ga pouüdili. Ali ne so dugo sedeli, že so jih za dali nagovarjati, naj njim kaj pripovedavajo. Najbole jih je silila Gombarova Maričika.
No, naj se vam spuni žela, odgovoriti starec. samo poslüšajte me verno i pazljivo. Popravijo si oserele mostače, se zglednejo na podobo Marijino i v srci zdehnejo: Podpiraj moje slabe reči dobra mati, ka tvojega Jezusa ž njimi pri teb m!adih 1jüdeh odičim, i začno sledečo istinsko zgodbo pripovedavati.
„V vročoj Afrike v pokrajini Angola je potrkao na vrata misijonske postaje, kda je sunce najbole vroče peklo, črnec i iskao misijonara. Poslala se zvala Rakonda. Kaj želeš sinek, pita misijo-uar črnca. 16 kiloraetrov odtod, odgo-
2.
NOVINE
1917. Marija 4.
vori té, vmira katehumenka i žele sv. krst zadobiti. — Je deklici katehumenka bilo ime? pita strica Francek Kolarov.
— Ne, katehumen, katehumenka lehko pomeni kak novovernik ali na krst se prípravljajoči. To je starinska grőka reč, štera je še zdaj ostala v Matericerkvi. — Misijonar obsedla i zasede konja pa ne brigajoč se za pekoče afrikausko sunce, jaše za vo-dnikom. Pol je težavna. Dve vüri jezdi misijonar skoz starodavnoga toga pre-den pride do določenoga mesta. V proste^, siromaškoj kučici na trdom štori leži betežna deklica. Že je bila v zad-njem zdihlaji, oči so njoj globoko no-trispadnole i potemnjavale, gučati pa samo potiho mogla ništemo reč. Misi-jonar vidi, ka tü člbveča pomoč več nikaj ne napravi, obüdi pred vmirajo-čov vero, vüpsnje i 1jübezen, jo opita, Če Šče biti krščena i na njeno privoI-jenje jo polije na glavi z blagos!ovlje-nov vodov, Novokrščenica se zasmijé, zatisne oči i se preseli v vesela nebesa. Po sv. krsti ki merje, pride taki ▼ nebesa, kak nas vči sv. Matícerkev.
Döbroga misijonara srce je zvünredno veselje občütilo, ka je po svojih trüdah mogo odpreti nebesa düši nemrtelnoj. Od blaženoga čütenja radosti prevzet se pašči domo. Ali pokojne deklice rod ga. nešče püstiti.' — Oča, duga je pot i nevarna, oroslani se prikažöjejo že par dni v tom kraji, spi tü i vütro te sprevodimo domo. — Ne da se pre-gučati. Dužnost ga vleče domo. Osern-deset sirot. ga čaka tam pa išče ga tüdi sobrat. misijonar. Skoči na konje i jezdi veselo po iogi, ve je spuoo svojo težavno dužnost. Že je veliki falat poti meo za sebov, kda se stavi konj i nešče dale iti. Rávna ga za brozde, a vse zaman. Zdaj skoči doI t njega, ga primle za držance, da bi ga pelao naprej. Veke bližanjega grma z rokami s poti drži i.... i ovara v grmi oroslana, šteri preži, da bi sko6o na njega.
„Je oroslan vekši kak pés?“ — vdari med pripovedávanje Tučekov Joškec. — Drago dete, oroslan je tak veliki, kak edna telica i jako divja, močna, krvo!očna stvar, dá se pa zato Vkrotili.
Deca si ¾dehne globoko. stric pa na-deljavajo pretvgano pripovedávanje, Kak misijonar ovara zverino, zgrabi za puško. Že jo namrsi, ali kak šče kokota püstiti, ovara, da ga za hrbtom tri drüge zverine čakajo. Če strel püsti v oroslana, ga popadnejo té tri, če se pa proti tem obrné, ga razmaže oros-lan z svojimi škramplji. Kaj zdaj za-
četi? Rešitelj düš svoje ne bi znao rešiti? Hitro jo zroči v obrambo Marijino, se poda v božjo sveto volo i zroči svojo silovito smrt za povrnenje ne-srečnih poganskih zamorcov...
— V hiši postane vse tiho„ deca se zača jokati za dobroga misijonara, .ki je živlenje zgübo, kda je večno dao črnoj deklici, kda Sračnjekov stric proti podobi lurske Device Marije zdignejo svoje hvaležne oči pa zdehnejo: Ob, kak mogočno je Marijino imé! Kak čüdna je tvoja pomoč, lurska De-vica! — V tom hipi, kda je napadnola zverina misijonara, je klečao v Lour-desi pred votlinov brat' toga i molo goreče sv. Čislo za brata misijonara. Molitev goreča je Šla pred Marijin nebesa tron, njena moč je pa odegnala zverine od misijonara. Kak da bi kaj vdarilo med njé, so ga povrgle naednok, on pa rešen nevarnosti se silno po-bere dale i da?a hvalo Mariji za po-deljeno zvünredno obrambo. Za bratovo molitev pa zvedi še sledkar. Oj kak veli½a je pomoč Marijina. t
»Bog plati stric, Bog plati, jako je lepa bila, oj povejte nam ešče edno* — so kričala deca v hiši.
Od ćrnoga katehista Henrika Marije Tangu-ja ali od čarne deklice Sueme ste čüli kaj! pitajo stric dečico: .Ne še, ne smo 'še,pfá víte,: ój ‘pf¾vite nám kaj od njidvá.*
Da tak preveč želeté, naj bo, ali edno mi prle Ie tnorete obečati. Če mi obečate, ka tiste filere, štere ste od botré dobili, ne zapravite na cuker i cigaretline, nego je dale na misijonara vaših črnib bratov i sestér, te bom dale pripovédavao. — Obečame i prinesemo vam peneze. — Gomba-rova Maričika ide k.stara i pravi: Jaz je pa tü mam i vam je včasi prek dara, to je máte samo začnite, dragi stric.
Tangu katehist je bio blaga düša. Katehist pomeni slovensko vero-vučiteo. Je starinska grčka reč, štera se je do denešojega časa obdržala v cerkvenoj slüžbi. Tangu je bio jako vrti i pobožen mladeoec. Do dna srca ga je bólelo, ka so njegovi soveščanje molili malike ali bolvane i ne poznali dragoga Jezusa. Začeo jih je zato včiti brez vsega prigovarjanja iz lastne vole na vero Jezusovo. I sad toga trüda je bio to, ka so ga srditi poganje zgra-bili i vse zosmícali. Na pol mrtvoga so ga prinesli v misijousko postajo. Skrbna dvorba ga je ozdravila. I zdaj, mislite, deca, je znamkar spametnejši bio i ne šo dražit poganov? Ne vete jeli odgovoriti? Odgovorim jaz. Prava modrost na sveti je trpeti čem več za Jezusa.
Terpljenje lepša düšo i povekšava plačo ntíbesko. Kljüč od nebeskih vrat je križ. Dr je dragi Jezuš ozdravo našega Tanguja, je té iz zabvalnosti 6» nazaj med pogane svoje vesi i jih je včio tak* goreče vero Jezušovo, ka se je ta v celoj vesi razširíla i ešče kapelice pa kučo za misijonara je z en-dotnimi. krščeniki dao postaviti. Pa Če bi ga pitali, kaj žele za svoje* vellke trüde, bi odgovoro, da drügo nej kak vsikdar več düš za Jezusa.
Suema je pa Arabcom vujšla z rok, šteri so njeno mater morili, njo pa zgrabila da bi jo v robstvo ali suženj-stvo odegnali. To robstvo ali stiženjstVo je več jezér' Iet stalo na sveti i jedine Matícerkev je je mogla odpraviti. Ljüdo-tržci so prišli, napadnoli cele ves i zve-zali pa jo odegnali na trštvo. Ki se je protipostavlao, so ga vmorili. Na senji so te nesrečno odali. Što jih je küpOfi je postao njihov neomejeni gospod, delao je ž njimi, kaj je šteo, ešče more jih je Iehko. Oj kelikokrat so sirmake do krvavoga zbili! Zbiti, žejni, lačni so mogli od ranoga jfttra, do kesnoga ve-čera delati i če neso več mogli, z kor-bači so je hranili, pritiskavali dale na delo. Neednok se je zgodilo, ka je ne-srečen rob pod vdarci ali med delom zdehno svojo düšo, štera niti te íoIačbe ne- mela/ da bi se v pravoj veri ½tila sveta. PlaĆe zvün bitja so nej meti ti sužnji, i slüžili so do smrt! kak ge-vedo. Če se je šteri gospodari ne vido, ga je gnao na senje kak marše. Naša Suema je vujšla Araboi. Puna z vdarci, brlizgami, ,opešana i zglajeoa je pribe-žala v postajo misijonske. TO so jo sestre vzele v svoje 1jübeznivo varstvo, pod štsrim se je hitro opomogla v Celi i zasijalo je itüdi lepo sunce za njene düšo, spisali so jo med katehumedke. Pripravljala se je na sprejem sv. krsta. Hitra se je vse navči!a, samo edno njoj je ne šlo v glavo: 1jübezen do so-vražnikov. Kda njoj je misijonska sestra razlagala, ka more i svoje sovraždike 1jübiti poIeg Jezušove zapovedi, je pravila toj: ,draga mati, to jaz ne morem vči niti, ka bi odpüstila Arabci, šteri mi je mater mora i mene do krvávoga zbio.1 Sestra jo tolaži i njoj narača, naj Ie moli, dober Bog že oblada njeno srce. Dobra deklica je bogata. Prosila je Devico Marijo, naj okrepi njeno düšo, ka de znata odpüstiti í vredna postati svetoga krsta. I po priprošnji te dobre nebeske Matere je junaško Zmagala sebé. Zgrabili so ljüdotržea Arabca i ga teško ranili. šftripelan je bio v postajo misijonsko. Še¾ra, ne da bi znala, što je, je zapove<3ai|^Ménti, naj prinese vezalje i obveŽe rane be-
1917. Marija 4.
NOVO®

težniki. Bogala je. Ali kak ovara be-težnika, skriči na ves glas i trepeče v celom teli. Spoznala je v njem Arabca, ki je mora njeno mater i njo do krvá-voga razmesaro. Kaj bi včinila? Sestro pogledne; Na se njoj nasmehe i njoj veli, naj se za Jezusa zataji. I gledajte junaški zgted: Suema stopi k morilci svoje matere i mantralci svojemi pa njemi 1jübeznivo rane obveže. Po toj junaškoj zmagi je pa pokleknola pred podobo Deviče Marije i se njoj zahva-lila, za pomoč, ka je mogla odpüstiti svojemi sovražniki i veselo prejela za-tem sveti krst.*
Ljübeznive zgodbe ste nam pripove-davali, stric, — pravili so pos!üšavci. — Hvala naj bo dobromi Bogi, nam vsem pa na düševen hasek.
Stric, jeli ka nam ne zamerite, če mo vas nekaj spitavali ? — No kaj bi radi ešče?
— Je črne kože svetnik tüdi? —Jé i té je sv. Benedikt Filadelfski, ki je sprva kak püšča?nik živo, sledkar pa stopo med kapucioe i. tü -sakač ali kübar postao. Čeravno ne znao čteti i pisali, je H pun bio z božjov znano-stjov nateliko, ka so ga za predojeka to je za gvardijana pdebraii v sarao-stani; on prosti brat je ešče dühovni-kom zapovedavao. I kda je, prednji N¾,.je, li ¾ najraj opravlaj nieka dela, zmetanje, pranjé i drtigo prosto delo je njegovo bilo. Ponizoe düše 1jübi Bog. Ki se sramüje svojega prostoga stana. je pred Bogom ne prijéten.
Pa tam. kje so tei Črnci ali zamorci, ide tüdi železnica ? Ide pa se je več ne bojijo. Zaprva za ves svet ne bi seli „v to zverino6', kak so jo zvali. So pa tüdi kraji, kje niti kol ne po-zoajo. Misijonarje more tü jezditi ali peški ali pa v čuui daljne kraje pre-meriti i iskati zgübljene ovce Kamovoga pokolenja. Več vam pa pove od toga Drüžba sv. Petra Klaverja, štera pod-pira misijone afrikanske. Ki šče pri-stopiti k njej, naj njej piše v Ljübljano, pred škofíjo 8. — Zdaj pa moiimo za povrnenje poganov i hodimo počivat, drügoč bom vam páli kaj pripovedavao.
Bojna.
Še zmirom boj i ne mir. Pa more nači biti? Plesalke, pijanke i pijanci lehko drügo proste kak boj? Ali ča-kajte, pride zato mir, nego ne za vas. Dober Bog pravi, ka ga hüdobni nemajo. Le spunite svojo mero, ve te v večnosti meli čas se dale veseliti z büdimi dobi v- pekli. — Dobre düše, moitte te postni čas dosta za povrnenje grešnikov, ka hitrej pride blaženi mir.
Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Nemci so zavzeli sovražne jarke v 2800 metrov širini i više 800 vojakov zgrabili i vnogo strliva zaplenili pri pristavi Ghampagne. — Angleški napadi so pri Armentíeresi odbiti. 200 Angležov je mrtvih.
Na talijanskom bojišči se je pobü-dila moČna strelba.
V Mezopotaniji so Angleži zavzeli Kut-El-Amaro. Zagrajena türska vojska se je srečno rešila.
Rusko bojiŠče. Pri Dornavatrt i Dnje-stri v Bukovini živahni boji. Z maliini zgübami smo dosta Rusov zgrabili.
Dom i svet
Nabor. Od 1872 — 1891. rojeni do prebirani v Sobočkom okraji od mar-cija ,5. do 9., v Monošterskom pa od 12. do 14.
Vladne odredbe. Vsaki more pogla-várstvi naznaniti, če ma ali surovo, ali že i¾delano ovčjo, birkečo ali kozjo kožo. Kože se more neobrite prekdati. Ki odrédbe ne spuni, plača 2000 kor. i više kazni. Čp 21 dni po tom, ka je svojo kožo notrijavo, ne dobi odgovoro od oblasti, slobodno kožo porábi (po-nüca). — Zavolo pomenjkanja kűriva je Vlada, zaprla gledališča, muzeje kino-matografe i klube. (To so vse imena raznih prostorov za razveseljavanje.) Po 11 vüri se niti v z&sebnih hišah ne sme v Peáti svetiti. (Po vesnici že davno spunjavamo to odredbo. Vr.)
TUrsk0. Novi veliki vezir je Talaat paša. Maksimilijan nadvojvoda, brat našega kralja je sultani naznano, ka je prestol † Franc Jožefa prevzeo brat Karbl. Nadvojvoda je bio sijajno spre-jet v Carigradi.
Novi veliki admiral. V slüžbo po-kojnoga velikoga našega admirala Hausa, ki je ne samo dober vojsko-vodja bio, nego tüdi vučenjak, ar je gučao nemški, francozki, angležki, tali-janski, portugalski, špaujolski, madjar-ski, slovenski, horvatski i drüge Slovenske jezike, je stopo Niegovan; za poveljnika mornarskoga razreda v voj nom ministeriumi je pa imenüvan Kailer podadmiral.
Naš novi domobranski minister je 8zurmag Sándor, imeniten vojskovodja, koga je kraljevsko odlikovanje z bo-jišča v ministerski stolec posadilo.
Rusija. Odkrita je velika zarota proti državi. Imena puntarov so še neznana.
Prepoved, ka dühovaiki ne bi smeli pri notariušah v krstne, zdavanske i mrteinostne knjige poglednoti, je zbrisana.
GLASI
Od naših vojakov. Mrtev je: %orvat Janoš z Črensovce; mro je v Argestru i v Bukovini pri Dornavatri dec. 26. i zakopan je na jakobensko vojaške pokopališče; naznanja voj ni dühovnifc P. Heddy Jeronim. Srce Jezusovo smi-luj se njegovoj düše i poto!aži njegovo dovico z sirotami os tali mi.
(pospodars|ci zbor se zišo v Buda-pesti. Pogovarjali so si od toga, kak bi se kmečki stališ pobolšao.
Iz Srčae zahvainosti za preobilne dobrote, z šterimi me je v tom bojnom časi obsipala sv. Drüžina, Jezuš, Márija, Jožéf, darüjem v svojem i svoje žene i deceimeni 10 kor. na cerkev i 8amo-stan sv. Drüžine. — Hosjan Jožef, slovenski topničar z Brezovice.
Vmorili so euttman Árminá ženo, vürarco v Budapesti i trgovino poro-bili. Krivec je brščas Buzás Jožef, vo-jak, ki je od vojslce odskočo.
Drevo je ubilo Fehsr Ferenca z Tör-nišča, kda je v dobroničkom logi drva sekao.
Najdena jé Ggörik Matjaša žena z G, Bistrice. Ne daleč od hiše so zmržnjeno našli. V cekri je mela prazno a zatek-njeno kantico, v šteroj si jé rtim nesla z Belotinec domo. Na obrazi léžečo so najšli. Nekaj penez je mela pri sebi, ne pa teliko kak bi mogla. Ranjena ne bila. V pokorno molitev je zračamo tistim, šteri i štere so rade ž njov i za njeno pile. Njena nesreča vas naj gene le k pokori.
Vucje so raztrgali žandara v Kerka-szentpáli, v Legradi pa kravo. Prek Drave so prišli iz Slavonije i delajo dosta kvara v Medjimurji.
Zmrzno je med jelom i pilom niti človek pri Legradi. Na küpi kamna so ga najšli zmržnjenoga, kre njega pa dve kanti, vinsko i žganično. Brščas je dobro potegno iz obé, zadremao od alkohola i se prebüdo na drügom sveti pri ostrnm računi. Nesrečni alkobol, koleš tela i düše, pa ii te radi majo, mesto neskončno lepoga Boga!
Penezna pisma se moro otisehmao odprta prinesti na pošto i tü se penezi prešteti pred poštarom pa tak zapeča-titi pismo. Potrebno je zvüntoga še dovoljénje vogrske devisa centrale.
Slovenska božja slüžba v Gradci. Na Svečnico je leto minolo, ka so Slovenci dobili dovoljeno slovensko božijd slüžbo opravljati v Gradci. Zvršava jo Vlč. g. misijonar, Nastran Alojzij v cerkvi vsmil-jenih bratov, štero vérno slovensko ljüdstvo vseh napuni. Vogrski Slovenci, prihajajo k tem bo¾jim slüžbam.
4.
NOVINE
1917. Marija 4.
Na drüžbo sv. Mohora do 10. mar-cija vzeme naročnino naše uredništvo od Črensovski farnikov, duže nej. Plati se 2 kor.
Potr6S je na Štajarskom v Brežicah i v okolici jako veliki kvar napravo. Še zdaj se ponavlja. Ponesrečene tola-žit je poslao naš apostolski kralj last-noga brata Maksa, nadvojvodo. Ka se Matericerkvi pomoč podeli, radovoljno sprejme dare naše Vredništvo in pošlje v dotično mesto. Koga zdaj jzadene nesreča, je zaistino trikrat ubogi. Poma-gajmo siromakom, ki moremo.
Peneze na bojišče srnemo pošilali na nakaznici (utalvány) od 100 do 1000 koron.
Preseljena fiškališka pisarna. V Dol-njoj Lendavi je preseljena pisarna fiš-kališa Dr.‘ Vitéz Gyule v Tomkovo hišo na 1. nadstropje (štok). V toj hiši je tüdi dačni ured (adóhivatal.) Gospod Vitéz je v slovenskom pismi naznano po farah to, je naročnik tüdi naših listov, Slovencom ga toplo preporačamo.
Zavitke (pake) znova vzeme poštá. Zato smo nej mogli tüdi Marijinib Listov poslati, ka jih je pošta ne sprejela.
Časopisi do menjši v Budapešti, vo-grska papirnata tovarna ne zadoíe zadosta papira napraviti. s
Sinoma na spomin, šteriva sta v boj j spadnola, sta dala oča in mati lepi križ gorpostaviti v Žetincih. Zemljič Matjaša vrla sinka sta bila to, njidva veraost i pobožnost glasi kesnim rodovom pred rojstnov hišo? stoječi križ z podobov žalostne Matere božje. V križ so nare-jéne tüdi slike pokojniva vojaka. Napis je pa naredila sama dobra. mati, šteri se tak le glasi: „V čast in zahvalo naj-s?etejših Src, Jezusa in Marije, na spo-min svetovne vojske in na sina, katera sta darovala svoje mlado življenje za blagor domovine. — Draga Sinka! Vajna tela v tüji zemlji v miru naj po-ćivajo, duše pa nebeški raj uživajo! Se vidimo nad zvezdamil* Leta 1916. Dru-žina Zemljič.
Dar V0jak0V. Na pudopörd M. Lista i Novin so darüvali pešaki 48. pp. 22 kot'. Darovniki so sledeči: narednik Büšš.t Martin z Beltinec 2 kor., pod-tleselnik Gruškovnjak Štefan z Žižkov 4 kor., Balažic Štefan z Beltinec, Vučko Štefan z G. Bistrice, Mertik Štefan z Bre-zovice, Jerič Ivan z Lipovec, Hozjan Ivan z M. Polane, Bežek Karol z Odra-uec, Györkös Jožef z Nedelice, Trstcn-iak Martin z Razkrižkoga Vrha, vsaki 2 kor. — Želejo z temi dari, naj naš icbljeni slovenski tisk se čem bole vrej-nje i krepi düše vojakov pa obečajo, ka do ga podpirali z cele moči, dokeč j h so vražna krugla ne zadene. — Srčna
hvala, dragi vojakil Vnogo molimo za vas posebno pri sv. mešah. Mala ho-stija, štero v rokah držimo, ma dugo, bcžjo roko, štera k vam tüdi segne, vüpajte se. Vrednik.
Nepodpisana pismo dobivajo vojaki na bojišče. Prosijo nas, naj je opome-nemo, ka bi jih ne dražili. Pošteni človek se vüpa podpisati, nepošteni se pa skriva v ničest, zato se ne podpiše. Sam s?edoči, ka je teliko vreden, kak njegov podpisek. Ne dražite vojakov 1
Operirali SO bolgarsko kraljico. Ope-racija se je posrečila.
Sobočke fare naročniki dobijo svoje Novine pri Marič Mihali v Soboti, komi se za te trüd iz srca zahvaIimo.
Štrigovski i Sv. SebeštjanSki farniki dobijo na farofi Novine." Hvala preč. Gospodom za trüd.
Mnogošteri ne vejo, da je počasno odvajanje, trdo telo, zamašenje vzrok glavobola, lenobe, otrüjenosti i slaboga razpoloženja. Ofrišijo i na delo sposobne nas vČinijo Fellerove rebarbarske, na rabi odvajajoče „Elza-krogljice*. Črev ne oslabijo. Predbojnske cene: 6 ška-tljic poštnine prosto 4 kor. 40 fil. pri lekarniki E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. Horv.
Pošta
Gomboc Alojza žena. Kupšinci. - Do-bljeno je; Hvala. Kerec Št. ffOS- Ves. Küplen Jožef je do julija bio pri svojem polki; je zgrabljen, ali mrtev, že na-znanim, kda bole pozvedim. Marič Ba-laža žena. Adrijanci. Mož je aug. 5. premino; še čakaj glas. Puhan Ferenc. Btikovnica Penezi prišli. Hodile dobčeri, že smo je poslali Grah Alojza žená. Korovet. Penezi prišli. Hvala. Dobile za en čas Novine z Vogrinčičovimi vküp na Cankovi. Gomboc Ana. Sobota. Zadosta je teliko. Svoje Novine iščite cd-sehmao pri Marič,Mihali v Soboti. Z cele sobočke fare do sem hodile. Škafar Jožefi žena. Beitinei. Ne vem. Nemški se lehko.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaia pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčoim navodilom stanejo K 10 pošt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavniee, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se de!avci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübUi na dela?skoj zmoinosti
Janez Grolich, drogerija .pri angelju* Brne Štev. 85. Meravsko.
Zapoved pazlivosti
je, da pri küpili Fellerovoga „Elsa - Fluida“ pazimo ata ime Feller in „znamek“ „Elsa“, ar je vnogo malovredno^a ponarejenja. Nešče m o zdaj tü rekla ma deIali tomi zanesljivomi domačemi vrastvi. če bi med naširni ctevci ga što še ne poznao, lehko Pozvedi od svojega zdravttika kak dobra reč je
PROTI PREHLAN1ENJI,
najbole če gut i grlo trpita zavolo rookrote vrenema. Predbojnske ceue : 12 malih, ali S dvojnih ali 2 specialniva gl&žka franko 6 kor., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialni glažki franko 10, K 60 fil. v jedino pravoj kakovoati pri Feller V. Eugeni lekarnari, Stubica, Cent-rale 146. (Zagr, žup.) Fellerove ték davajoče, odvajajoče Rebarbara „Eisa pilule“ (6 škallic franko 4 K 40 fil.) se dajo po znata ki ,Elsa* spozníti.
N0GA
mora nositi izredno težo celoga tela. To je teža od 60 do 120 kil. Ta izrédna teži Prihaja pri hoji na vsaki stopaj na edno samo nego. Nega je navadno vklenjena v trdi čreveo. Pri hoji pritiska izredna težá tela mehke mesné dele nova k trdoj steni 6revlja. Tak nastanejo KÜREÖE OÖI, otekline, kožoi otiski, šteri pri hoji teškočo delajo. Mnogo ljűdi celo življenje trüdoma laži z kü-rečimi očmi okoli, ne da bi je odpravili. Pa to je lehko mogoče. Nikdar pa ne jemljimo v roke noža, na nogi se nahaja naime vsikdar nesnaga, štera pri rezanji pride v rane i po-vzroči vsako leto, da vmerje na jezere 1jüdi na zastrupljenji (zagifianji) krvi. Najsilnejše küreči oši se dajo lehko odpreviii z Fellerovim obližom za luriste z „Elza“ obližom za küreče oči. Jezeri tu/istov, žandarov, vojakov, pismo-noš i 2en, ki nosijo tesno obütel, so ga rabili i ga priporočajo kak i Fellerovo tekočo tink-turo „Eiza“ za turiste proti küreéim okam. Tidva izvrstniva, prezküŠeniva pridelka omečita kürje oči, otiščance i trdo kožo tak, da tomi odpadnejo. Küreče oči, se z korenjom vred opdravijo, koža se pa iak omehči, da se kürje oči na njej ne dajo napraviti, če se ne úosi tesna obütel. Gospe, štere nosijo tesno, malo-obütel, naj stemi preparati taki odpravijo novo naslale kürje oči, rt-Šijo se tak mnogo bolečin i ne de njim trebelo čemérnoga obraza kszatir kak to vidimo pri damah, Štere mantrajo kürje oči. Fellerov obliž „Eiza“ za turiste proti kűrjim okam stane 1 K, v kartoni 2' K, Fel-lerova tinktura „Elza“ proti küajim okam stane 2 K, prašek proti znoji tela in nogr 1 K. Pravi preparati se naročajo pri
E. V. Feller lekarniki, Stubica, Centrala br. 146. Horv.
Poštnina je bole po ceni t S pleb ne plačate poštnine, če na-očiter te reši z ,Elza űuidom* 1
8fyömatott az Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtój½ Szombatheljen.