Knjižnica
sp
ZASAVC
2007
ŠTEVILKA 7, LETNIK 18 05. 04. 2007, CENA 1,13 €/270 sit
1420 Trbovlje
elega in čiste de Konca
amijada pod streho
3HpiS0|
WMwmßF?
-
ähEI
dg™ v	•>'&.
8 g:
ip	1
SWe,';v.: v--
iiSsjSatr-.	'	'■!!% -:	i
			Kg
	■ -A^jl		
			
	fc-Sfg'l	p‘V.	
fiL J			
Ignis
od 9.990 EUR
0
i
CW5	V
Nov model 8X4 - diesel
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, ______________________popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov___\
.990
*
SUZUKI
O I
f o
on
"O 3
Jr o
O £
ma oj
3 1?
- O)
c I) o 'ir cl CSL o
3 ?
m %
M
I, 10
(IJ "O
w <u
N
«s
E
(O
>
o
rO ^ m O
fO L->vn >
£ (D o 10
_Q -C
= 1
"O CL
ta £ 5 £
~ (Z)
Š C
■o-S
fO ^ c g
2 o > -D
i/i
(O >
(D
(N
O
(I) > ^
asi
in 35
fO "O v) N
fO JS N 5
<L>
4-1
5 o
"O
(N O "O N (O
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
'jjš D	^
P	‘
C (O "O
10 c
> o
> ,£ 0> (O sO
^ rO ro O.
c nO <D (O Ir TD > N <U ro
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
□
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
(Qjf^ n	gf
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
5 m 5

mazoa
c
<0
Mazda je številka 1 v po kakovosti. 5
Morate preBratI:
Umetna dilema ali kje smo?
“Potrp
M
Problemi v ZD Trbovlje
30 let Probetona
Bogdanm Jure in Domen
Velik uspeh Nine Žnidar
Grafološki
kotiček
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srn, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm-Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UVOBAM ©|
UVODINII

Medtem, ko se izbrani in voljeni predstavniki ljudstva prekladajo, preseljujejo in hm, narod barvajo kot velikonočna jajčka, se je raja naveličala opazovati njih kameleonske sposobnosti in so smo si omislili bolj zabavne igre.Tako! Butare 1 smo požegnali, potem pa smo se podali na lov. Pa f ne na kakršenkoli si že bodi lov, ampak smo hajkali(
' na naj zasavčevo salamo. Prislonjene ob čutila stroge '
( komisije so se salamce naVidrgi ponižno vdale in kon-1
zanje spodobi - v l lamarjev in vseh1) veselju in pesmi. Zagorju odločili,1) središče zasavske ( Trbovljah še vedno) STTIM in opremo/ ali s prijateljskim) vendarle naredi prvi/ deset metrov...to) po pomembnosti/
' čale tako, kakor se S želodcih vrlih sa-I prisotnih ob > Da so se ta čas v ('da morajo biti ) pokrajine in se v ('ubadajo, ali naj halo )prestavi]"o na horuk (prepričevanjem, naj )korak in shodi pet-/pravzaprav ne more »zasenčiti 9. zasavčeve salamijade.
(Reka Sava se zaradi skretune, ups, reče se odpadnih voda iz( ^Trbovelj in Hrastnika ne bo več kalila. Juhu, lahko bomo imeli) (zasavčevo postrvijado...Po okoliških hribčkih in dolincah pat )bodo s kolački iz drekca, ah, ja, no, s stisnjenim muljem iz či-) (stilnega zbiralnika,gnojili solatko in fižolček. Oj, kakšen orjaški/ )regrat bo rasel v Zasavju!
(Zaradi obilnih vitaminskih zalogajev bo tudi Zdravstveni dom) )vTrbovljah rešen problema polnih čakalnic in novopečeni) (specialisti bodo lahko le še znanstveno ugotavljali, od kjer (kleno zdravje vrlih Zasavčanov.Trije Baroviči bodo lahko) ^slikali idilično zasavsko pokrajino,zeleno-modro z oranž-/ )nimi odtenki energij, ki bodo čistile nesnago v dušah) (zasavskih garačev in brezdelnežev in komunalnim služ-( )bam odžirale zaslužnost ob spomladanskih očiščeval-^ yiih akcijah...
/Vsemu temu na rob pa:
^Ijubi Zasavčani, globoko razmišljujočo veliko^
Inoč in razodetje na velikonočni ponedeljek —c )ta božji blagoslov, za katerega je pač treba ynalce pogrebsti po srcih in si možgane^
<0 kron ati s trnjem -iželim iz srca vsem ljubim in maly \ce manj ljubim
urednica Marta
msimuičse SNIDEMO 1^.	120(77
® PISMA miCB/
UMETNA DILEMA ALI KJE SMO!?
V preteklih mesecih nas je Trboveljčane precej okupirala zgodba o domnevnem onesnaževanju cementarne Lafarge, ki pa nam je bila nekako »vsiljena«. Zelo nespretni in sovražni komentarji župana, g. Baroviča, do kritičnih ekologov, so le prilili olje na ogenj.
In, če se bo ta zgodba odvila na tak ali drugačen način (pri tem vsekakor ne podcenjujem pomena prizadevanj po čistejšem in bolj zdravem okolju, menim le, da se je ekološka zavest že vgradila sleherniku v življenjsko paradigmo), se pred nami odvija drama z veliko dolgoročnejšimi posledicami tako za Trbovlje kot Trboveljčane.
Gre seveda za različna gledanja na prodajo obdelovalnice, ki jo ima v najemu STTIM, v lasti podjetja Sol International. Podjetje trenutno zaposluje cca. 100 delavcev in ima, po zatrjevanju vodilnih, dobre možnosti za razširitev proizvodnje. In prav sto do dvesto obljubljenih novih delovnih mest trka na srca Trboveljčanom, katerim je delovno mesto v Trbovljah (po seriji stečajev) vse redkejša dobrina. Do zapleta sploh ne bi prišlo, če ne bi župan nekajkrat omenil, da hoče obdelovalnico oz. zemljišče prodati trgovcem, sedanjim najemnikom pa ponuja drugo lokacijo z oprostitvijo davka na stavbno zemljišče, itd....To pa sedanjim najemnikom obdelovalnice pomeni konec dela na nekaterih projektih in občutno zmanjšanje prihodkov, posledično pa seveda manj delovnih mest
Problem, ki je izključujoč, je treba osvetlili z več strani. Na prvi pogled so prizadevanja župana za ohranitev proizvodnje oz. njeno prestavitev, obenem pa zagotoviti zemljišče sedanje obdelovalnice trgovcem za njihove načrte, povsem legitimna in podjetna. A če se spomnim njegovih izjav v prejšnjem sklicu občinskega sveta, ko je z veliko nejevoljo sprejel prihod trgovske verige Hofer na zemljišče podjetja Stedek in se takrat opravičeval, da pač v industrijski coni niso hoteli omejevati dejavnosti, je njegovo današnje prizadevanje za favoriziranje prihoda novih trgovskih verig na mesto bivše STT le malce čudno.Trgovine sicer v Trbovlje prinašajo napredek in spreminjajo podobo Trbovelj. Vendar je resnici na ljubo treba povedati, da prihajajo k nam zgolj po dobiček. Prav zaradi tega dejstva jim njihovega prihoda v mesto ni treba posebej olajševati. Ne, da ne rabimo novih, boljših, kvalitetnejših trgovin, menim pa, da si trgovci lahko sami najdejo lokacije, s katerimi bodo zadostili svojim apetitom po povečanju tržnega deleža.
Za ohranitev strojne proizvodnje v industrijski coni pa govori več faktorjev. Najprej najbolj banalen.V industrijsko cono sodi industrija. Če bomo s trendom gradnje trgovin v tem delu Trbovelj nadaljevali, potem več ne moremo govoriti o industrijski coni. V njej bi potem delovali le eno ali dve proizvodni podjetji, na vsem ostalem prostoru I5x večjem/, pa se bodo bohotile zgolj trgovine.
Drugi razlog je tehtnejši. V Trbovljah ima dokaj dolgo tradicijo kovinska industrija. Če se enkrat ta tradicija prekine, to pomeni dejanski konec te panoge v Trbovljah. Kdo pa bo še investiral v okolje brez znanja, kadra in infrastrukture. Menim, da bi s prekinitvijo proizvodnje usahnilo tudi znanje, ki ga premore sedanja zaposlitvena struktura in ki je ključno (ob ustrezni komercialni p odpori) za ohranitev proizvodnje v tem prostoru. Drugih komparativnih prednosti namreč nimamo.
Tretji razlog je kratkoročno najpomembnejši.To je obljuba o novih delovnih mestih. Podjetje se je tudi povezalo z bivšo kovinarsko šolo (sedaj ne premore niti enega oddelka s to usmeritvijo) in kmalu lahko pričakujemo ponovni zagon oddelka s kovinsko obdelovalnim programom. Zadnje dejstvo, ki govori v prid STTIM, pa je sicer nikjer zapisana predkupna pravica, ki bi morala avtomatsko pripasti podjetju, ki ima prostor v najemu.
Zadeva je trenutno popolnem razmahu Obe strani merita moči prek medijev s serijo obtožujočih člankov, kaj je kdo in kaj kdo ni naredil! Vsi čakamo na odločitev župana, ki pa nima prostih rok. Po eni strani ga omejuje sklep občinskega sveta prejšnjega sklica, ki zapoveduje sedanjo
pat pozicijo (nadaljnjo najemno razmerje z STTIM) oz. nov razpis, ki bi bil bolj pisan na kožo industriji. Po drugi strani pa ima v letošnjem občinskem proračunu že všteto postavko s kupnino za obdelovalnico. In kaj torej preostane županu, da stori?!
Prva možnost, ki jo zagovarja tudi župan, bom imenoval: volk sit, koza cela.Torej premestitev obdelovalnice, kateri pa družba STTIM finančno niti približno ni kos. Občina tega denarja nima, torej županu preostane možnost, da te stroške naprti trgovcem. A močno dvomim, da so ti pripravljeni plačati še eno premijo za nakup. Ob tem seveda malce hudobno sklepam, da je bila ta premija (v veliko manjšem znesku) že vplačana na račun lobistov, ki pritiskajo na župana v podporo izgradnje trgovin.
Naslednja varianta je, da obdelovalnice ne proda. S tem pa se mu poruši proračun, lobisti pa bi verjetno morali vrniti nekaj denarja trgovcem oz. ne bi več mogli računati na njihov denar v prihodnje!
Tretja možnost je seveda prodaja sedanjemu najemniku. Ob vsem tem pa je potrebno tudi zapisati, da župan nepremičnim ne more prodati komur bi hotel, temveč mu mora njegovo odločitev požegnati še občinski svet. Občinski svet pa ne izbira, komu se bo nepremičnina prodala, lahko pa zavrne prodajo nekomu, ki mu ni všeč. Razmerje sil v občinskem svetu je sicer v prid županu, vendar se ob tako občutljivih temah nikoli ne ve, kako bodo glasovali svetniki, ki veljajo za jeziček na tehtnici (SLS, DESUS in NSI).
Na dan pa te dni prihajajo tudi drugačne zgodbe v zvezi z industrijsko cono. Da je Gorenje požrlo svojo obljubo o izgradnji predelovalno reciklažnega obrata in zemljišče, ki ga je kupilo za 9 EUR/ml, preprodalo naprej za 50 EURImž. Pregovorno županu naklonjeni mediji bi zapisali, da so župana še enkrat prenesli žejnega preko vode in ga na vse kriplje pomilovali. Resnica pa je seveda nekje drugje. Da je župan s svojo ekipo zamočil, saj bi lahko nenadzorovano oz. špekulativno preprodajo občinskih zemljišč preprečil zgolj z eno samo alinejo v prodajni pogodbi.
Obstaja več možnosti za povsem transparentne in nešpekulativne prodaje. Prva se imenuje seli and seli back, v nekoliko drugačni obliki se uporablja pri leasingu.V primeru, da iz kakršnega koli razloga podjetje ni uspelo uresničiti svojih zamisli v zvezi z prodanim zemljiščem ter ga ne potrebuje, potem mora pod enakimi pogoji in ceno zemljišče prodati nazaj občini. Druga varianta je prodaja z lastniškim zadržkom, tako imenovano plombo. Če izbrano podjetje v določenem časovnem obdobju ne izpolni s pogodbo zahtevanih pogojev, ima občina pravico zahtevati zemljišče nazaj.
Tretja možnost je prodaja s časovno omejitvijo nadaljnje prodaje, kar v praksi pomeni, da lahko zemljišče zamenja lastnika ali najemnika šele po poprej določenem času (npr. 7 let). Ena izmed variant (v navezi s tretjo možnostjo) je tudi omejevanje »kapitalskih dobičkov« oz. v tem primeru zemljiške rente. Če podjetje proda zemljišče pred iztekom zgoraj navedenega roka, se razlika med prodajnima vrednostima izplača občini in ne prodajalcu!
Za konec naj zapišem, da se bom kot občinski svetnik zavzemal, da bo občina prodajala zemljišča odgovornim in podjetnim lastnikom. Torej tistim, ki bodo poleg najvišje kupnine ponudili tudi atraktivne programe in kvalitetna delovna mesta.
Torej, z današnjega stališča sploh ne prejudiciram podporo temu ali onemu podjetju (konec koncev še ne vemo, kdo vse se bo prijavil za nakup obdelovalnice, v katere prodajo ne dvomim). Kaj bo storil župan, je njegova odločitev. Tudi če se bo odločil napačno, bodo to volilci (ki imajo pregovorno zelo kratek spomin) do naslednjih volitev pozabili. Kdo pa je rekel, da je županovanje lahko delo?!!
Trbovlje, 19.3.2007
Milenko Škrinjar, občinski svetnik na listi LDS
Mčmi Q|
Zasavski razvojni program se lahko
prične izvajati
Svet zasavske regije je v četrtek 19. marca sprejel izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Zasavja za obdobje 1007 - 1009. Zasavje je tako med prvimi slovenskimi regijami, ki so poleg regionalnega razvojnega programa za čas od leta 1007 do 1013 sprejele tudi njegov izvedbeni del za prva tri leta. Vanj so vključene občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, tečejo pa že tudi postopki za vključitev Občine Radeče, s čimer se strinjata
sveta savinjske in zasavske regije.
Vrednost vseh projektov izvedbenega dela znaša po še zadnjih usklajevanjih slabih 220 milijonov evrov. V prvi del so vključeni projekti, ki imajo zagotovljena sredstva iz neposrednih spodbud. Njihova skupna vrednost je slabih deset milijonov evrov, večinski delež pa s skoraj šestimi milijoni evrov odpade na infrastrukturo, ki podpira razvoj regije. Še trije projekti so financirani iz neposrednih spodbud, ki v zasavski regiji znašajo 409 evrov na prebivalca. To so: gradnja in delovanje podjetniškega inkubatorja, projekt Podjetno v svet podjetništva, katerega cilj je povečati število gospodarskih družb in zajeziti odliv znanja, ter promocija poslovnih priložnosti in regije same.
Utrinek z novinarske konference po sprejetju izvedbenega načrta
V drugi del je vključenih več kot sto projektov v skupni vrednosti skoraj 210 milijonov evrov. Prevladujejo gospodarski projekti, vredni 86 milijonov evrov, z 48 milijoni evrov sledijo projekti s področja človeških virov, preostali denar pa odpade na projekte urejanja okolja in prostora, gradnje infrastrukture in razvoja podeželja. Sredstva za njihovo sofinanciranje bodo nosilci projektov skušali pridobiti na različnih razpisih.
Na novinarski konferenci po sprejemu načrta za prva tri leta izvajanja zasavskega regionalnega razvojnega programa je predstavnik sveta zasavske regije Brane Omahne pohvalil vse pripravljavce. Kot najpomembnejše je poudaril, da ima regija zdaj potrebne dokumente, ki na enem mestu združujejo tukajšnja razvojna razmišljanja in investicijske načrte. Zasavje je torej zdaj formalno pripravljeno na črpanje evropskega denarja.
Predsednik regionalnega razvojnega sveta zasavske regije Zdenko Fritz je izrazil prepričanje, da je bilo opravljeno veliko delo, ki pa ima tudi določene lepotne napake. Kot takšno je izpostavil področje turizma, saj v programu ni razvoja Medijskih toplic. Poudaril je, da je velik dosežek, ker so spodbudili razmišljanje o razvoju regije in je bila dosežena visoka enotnost občin. Program je označil kot odprt za različne spremembe in izboljšave, ob tem pa dodal, da bi že uresničitev polovice navedenih nalog pomenila razvojni pospešek, ki bi Zasavju omogočil zapustiti druščino manj razvitih slovenskih regij.
Staša Baloh Plahutnik iz Regionalnega centra za razvoj, ki je vodila pripravljalne aktivnosti, je program označila za zahteven. “Njegova izvedljivost je v veliki meri odvisna od nas samih. Bistveno je, kako dobre programe bomo pripravili in kako uspešni bomo pri pridobivanju sredstev in zagotavljanju lastnih deležev.”
Ob tem so pomembni tudi zunanji dejavniki. Opozorila je na uničena rudniška zemljišča, ki bodo po končani sanaciji prešla v last državnega Sklada kmetijskih zemljišč.“Z njimi je povezan velik del projektov, zato bi moralo njihovo lastništvo in upravljanje ostati v tem prostoru,” je prepričana.
Besedilo: Boštjan Grošelj, slika: Roman Rozina
Zagorski pogledi na formiranje pokrajine Zasavje
Na 4. seji Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi so svetnice in svetniki nekolike nepričakovano spregovorili tudi o svojih pogledih na Zasavje kot pokrajino oziroma o delovnem gradivu, ki ga je pripravila služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v katerem je predvidena Pokrajina Zasavje z občinami Zagorje, Trbovlje in Hrastnik s sedežem pokrajine v Trbovljah.
Pri tem so svetnice in svetniki ugotovili, da vključevanje le omenjenih treh občin v pokrajino ni v interesu občank in občanov Občine Zagorje ob Savi. Menijo, da bi bilo smotrno ustanoviti širše pokrajinsko območje v katero bi bilo potrebno vključiti še občine Radeče, Litijo in Šmartno pri Litiji ter še nekatere sosednje občine, ki sodelujejo v t.i. območnem razvojnem partnerstvu. Mislili so na občini Lukovica in Moravče. Vse omenjene občine zadnja leta že sodelujejo v zasavski regiji pri izvajanju Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju ter preoblikovanju regije.
V	Zagorju menijo, da bi tako oblikovana pokrajina lažje opravljala lokalne zadeve širšega pomena ter ne bi predstavljala le formalne administrativne politične tvorbe. Če se Zagorski predlogi ne bodo upoštevali in se trem občinam ne bodo pridružile še ostale imenovane občine, svetnice in svetniki predlagajo, da postane središče regije Občina Zagorju ob Savi. Svoj predlog so svetnice in svetnik podkrepili z mnenjem, da je v njihovi občini družbeno gospodarski razvoj v zadnjih 15-tih letih v Zasavju najhitreje potekal ravno v njihovi občini.
V	primeru, da se predlog za ustanovitev Pokrajine Zasavje s sedežem v Trbovljah v teku obravnavanja pokrajinske zakonodaje ne bo spremenil, bo Občina Zagorje ob Savi v skladu z zakonom zahtevala razpis referenduma na katerem bo občankam in občanom predložila predlog, da se občina Zagorje ob Savi priključi osrednje slovenski pokrajini.Vsi predlogi sklepov, ki so se nanašali na zagorske poglede o zasavski pokrajini, so bili na seji občinskega sveta soglasno sprejeti ob soglasju vseh političnih strank, ki tvorijo občinski svet.
MAŠ.
[Q FUNfeRC
Ministra Božiča in župana Hana
pobožne cestne želje
Cesto med Laškim in Radečami in Titovo ulico naj bi pričeli urejati že v naslednjih treh letih
Občino Radeče sta 09.03.2007 dopoldne obiskala minister za promet Janez Božič in direktor državne direkcije za ceste Vili Žavarlan. Z radeškim in laškim županom Matjažem Hanom in Francem Zdolškom sta se pogovarjala o pereči cestni problematiki v obeh občinah...
Glavna cesta Gl- 5 je zagotovo ena izmed najbolj obremenjenih cest in sodi med nujno modernizacijo slednjih med državnimi cestami. Nacionalni program še ni sprejet, imajo ga na Ministrstvu pripravljenega v predalu, sprejeta pa je bila resolucija Razvojni projekti RS, ki je delni odgovor na to, da bodo na to področje vložena tudi sredstva iz evropskih skladov. Načrtovane investicije na državni cesti Laško - Radeče je predstavil Vili Žavarlan:“Na glavni cesti G1-5 načrtujemo nekaj velikih investicijskih projektov. Letos bomo začeli popravljati ožino v Širju. Investicija je vredna okoli 2,5 milijona evrov. Sredstva so zagotovljena, razen nekaj malega, ki jih bo treba zagotoviti še v proračunu za leto 2009. Z občino Laško pripravljamo projekt celovite ureditve skozi Zidani Most.Ta projekt bo vreden 4 milijone evrov v dolžini 1,2 kilometra, koder bo potrebna izgradnja pločnikov, številnih podpornih zidov, ureditev komunalne infrastrukture.V nadaljevanju bo na vrsti odsek med Zidanim Mostom in Radečami. Cesta je na tem delu preozka in tudi H E Vrhovo povzroča škodo na brežini cestnega nasipa. V skladu z možnostmi, ki jih imamo, trenutno z vzdrževalnimi deli preprečujemo, da bi prišlo do večjih usadov. V letošnjem letu bomo naročili idejni projekt za reševanje tega problema. Kdaj bo mogoče zagotoviti sredstva zanj, je v tem trenutku težko reči, saj moramo najprej zaključiti drugo investicijo.«
O tem, kaj se trenutno dogaja, pa: »Trenutno je v državnem proračunu za leta od 2008 do 2010 zagotovljenih 4 milijone evrov za obnovo državne ceste med Laškim in Radečami. Omeniti je treba tudi projekt, o katerem sta se minister in župan občine Radeče dogovorila v preteklem letu in je bil na novo uvrščen v proračun. Gre za ureditev ceste skozi Radeče v dolžini cca. 2 km v vrednosti najmanj 1,5 milijona Evrov. Zanj so sredstva zagotovljena v proračunu za leta 2008, 2009 in 2010. Zagotovo pa bo teh sredstev potrebnih več. Kar zadeva cestne povezave med Zasavjem in Posavjem, gre za cesto Suhadol - Šavna peč, med Hrastnikom in Zidanim Mostom, bo, glede na zahtevnost projekta in višino potrebnih sredstev za investicijo, uvrščena med projekte na tretji razvojni osi.«
Besedilo in slike: Rudi Span
Za čiste reko Savo
Slavnostni podpis pogodbe za projekt »Čistilne naprave in kanalizacijska infrastruktura porečja osrednje Save - čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura občine Trbovlje«.
V ponedeljek, 26. marca 2007, je v sejni dvorani Občine Trbovlje potekal slavnostni podpis pogodbe med predstavniki Občine Trbovlje in izvajalcem SGP POM-GRAD d.d. iz Murske Sobote, v skupnem nastopu s partnerjem RIKO d.o.o., Ljubljana. Hkrati je potekal podpis pogodbe za strokovno svetovanje in nadzor »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda občine Trbovlje« med ObčinoTrbovlje in podjetjem PROPLUS d. o.
o.	iz Maribora. Po izboru prijavljenih na razpisih so bili le-ti najboljši ponudniki.
Evropska komisija je za obdobje 2000-2006 pridruženim članicam za izvedbo infrastrukturnih objektov na področju varstva okolja namenila nepovratna sredstva preko programa ISPA, oziroma za nove članice iz kohezijskega sklada. Sredstva so namenjena za implementacijo evropske okoljske zakonodaje na
področju preskrbe, odvajanja in čiščenja voda ter ravnanja z odpadki.
Ministrstvo za okolje in prostor je za prijavo za navedena nepovratna sredstva na področje odvodnje in čiščenja odpadnih voda izbralo občine iz porečja osrednje Save (Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje,Trbovlje in Hrastnik). Zaradi različne pripravljenosti občin na izvedbo projekta se je s sklepom Sveta projekta ob soglasju Ministrstva za okolje in prostor projekt razdelil v dve fazi: faza v občini Trbovlje in Hrastnik in faza v občinah Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi. Občina Trbovlje je 15.03.2005 za navedeno investicijo pridobila okoljevarstveno dovoljenje, z odločbo z dne 19.12.2005 so bila za izgradnjo CČN in kolektorskih vodov v občini Trbovlje odobrena nepovratna sredstva Kohezijskega sklada Evropske Unije v višini 3.842.320 EUR. Celotna ocena vrednosti projekta je za investicijske stroške (v SIT) po stalnih cenah 1.535.366.814, investicijska vrednost (v SIT) po tekočih cenah 1.621.357.784.
Celotni projekt bo sofinanciran s sledečimi finančnimi viri:
9% Ministrstvo za okolje in prostor, oziroma 140.947.614 SIT, 25% komunalne takse za odpadno vodo v višini 403.972.1 16 SIT,
56% sredstev kohezijskega sklada (glede na Finančni memorandum je ta delež 60% glede na upravičene stroške) in 10% občinski proračun, kar predstavlja 162.1 35.780 SIT.
V mesecu februarju 2006 je bil v Uradnem listu RS objavljen predhodni razpis za navedeno investicijo. Razpisna dokumentacija in s strani Občinskega sveta Občine Trbovlje potrjena Novelacija Investicijskega programa sta bili v mesecu aprilu
posredovani na Ministrstvo za okolje in prostor. 01.08.2006 je Ministrstvo za finance izdalo MOPu soglasje na predvideno finančno konstrukcijo.
V letu 2007 je po terminskem planu predvidena izgradnja štirih pretočnih bazenov meteornih voda in dveh primarnih ko-lektorjev.
PBMV - E: lociran na zelenici pred Osnovno šolo Trbovlje, PBMV - Zd: lociran na zelenici pri križišču pri Komunali, PBMV - L: lociran na zelenici ob zidu ŠD Rudar,
PBMV -T: lociran pred garažami ob cesti Novi dom,
KANAL - A: Iskra - Pirnat,
KANAL - B: Iskra - Malgaj - Gabrsko.
Besedilo po virih in sliki: MaH
Stena lepe napreduje
Mikro pilotna stena, ki jo Cestno podjetje Ljubljana izdeluje v Dolinškovem klancu ob nekdanji trgovini Mandelj, lepo napreduje. Semaforji, ki usmerjajo promet na tem delu cestišča, povzročajo sicer dolge kolone, vendar so vozniki potrpežljivi...
Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
Se bede zidali
lavna razgrnitev in jjavna obravnava predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta širše območje Trga Franca Fakina- južni del in Prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja naselja IBT
Predlog sprememb Zazidalnega načrta širše območje Trga Franca Fakina M 10/3 - južni del in Prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja S 10/4 naselje IBT je javno razgrnjen v sobi št. 52, na oddelku za okolje in prostor v II. nadstropju upravne zgradbe občine Trbovlje, Mestni trg 4,Trbovlje. Javna razgrnitev traja 15 dni in sicer od 26. marca do 9. aprila 2007. V tem času je organizirana tudi javna obravnava. MaH
Dolski upokojenci dobili pomembno
odločbo...
Dolski upokojenci so imeli v torek, 17. marca 1007, občni zbor, kjer so posamezne sekcije podale
poročila za preteklo leto.
Gospodarski odbor, ki ga vodi Janko Štravs, je imel nekaj težav v zvezi z novim zakonom o društvih, ki jih še vedno rešujejo. Ukvarjali pa so se tudi s saniranjem zidov in tal v kleti, z vgrajevanjem varnostne razsvetljave in podobnim. Letos 16. januarja pa so dobili tudi odločbo za opravljaje gostinske dejavnosti, za kar je bilo tre-Predsednica dolskih	ba vložiti veliko naporov in sredstev.
upokojencev Mili Kobal Kljub okrnjenim sredstvom so sekcije izvedle svoje programe. Športniki so bili med najbolj aktivnimi in kot navadno tudi uspešni. Ribiči na primer so bili med ekipami Zagorja, Hrastnika in Radeč spet prvi, prav tako balinarke, ki so osvojile pokal na tekmovanju Pokal prijateljstva. Da ne govorimo o pletilski sekciji, ki je razstavila kar 250 svojih izdelkov v različnih tehnikah. »Rada bi se zahvalila tudi za delo članov UO,« je med drugim dejala
predsednica Mili Kobal, »še posebno pa za izjemno težko leto gospodarju Janku Štravsu. Prav tako za vestno delo blagajničarki Bredi Erman in tajnici Veri Fabjan...«
Upokojenci se povezujejo tudi z drugimi društvi in organizacijami v občini pa tudi z zasavskimi institucijami. Ustaljena je tudi naloga, ki jo prevzamejo v prvih dneh pouka, ko pomagajo prvošolčkom na poti v šolo. Poskrbijo pa tudi za družabno življenje, saj so organizirali kar pet celodnevnih ekskurzij po Sloveniji.
Na občnem zboru so tudi upokojenci izrazili razočaranje nad nekaterimi posamezniki, ki so pozabili, kako težka je bila pot do zdravstvene ambulante, zdaj, ko jo imamo, pa ne prinesejo svojih kartotek. Sprejeli pa so tudi letni program DU, ki je podoben prejšnjemu. Dolske upokojence je pozdravil in jim čestital za delo tudi župan Miran Jerič, ki je požel aplavz že takoj ob prihodu. Na občni zbor je prišel namreč po operaciji kolena - z berglami.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Dolski copatarji so praznovali v petek, 9. marca 2007, petdeset let, odkar se je rodilo njihovo društvo.
To je bilo v gostišču Kozole na Breznem oziroma v Brdcah, ko si je skupina vrlih mož priznala, da je hudo preživeti vse leto pod silnim pritiskom nadrejene in je že čas, da si dajo duška vsaj enkrat na leto, na dan mučenikov. Daleč stran od budnih oči svojih boljših polovic. Žal od ustanovnih članov ni nikogar več med živimi, da bi povedal kakšne podrobnosti, seveda pa je ustno izročilo še dovolj močno. Gostilno so kmalu po tem zaprli in društvo je več ali manj životarilo.
»Nova generacija copatarjev se je začela prebujati v osemdesetih letih, ko so v znameniti gostilni J rčka premlevali, kaj storiti,« je dejal dolgoletni predsednik Slavko Planinc, ki je letos predal posle Anteju Pustu. Pri njej so se zbirali vsak četrtek in bila jim je v veliko oporo. Pri J rčki so se potem zmenili, da bodo organizirali vsako leto maškarado, ki je kmalu prerasla v pravi dolski karneval. Končalo pa se je na pustni torek, ko so »Jožeta« pokopali. Nekaj podatkov smo dobili tudi pri Ladku Drakslerju, enem najzvestejših udeležencev tega karnevala. »V maškare sem hodil vedno s kumarati,« je povedal hudomušni Ladko iz Čr-denca. »To so bili največkrat moji sosedje: Ga-šparut,Aškerc, Drobne,Jogi... Doma smo se
»P o I r p!«
Abraham dolskih copatarjev
Copatarska predaja stolčka
zamaskirali in se na vasi pridružili ostalim...« Vsako leto so se našemili drugače. Enkrat so bili žabe, drugič krava, krokodil, pa Ribničani, debeluharji, opice... In je pohvalil ženo Anico, šiviljo, ki mu je vse to šivala. »Brez nje ne bi bilo ničesar !« je poudaril.
Na vasi je bilo največkrat zbirno mesto pri Jogiju, ki je imel v spodnjih prostorih tudi jabolčnik. Kasneje tudi pri Drobnetu. Pri Majce-nu pod kozolcem pa so se formirali in se z vso povorko odpravili na Rudnik, v Steklarno in potem na Dol, kjer jih je vedno čakala največja množica radovednežev. Na posebej opremljenih kamionih in traktorjih Slavka Žagarja so imeli kocke sena, na katerih je sedela in igrala steklarska godba. Izvajali so tudi »kulturni« program, ki je ošvrknil aktualne dogodke in do solz nasmejal občinstvo.
Zdaj že vrsto let pustnega karnevala ni več. Zatolkli so jih razni birokratski predpisi in težavno pridobivanje dovoljenj za izvedbo takšne prireditve.
»Toda vse več je takih, ki komaj čakamo, da se najplod-nejša leta našega	Copatar
društva ponovijo,«	Ladko Draksler
je dejal novi predsednik Ante Pust.»Priprave že potekajo...«
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da so na letošnji imenitni obletnici sprejeli pet pripravnikov - copatarjev in podelili zaslužnim vrsto priznanj. »Drugi pridete na vrsto ob stoletnici,« so potolažili ostale.
Zadržali so se še dolgo v noč, ker se niso mogli zediniti, katero vino je boljše - rdeče ali črno. Za razpoloženje so poskrbeli tudi člani društva, ki obvladajo kakšna primerna glasbila. Ko so postajali vse glasnejši in ko ni bilo vse v redu z ravnotežjem, so se poslovili s copatar-sko himno in pozdravom P o t r p!
»Ampak pravi copatarji so tisti, ki so ostali doma...« je pribil zgovorni Ladko Draksler.
Fotografije in besedilo : Fanči Moljk
Hrastniški borci imajo 11 novih članov
Redna letna skupščina Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Hrastnik je bila v četrtek, 11. marca 1007, v poslovni dvorani.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da so načrtovane naloge uresničili in celo presegli, saj so opravili mesečno povprečno po dve, tri akcije: se udeležili pohoda, organizirali proslavo, poskrbeli za ureditev spomenika, obiskali in obdarili bolne in ostarele...
V hrastniškem združenju borcev je bilo konec lanskega leta 519 članov, ki so povezani v treh krajevnih organizacijah -na Dolu, na Rudniku in v Steklarni. Od tega je 379 ali 73% takih, ki niso sodelovali v NOB. Veseli so, da so v preteklem letu pridobili enaindvajset novih članov. Ker pa menijo, da dosedanje ime ne ustreza, saj pokriva le borce, ne pa tudi člane, ki niso sodelovali v NOB, predlagajo novo ime, ki bo zadostilo vsem: Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik.Takšna je tudi republiška usmeritev in tako se bodo spremenila tudi imena krajevnih združenj.
Program za leto 2007 je podoben lanskemu in nekaj aktivnosti je že mimo. Glavni namen pa bo še vedno ohranjati in gojiti osnovne vrednote NOB : domoljubje, nacionalni ponos, solidarnost, tovarištvo, samozavest, človekove pravice, svobodo, mir in varnost.
»S preobrazbo našega združenja, ki se bo postopoma spreminjala v domoljubno organizacijo, bomo gotovo pritegnili še več novih članov...« je dejal predsednik Jože Zorčič, ki ima v nekdanji stavbi političnih organizacij blizu spomenika NOB v Hrastniku uradne ure vsak ponedeljek in četrtek od 8.00 do 10.00. Foto in besedilo :Fanči Moljk
letopis 1006
Hrastniška gospodinjstva so dobila letos pregled dogodkov za leto 1006, ki jih je popisal Marko Planinc v Letopisu 1006, v prvi polovici marca.
»Letos popravljamo lanski greh, ko zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili zanimivosti za leto 2005 ...,« piše avtor v uvodu. Tako so razna priznanja in obletnice objavljene za dve leti nazaj. Za leto 2005 omenimo na primer petdeset let Ribiške družine pa sto le PIGDTKI Hrastnik, za lani pa petnajst let, kar nastopajo Plavice, sedemdeset let KUD Svoboda Dol pri Hrastniku in še kaj...Bogata je tudi rubrika Kronika, ki predstavlja dogodke po mesecih in jih poživlja s fotografijami. Na zadnjih petih straneh pa beremo izvlečke o Petru Kauzerju, Kajakašu leta 2006, ki jih je Marko Planinc izbrskal iz raznih časopisov in spletnih stani. Nekaj vrstic mu namenja tudi v uvodu, ko pove, da smo v letu 2006 dobili s Petrom Kauzerjem ob občinskem prazniku tudi najmlajšega častnega občana v Sloveniji...
Letopis 2006 ima 264 strani, izšel pa je v 4300 izvodih. Uvodne besede mu namenja tudi župan Miran Jerič, ki je prepričan, da bo tudi tekoče leto bogato z dogodki in lepimi dosežki.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Rudi Janežič še naprej predsednik Društva invalidov Trbovlje
Člani Društva invalidov Trbovlje so imeli 19. marca volilni zbor. V DIT je včlanjeno 1130 invalidov, poleg njih je bilo 195 podpornih članov ob zaključku leta 1006.
Seznanili so jih z vsemi društvenimi dejavnostmi, finančnim poročilom za preteklo leto in programom dela za leto 2007. V tem letu želijo s svojimi dejavnostmi nadaljevati in se še naprej udeleževati tudi prireditev in srečanj na državnem nivoju.
Posebej so ponosni, da jim je uspelo kupiti nove poslovne prostore v bivšem hotelu Rudar, na Trgu revolucije 26. Selitev tja načrtujejo do 15. maja.
Ker je volilno leto, so bile volitve predsednika društva, članov upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Za predsednika je bil ponovno, za naslednja štiri leta, izvoljen Rudi Janežič. Za člane UO so izvolili Silvo Zalokar, Milana Broderja, Šaljo Vesela, Mira Bebar-ja, Martina Kvasa in Srečka Obrovnika. Predsednica Nadzornega odbora je Tanja Šulin Drnovšek, novoizvoljeni članici sta Jožica Dabič in Fani Frece.V Častno razsodišče so bili izvoljeni predsednik Šalja Vesel, za člana pa Silvo Zalokar in Jože Šviga.
Zbora sta se udeležila tudi novi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak in sekretarka Tanja Hočevar.
Med drugim so predlagali, da bi člani in simpatizerji namenili vsaj del od 0,5 % dohodnine, ki bo zavezancem odmerjena od leta 2007 naprej, njihovemu društvu in zato na letošnji davčni napovedi v rubriko Zahteva za namenitev dela dohodnine napisali davčno številko 480 26 450. Zavezali so se, da bodo o porabi tako zbranih sredstev natančno poročali po vsakoletnem zaključnem računu in da bo poročilo na vpogled vsem, ki jim bodo ta sredstva namenili.
Besedilo: Ireno Vozelj
Podelili priznanja in izvolili novo vodstvo
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so se dne, 10. marca 1007 sestali na volilni seji zbora veteranov na kateri so dali razrešnico dosedanjemu vodstvu in podelili mandat novemu devet članskemu predsedstvu. Novi predsednik 0ZVVS je tako postal Marjan Dolinšek.
Na volilni seji so prisotni potrdili tudi novo imenovani nadzorni odbor, ki mu bo v novem mandatu predsedoval Ernest Kokalj in častno razsodišče s predsednikom Matjažem Piškurjem..
Potrjena sta bila tudi predlagana praporščaka OZWS Alojz Žuželj in Rok I Sterniša. Na volilni seji so bila podeljena priznanja. Matjaž Piškur, Boris Logar in Franc Šuštar so prejeli red Manevrske strukture narodne zaščite. Ernest Kokalj, Marjan Dolinšek in Julij Plantan pa bronasto priznanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Prisotni na volilni seji OZWS so delo dosedanjega vodstva združenja ocenili kot zelo uspešno. Novo vodstvo bo nadaljevalo kontinuiteto dosedanjega dela s poudarkom na ohranjanju spomina na dogodke, ki-S'ö^se žgodiji v letih 1990 in 1991.	Besedilo in slika: M.A.Š.
fS? trBOV'^ V i
77/mm/iP
Oria Computers z novim
Prve računalniške podjetje v Zasavju in med prvimi v Sloveniji DO ORIA je začelo orati ledino v letu 1988.
Tri leta kasneje je bilo ustanovljeno današnje podjetje ORIA Computers d.o.o., podjetje za računalniški inženiring, svetovanje in trgovino. Prodaja in servisiranje sta bili osnovna dejavnost, ki so jo širili, razvijali in obogatili z novimi izdelki in storitvami. Danes ponujajo celovite rešitve za e - logistiko, energetiko in razvoj človeških virov, na področju informacijskih infrastruktur, podporo uporabnikom in prodajo osebnih računalnikov, strežnikov in dodatne opreme. Kvalitetno delo potrjujeta certifikat ISO 9001, ki so ga pridobili leta 1998 in status Microsoft Certified Gold Partner. Rešitve tržijo pod svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Večino storitev in opreme prodajo na domačem trgu srednjim in velikim podjetjem ter državni upravi. Povezani so z akademskimi in raziskovalnimi organizacijami.Trenutno sodelujejo v dveh projektih na ravni Evropske unije, kjer se ukvarjajo z enakomerno zastopanostjo obeh spolov za ključna delovna mesta in razvojem tehnologij za preprečevanje mednarodne trgovine s ponaredki.
Njihovo razmišljanje je usmerjeno k partnerskim odnosom s kupci, saj vedo kako pomembni so medsebojni odnosi na vseh nivojih, ki niso podobni odnosom v »sodobnih« podjetjih, saj se zavedajo, da so rezultati mnogo boljši, če je človek na prvem mestu.
Dosedanja direktorica, mag. Sonja Klopčič, ki je do 26. marca, ko ji je potekel zadnji mandat, štirinajst let uspešno vodila podjetje, si je prizadevala za postavitev temeljev trajnostnega razvoja v zdravem delovnem okolju. Pogumno so iskali nove poti. V začetku tega stoletja so uveljavljali politiko razvoja zaposlenih in vpliv posameznikov na razvoj okolja in svojega razvoja. Pri tem so s spremembami pričeli najprej pri sebi. Trenutno se še ni odločila kam jo bo pot vodila v bodoče. Meni, da bo še naprej delala na področju inovativnega voditeljstva, da bo svoje dosedanje bogate izkušnje lahko razvijala pri tistih, ki imajo enako filozofijo in želijo še dolgo uspešno poslovati.
Od 27. marca naprej je novi direktor Miha Praunseis, ki se je v tem podjetju zaposlil kot programer pred sedmimi leti, nato je napredoval od vodje razvoja programske opreme do direktorja razvoja in pred dvema letoma v člana vodstva podjetja. Skupaj z ostalima članoma vodstvene ekipe, Gregorjem Macedonijem in mag. Matejo Zorman, želijo začrtano strategijo uspešno realizirati.
Prizadevali si bodo, da bo njihov petinpetdeset članski kolektiv še naprej postavljal človeka na prvo mesto, saj se zavedajo, da le zadovoljni delavci največ ustvarijo.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Rojstnodnevno rajanje v Hrastniku
V petek, 13. marca je supermarket Spar v Hrastniku praznoval peti rojstni dan.
Veselo vzdušje je doseglo svoj vrhunec ob torti velikanki, zajček Spar-ky je ves čas razveseljeval najmlajše s pisanimi baloni in bonboni, kolo sreče se je vrtelo, prisotni so lahko poskusili raznoliko ponudbo hrane in pijače Sparovih dobaviteljev, narodnozabavni ansambel Mikola pa je bil neutrudljiv kar se veselih viž tiče.
Čisto »ta prava« žurka
Vzgojno varstveni zavod Hrastnik je bil deležen še posebne pozornosti, saj jih je zajček Sparky obdaril z različnimi igrali in didaktičnimi pripomočki, na sam dan praznovanja pa so dobili še električne klaviature.
Kolo sreče se je vrtelo
Ob podobnih priložnostih v Šparu Slovenija so samo v preteklem letu slovenskim šolam in vrtcem donirali pripomočke za učenje v skupni vrednosti 20 000 evrov. Zaposleni v Šparu se zahvaljujejo donatorjem, ki so pripomogli da rojstnodnevno praznovanje poteka sladko, lepo in slavnostno.
Zajček Sparky je bil prijazen in
radodaren	S//ke in besedilo. StR.
tcšeni
------h
O
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	postanitß UH
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	„	. ,
E-mail: atv.signal@siol.net
dat!
■

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija E TV
EV)
E LE «HOMOM <J.I. Uln 21 Mil KISOVEC M.: Ol S* SI ISO tu: 01 St 71134
www.elektroprem.si
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
»Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Zagorje, dragi Zasavčani!
ZAGORJE ob Savi
Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi.«
OBČINA
Velika noč je čas, ko človeštvo praznuje zmago nad smrtjo in veselje ob rojstvu novega. Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike ter da bi v bodoče pri svojih dejanjih čim večkrat prisluhnili svojemu srcu in da bi vas skozi življenje vodila želja po resnici in iskreni ljubezni.
© PObJRMŠKA
Podjetniški kotiček Irene Hetere
Vzgajanje prvakov inovativnosti
Kot pamet sta tudi podjetnost in ustvarjalnost ob rojstvu enakomerno porazdeljeni - ni pametnih in neumnih narodov in ne ustvarjalnih in neustvarjalnih, podjetnih in nepodjetnih. A vendar se v posameznih podjetjih, regijah in državah podjetnost in inovativnost razvijata dobro, v drugih pa ne. Zakaj nekaterim podjetjem, regijam in državam uspe razvijati in izkoriščati ustvarjalni potencial, drugim pa ne, je bilo osrednje vprašanje letošnje 27. mednarodne konference o podjetništvu in inovi-ranju PODIM 2007 v Mariboru.Vse bolj očitno je namreč, da je v sodobnih družbah znanja ustvarjalni posameznik ključni vir doseganja konkurenčnosti in razvoja ter da je neizkoriščenost ustvarjalnih potencialov ključni razlog za razvojno zaostajanje. Uspešna so tista podjetja, regije in države, ki hočejo in zmorejo posameznikom omogočiti uveljavljanje inovativnosti in podjetnosti, ki dopuščajo različnost ter priznavajo in nagrajujejo uspešnost.
Na konferenci vsako leto poleg posvetovanj in okroglih miz, poteka finalni izbor tekmovanja Najpodjetniška ideja. Na večerni slavnostni razglasitvi je za glasbene užitke udeležencev skrbela Neisha, za povezovanje podelitve pa Mojca Mavec. Letos so z »oskarji inovativnosti« domov odšli Halkom, Ekliptik in Elaphe.
Motorji za hibridna vozila
V kategoriji poslovnih načrtov je zmagalo podjetje Elaphe Gorazda Lampiča in Andreja Detele. Podjetje, ki je “spin off” Instituta Jožefa Stefana, razvija in-wheel elektromo-
torje. Izdelek, ki je v fazi testiranja prototipa, naj bi povsem spremenil koncept motorja pri avtomobilih.Vgrajen bo namreč v pogonska kolesa v električna in hibridna vozila. Poleg kipca vizija je Elaphe prejel tudi denarno nagrado - ček v vrednosti 12.500 evrov, ki ga bo podjetje lahko uporabilo za pokrivanje stroškov bodisi razvoja, bodisi trženja, bodisi izobraževanja kadrov.
Orodje za kirurge
Med mladimi podjetji, ki iščejo vlagatelja ali strateškega partnerja, je kipec šel v roke podjetju Ekliptik Darija Kreuha, Tadeja Fiusa in Paola Brandolija. Podjetje je razvilo in patentiralo sistem LIDIS (less invasive distal interlocking System), ki kirurgom pri operacijah zlomov dolgih kosti omogoča enostavnejše zaklepanje žebljev, in sicer z vodilom z navigacijo, vstavljenim v žebelj. V podjetju računajo, da bi do konca leta 2008 prodali 90 sistemov in s tem zaslužili 4,5 milijona evrov.
Mobilno plačevanje
Tretji kipec vizija - v kategoriji inovativnih podjetniških idej med uveljavljenimi podjetji in raziskovalno-razvoj-nimi organizacijami - pa je pripadel Halcomu. Družba, ki je znana po rešitvah na področju elektronskega bančništva in medbančnih klirinških sistemih tako v Slovenji kot tujini, bo v kratkem trgu ponudila še rešitev za mobilno plačevanje - Hal M-Payments.Ta bo uporabniku omogočala varno in preprosto plačevanje z uporabo osnovnih funkcij mobilnika. Podjetje, ki ima 80 zaposlenih in je lani ustvarilo 5,75 milijona evrov prihodka, je leta 1992 ustanovil Matjaž Čadež.
Podjetniška pravljica - orhideje
Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik sta pred leti ob pivu še kot študenta biotehniške fakultete skovala načrt, kako bosta z orhidejami osvojila jugovzhodno Evropo.
V žepu sta imela ravno toliko, da sta si plačala pot v deželo orhidej - Nizozemsko - in začela raziskovati posel.
S svojo mladostno navdušenostjo, ki je za marsikoga okrog njiju, ki ju je opazoval, verjetno že mejila na norost, sta po vrsti odpirala vrata, najprej pri dobaviteljih sadik, pa na nizozemskem veleposlaništvu, pri lastniku zemljišča, v Nafti Lendava, ki jima je na zaupanje vrtala vrtino za geotermalno vodo, in nazadnje pri trgovcih z novci - Potezi, ki upravlja sklad tveganega kapitala. Ta je verjela v idejo in na koncu dodala bistven del - 1,5 milijona evrov kapitala. Z znojem in znanjem sta v nekaj letih z nič denarja postavila pravo slovensko podjetniško pravljico podjetje Ocean Orchids, ki je zdaj vredno 4,2 milijona evrov; 45 odstotkov lastništva podjetja sta zadržala v svojih rokah, preostalo pa razdelila med tiste, ki so zgodbi dodali svoj ključni kamenček. Čeprav je zgodba mogoče za marsikoga že kar malo izpeta, je neskončno poučna.
Prvič: kaže na to, da je mogoče ustvarjati iz nič, z dobro idejo, strastno vero vanjo in dobro mero zdravega razuma, seveda, da ne bo pomote. Če ste iz pravega testa, da se osvobodite ustaljenih norm in razmišljanja, da je varneje imeti vrabca v roki (redno službo in mesečno plačo), kot iskati pot, po kateri boste ulovili goloba na strehi (postaviti podjetje in poskusiti na svoje), ste naredili že pomemben korak, da vam morebiti lahko uspe
tudi v podjetništvu.
Drugič: za pravi podjetniški uspeh je treba pogledati zunaj ustaljenih okvirjev, tako pri iskanju ideje kot tudi pri zbiranju poslovnih partnerjev, pa celo pri zaposlovanju ljudi, ki bodo sooblikovali podjetniško kreacijo. Tudi letošnja, že četrta generacija kandidatov izbora Najpodjetniška ideja kaže, da znamo pogledati čez domače planke in se v garažah lotevati svetovnih izzivov: od razvoja motorja za hibridna vozila, letečih robotov do karbonske violine in celo izdelkov iz muškatnih buč, ki jih trg še ne pozna.
Tretjič: posel (razen če ste že evrski milijonar) ni soloigra. Ferenčaku in Jevšniku nikoli ne bi uspelo, če bi sama jezdila na svojem valu lastne ideje in nikogar ne bi spustila ravno blizu.Ver-jetno bi še danes ob pivu sanjala, kako bi bilo, če bi imela toliko in toliko denarja, da v Prekmurju postavita rastlinjak.
Četrtič: ne nazadnje, preden se z vso vnemo lotite tega, kar ste se namenili prodajati na trgu, stopite korak stran in vprašajte druge, povsem nevpletene (ki pa se na to, kar boste počeli v podjetništvu, vsaj malo spoznajo), kaj si mislijo o vaši ideji. In zavestno dovolite, da vas raztrgajo. Edino tako boste lahko preverili, ali niste zaradi podjetniškega navdušenja spregledali kaj pomembnega, kar vas lahko v svetu posla veliko stane.
I.M.
Problemi v
Zdravstvenem domu Trbovlje
V Zdravstvenem domu Trbovlje so 16. marca sklicali tiskovno konferenco, da bi medijem predstavili problematiko osnovnega zdravstva in stališča v zvezi s privatizacijo zdravstva..
Direktor Zdravstvenega doma Trbovlje primarij Uroš Prelesnik je predstavil organizacijo, rezultate in načrte dela. Njihova največja težava je organiziranje dela splošnih ambulant zaradi primanjkljaja treh zdravnikov v službi nujne pomoči in opravljanja specializacije štirih zdravnic, ki so zaradi tega odsotne najmanj po teden dni mesečno.
Tako je obremenjenost ostalih splošnih zdravnikov bistveno večja, odsotne zdravnice pa nadomešča upokojeni zdravnik. Prizadevajo si dobiti nove zdravnike z razpisi in neposrednimi vabili zasavskim študentom medicine, da bi se zaposlili v domačem okolju.
Podobne težave so nastale tudi na področju pediatrije, ko so se upokojili trije otroški zdravniki.Trenutno specializira ena zdravnica, želijo pa zaposliti še eno specializantko. Tudi v tej službi pomaga pri delu upokojeni pediater.
Mladinsko zobozdravstvo ima trenutno težavo na področju ortodontske dejavnosti, ker je speciafistka na porodniškem dopustu in jo nadomešča druga zdravnica, ki dela enkrat tedensko na delovnik in ob sobotah. Večje težave so v službi zobozdravstva za odrasle, kjer je velika fluktuacija zobozdravnikov, ki prihajajo od drugod.Trenutno imajo dva štipendista, ki naj bi dolgoročno delala v ambulantah, vendar to v prihodnosti ne bo dovolj. Občina je dodelila koncesijo zobozdravnici Zdravstvenega doma, kar bo povzročilo ponovno pomanjkanje zobozdravnikov v njihovi ustanovi.
Na področju specialističnih ambulant dela veliko gostujočih specialistov, ki zahtevajo visoke honorarje. Na področju psihiatrije je trenutno na porodniškem dopustu zdravnica, ki jo nadomeščajo zunanji specialisti. Lani so pridobili novo dejavnost - osnovni laboratorij, ki je začel delati v marcu letos. Letna poslovna poročila izkazujejo višek prihodkov nad odhodki, razen v letu 2003, ko so imeli 14,5 milijonov tolarjev izgube, ki so jo v naslednjih letih sanirali. Z vidika celotnega prihodka beležijo realno rast, povečevalo se je tudi število zaposlenih saj so v zadnjih letih pridobivali nove dejavnosti (Center za nujno medicinsko pomoč, Center za preprečevanje in zdravljenje od-
visnosti, Razvojno ambulanto za otroke z motnjami v razvoju, polovico dodatne psihiatrične ambulante ter laboratorij - op.a.) Prizadevajo si, da postanejo osrednja regijska ustanova osnovne zdravstvene dejavnosti v Zasavju.
Ponosni so na investicije, ki so jih opravili z znatnimi sredstvi Ministrstva za zdravje RS, Občine Trbovlje in lastnimi sredstvi, saj so sanirali streho, uredili dodatno nadstropje in dvigalo z vhodno avlo. Nadaljevati želijo z uspešnim delom, rešiti kadrovske težave, pridobiti vse koncesije osnovne zdravstvene dejavnosti na področju Trbovelj in za nekatere specialistične ambulante za Zasavje. Amortizacijska sredstva bodo namenjena za obnavljanje opreme, ki se hitro izrabi in zastara. Računajo tudi na sredstva ustanoviteljice, Občine Trbovlje, da bo še naprej zagotavljala proračunska sredstva in pomagala reševati kadrovske težave.Vsi zaposleni si bodo prizadevali, da bodo pacienti zadovoljni.
Sindikat zdravstvene nege in Sindikat zdravstva in socialnega varstva sta izrazila svoje pomisleke v zvezi s privatizacijo in stihijskim uvajanjem zasebništva brez predhodno izdelane mreže zdravstvenega varstva. Predvsem je zaskrbljujoče dejstvo, da se s podeljevanjem koncesij zaposlenim zobozdravnikom kadrovsko slabi zdravstveni zavod, ki ima kadrovske težave že brez tega. Zaposleni si želijo in prizadevajo, da ostane Zdravstveni dom Trbovlje enovit zavod z vsemi dejavnostmi osnovnega zdravstvenega varstva, da bodo vsi koristniki storitev enakopravno obravnavani in oskrbljeni. Ugotavljajo, da prihajajo po zdravstvene storitve tudi iz drugih krajev, kjer zaradi slabosti zasebništva ne morejo, predvsem med vikendi, biti zdravstveno oskrbljeni. Čakalne dobe pri specialistih so skoraj najkrajše v državi. Zaradi finančne (ne)sposobnosti večino pacientov ne zanimajo samoplačniške ambulante. Preobremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov včasih povzroča nejevoljo, čeprav se vsi zaposleni trudijo, da bi jo bilo čim manj. Vsi zaposleni si želijo sodelovanja s svojim ustanoviteljem, da bi se obojestransko objektivno informirali in z boljšim sodelovanjem preprečevali nesporazume in reševali nastale probleme v zadovoljstvo pacientov.
Vse Zasavčane in predvsem Trboveljčane prosijo, da jih razumejo in podprejo njihova prizadevanja, da Zdravstveni dom Trbovlje ostane javni zavod in osrednja ustanova zdravstvene dejavnosti v zasavski regiji.
Direktorja smo prosili, da nam odgovori na morda malce provokativno vprašanje.
Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni potrdila vašega ponovnega imenovanja za direktorja v naslednjem mandatu. Na tiskovni konferenci ste predstavili uspešno poslovanje in načrte za prihodnje. Podpirata vas sindikata. Večkrat slišimo pripombe na račun zdravstva doma, storitve v Ljubljani, Celju in drugih krajih pa nadvse hvalijo, čeprav se pričakovanja vselej ne uresničijo. Je sedanja situacija postala prelomnica za vaše prihodnje delo in morda že razmišljate, da bi tudi vi odšli tja, kjer bodo vaše delo in izkušnje cenili in upoštevali?
V življenju je veliko prelomnic. Zaenkrat uživam v delu s pacienti v očesni ambulanti in bom kot okulist seveda delal še naprej. Kam pa profesionalna pot človeka zanese naprej bomo pa še videli.
Nekaj misli avtorice članka:
»Vajeni smo visoke kakovosti zdravstvenih storitev, saj zdravstvo, kljub številnim kritikam, kar dobro deluje. Vsi se moramo zamisliti kaj bo, če tega ne bomo več deležni. Razmislimo že danes, kako lahko posameznik prispeva, da bodo storitve še naprej dobre. Se sploh zavedamo, kaj pomeni zdravje, ko se vsak dan ženemo za materialnimi dobrinami, ki lahko v trenutku izgubijo vrednost, ko se naenkrat zavemo, da smo grešili, ker smo pozabili nase, ker nismo imeli časa zase, ker nismo naredili ničesar zase ... Kolikokrat se vprašamo ali ne nergamo neupravičeno, ko se zdravniki borijo za življenje, ki hoče ugasniti, ko je treba v čakalnici čakati. Tudi oni so le ljudje, ki imajo enake pravice reagiranja, kot jih imamo sami, da pokažejo svoja občutja in povedo mnenje. Prisluhnimo drug drugemu in pomagajmo, da bi bilo naše zdravstvo organizirano tako, da bodo zadovoljni uporabniki in zdravstveni delavci, da bodo delovne obremenitve porazdeljene enako(merno) kot tudi zaslužki.«
Besedilo in slika : Irena Vozelj
s> msTvewo
Pomladni DUFS-ovei
Tudi v Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje je prišla pomlad. Sprejeli so jo na posebni prireditvi »Pozdrav pomladi«, ki so jo pripravili stanovalci - člani pevskega zbora Škrjaneek, domska literarna skupina, skupine starih za samopomoč.
Obisk MePZ Ladko Korošec in Zagorja
Ob zvokih kitare je vse lažje
Prostovoljski Trio Dolores
22. marca so ljubiteljem zborovskega petja polepšali večer prijatelji, pevci mešanega pevskega zbora Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi pod vodstvom Toma Brezovarja. Zbor je praznoval v letu 2006 že 10. obletnico delovanja. Stanovalcem v Domu naTereziji bogati življenje, združuje jih v veselem razpoloženju ob zvokih harmonike treh harmonikašev in pevcev že sedem let.
Tulipani za matere
Posebno lep dogodek žensko spremeni v mamo. V varstvo ji je drobno bitje dano. Skozi leta mali človek raste z njo, ona plemenito ga uči, dokler otrok ne odraste in iz toplega gnezda odleti.
V ponedeljek, 26. marca, so stanovalke in stanovalci praznovali materinski dan. Stanovalci pravijo, da je bil nekaj posebnega. Zakaj? Kulturno razvedrilni program je izvedla glasbena skupina Trio Dolores, skupina, ki jo sestavljajo zunanje sodelavke, prostovoljke skupin starih za samopomoč.
Za plesno glasbo je poskrbel Franci Matko s svojim sintesei-zerjem. Letos zaradi snega moški niso mogli nabrati pomladno cvetje, zato so v kabinetu za delovno terapijo izdelali tulipane in jih podarili vsem stanovalcem v domu.
Besedilo in slike: DUFS Trbovlje
Za vsa zasavska dekleta:
ANGELČEK
Zasavje, pokrajina prelepa, zelena, v njenem osrčju Čemšeniška planina. Se na planino visoko povzpneš, čudovito naravo pod sabo uzreš.
Ob potočku v dolini cvet je ob cvetu, ga šopek naberi, daj svoj’mu dekletu. Popotnik le tega nikar ne pozabi, da tukaj dekleta so angelčki pravi.
Pogled objame prelepi ta kraj,	Ti, ki prihajaš v ta zemeljski gaj,
čudovito je tu, to je zemeljski raj.	okrog se ozri in videl boš raj.
Prekrasen pogled na ta čudoviti svet,	En angelček nežen tukaj živi,
hribi, doline, lepote miline, vse želim si objet vse dni me varuje in zame skrbi.
Se po gaju sprehajam, mi na rami sedi, z nežnim mi glasom lepo govori: popotnik ti zali, si fantič moj pravi, z rame me snemi, močno me objemi, za vedno boš moj, prijatelj ti dragi.
Rudi Navodnik
DgUftVčMCj ©
V DD Zagorje živahno ob materinskem dnevu
V soboto, 14, marca 1005, je bilo v Kulturnem centru Delavskega doma Zagorje zelo živahno.
Kulturna društva v občini Zagorje so ob materinskem dnevu pripravila namreč dobrodelni koncert, ki so ga podprle razne organizacije. Vstopnino in druge prispevke so namenili Medgeneracijskemu društvu Srečno v Zagorju.
Klekljarica Zinka Zdovc z Dola
Uro pred koncertom je v avli K C DD odprla svojo razstavo hrastniška klekljarska skupina, ki je začela z delom leta 2001. Imele so srečo, da se je Hrastničanka Minka Majcen, ki sicer izhaja iz klekljarskih krajev, ob upokojitvi odločila, da spet začne s to umetnostjo, v katero jo je vpeljala že babica. »Mislila sem, da jih bo začetno navdušenje kmalu minilo,» se spominja Minka. Pa jih ni.Vedno bolj zavzete so bile in k delu so pritegnile tudi navdušenke iz drugih zasavskih krajev. Otvoritev je popestrila vokalna skupina Iris, Maks pa je mamicam povedal lepo pesmico.
Citrarka Ivica Bašelj
V avli so se obiskovalci, ob prijetnih zvokih citer izpod prstov Ivice Bašelj, lahko sprehodili tudi po informativni tržnici, kot so poimenovali predstavitev nekaterih društev in organizacij.Tako se je predstavilo Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje, ki ima različne programe za boljše medgeneracijske odnose.Vseh prostovoljcev je kar sto trideset. Center za socialno delo Za-
Besedilo in slike: Fanči Moljk
■Isa tp,bqM,^' ■
gorje pa je predstavilo svoje storitve pomoči na domu. Svojo dejavnost je prikazala na zloženkah še Zveza delovnih invalidov pa Območno združenje rdečega križa in Dom starejših občanov Polde Eberl.Ti so poleg zloženk imeli še glasilo Bogata jesen.
Na informativni tržnici se je predstavil Dom starejših z Izlak
Bogat je bil tudi program dobrodelne prireditve, ki jo je povezovala Nataša Burger. Navdušila je folklorna skupina s Cem-šenika, petje otroških zborov in odraslih skupin, pa različne instrumentalne skupine GŠ Zagorje, ansambel Mladost in še posebna gosta Peter Napret z violino in Janja Brleč, njegova učenka, s citrami. Scenarij prireditve je delo Branka in Tadeje Nimac, v organizacijskem odboru pa sta bila tudi Martina Bokal in Franci Steban.
Številne obiskovalce je nagovoril Janez Prestor, kulturni delavec iz Šentlamberta, ki je povzel misli dr. Jožeta Ramovša in med drugim dejal: »Življenjske naloge v mladih letih, v srednjih letih in v starosti je mogoče dobro opraviti samo v solidarnem sožitju vseh treh generacij... V današnji naglici pa se je treba lepega sožitja zavestno učiti in naučiti tako kot
08

«e
Utrinek s tržnice
vožnje z avtomobilom.
10 mšmjo
H rast niški turisti se ne daje...
Begate» pestre, uspešne...Take bi lahke eeenili opravljene dele Turističnega društva Hrastnik za pretekle lete, ki se ga pregledali na letnem ebenem zberu v petek, 30. marca 1007, v galeriji
delavskega dema.
Njihove prireditve postajajo že tradicionalne: kramarski sejem, sejem cvetja, Veselje je pri nas doma, veseli december... Pomembno je tudi njihovo sodelovanje na prireditvah s planinci, konjeniki, invalidi, krajevnimi skupnostmi, študentsko organizacijo, šolo,... In seveda strokovno izobraževanje s predavanji, tečaji in na izletih.
K temu spada tudi spoznavanje domačega kraja, ki ga resnici na ljubo ne poznamo dovolj. Lani so imeli pohod po zasavski ekološki poti z železniške postaje preko Drage in Prapretnega v Retje. Že sedmo po vrsti.Vodstvo je strokovno, ne pozabijo pa tudi na presenečenja med potjo in na cilju.
»Za svoje delo smo dobili v lanskem letu tudi bronasto priznanje, ki nam ga je podelil občinski svet,« je ponosno povedala predsednica društva Mojca Greben. »Cenimo vaše delo, saj je prostovoljno, kar je v današnjem času že prava redkost,« je kasneje med drugim dejal župan Miran Jerič.
Med pobudami za naslednje leto pa omenimo predlog Belinde Ladiha,
da naj bi srečanje članov TD z občani na prostem v letu 2007 organizirali tudi na Dolu.Ta akcija obsega degustacijo domačih dobrot, delitev novoletnih šopkov, obujanje običajev... Predlagala je tudi izdajo še kakšnega prospekta, da bi ga lahko ponu-
dili tistim, ki obiščejo naše kraje. Belinda Ladiha je tudi članica izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije in je lani prejela na zvezi srebrno priznanje.
Po sprejetju programa za naslednje leto so predlagali tudi nov, nekoliko višji znesek za članarino, ki bo za upokojence pet evrov, za ostale pa sedem.
Besedilo: Fanči Moljk
letna skupščina ZB Trbovlje
Tudi borčevska organizacija mora upoštevati predpise, ki veljajo za društva, zato so se letos
njihovi člani srečali dva meseca prej kot običajno.
Predsednica Mari Govejšek jim je poročala o delu v preteklem letu. Kot vsa leta doslej, so tudi v letu 2006 organizirali in se udeležili proslav, skrbeli za svoje člane, jih obveščali na Radiu Kum in v časopisu Svobodna misel.
Njihov praporščak Stane Drugovič je bil nagrajen s Srebrno plaketo za dolgoletno predano delo praporščaka, v decembru pa je moški pevski zbor Zarja prejel ob 75. letnici delovanja Zlato plaketo, saj še vedno prepevajo med drugimi tudi partizanske pesmi. Prizadevajo si širiti svoje članstvo in danes imajo I 104 člane, od tega 340 tistih, ki imajo priznano posebno dobo in 764 zagovornikov narodnoosvobodilne vojne. Med njimi je bilo kar I 15 članov sprejetih v letu 2006, medtem, ko jih je 37 umrlo. Borčevska organizacija ima status društva, ki dela v javnem interesu. Po šestdesetih letih bo s sprejetjem novega statuta spremenila ime in se bo po novem imenovala Združenje borcev za vrednotenje narodnoosvobodilnega boja Slovenije.
V letošnjem letu se bodo iz lastnih prostorov preselili v sedanje prostore DIT na Ulici I. junija 4, nasproti Veleblagovnice.Tako bodo prostori lažje dostopni njihovim članom, ki ne zmorejo hoje po stopnicah.
Kljub skromnim finančnim sredstvom so pripravljeni pomagati s svojimi donacijami in med drugimi jo je prejelo Društvo prijateljev mladine Trbovlje za financiranje letovanja otrok. Tesno so povezani z osnovno šolo Tončke Čeč, kjer jim ročno izdelajo okoli 500 čestitk letno. Sodelujejo z Domom upokojencev Franc Salamon, ustanovo Franc Rozman Stane. Obiskujejo svoje člane, ki stanujejo v domovih starejših ali jim zdravje ne dovoljuje odhoda od doma.Vsi člani in njihovi svojci lahko poceni koristijo počitniške kapacitete v Termah Olimlje, Lendavske toplice, Dolenjske toplice in v brunarici naVrheh.
Skupščine so se udeležili tudi borčevski predstavniki iz sosednjih občin Miloš Prosenc iz Zagorja,Jože Zorčič in Poldi Grošelj iz Hrastnika.V njihovi sredi sta bila nosilec partizanske spomenice Alojz Ribič in predsednik Veteranov vojne iz Zasavja Marjan Dolinšek.
Veseli so, da je v njihove vrste po državi včlanjenih okoli 51000 članov od tega jih je kar 37 % iz vrst mladih, ki jim bodo radi z veseljem prisluhnili in delo organizirali tako, da bo zanimivo za vse člane.	Besedilo in slika : Irena Vozelj
mtLEJNA
--------h
Porebeton že 10 let doma v Kisovcu
Pred 30 leti so v kisovškem Siporexu pričeli s proizvodnjo porobetona. Obletnico so proslavili v torek 17. marca v Stekleni dvorani zagorskega delavskega doma, kjer se je konec leta 1073
podjetje tudi rodilo.
Takrat je bila podpisana pogodba o gradnji tovarne, kar je bil odgovor na zmanjševanje zalog premoga v kisovškem rudniku. Eno leto po dejanskem začetku gradnje je bil obrat v stanju, da prične s proizvodnjo. To je sprva 67-članski delovni kolektiv pognal 27. marca 1977.
V prvi vrsti so (z desne):gospodarski minister AndrejVizjak, zagorski župan Matjaž Švagan, direktor holdinga Xella Alpe Adria Edo Bubič in prokurist kisovškega podjetja Beno Judec.
Zaposleni, ki so s podjetjem že od vsega začetka, so dobili jubilejna priznanja.
Jubilejna prireditev je uvodoma postregla s kratko predstavitvijo zgodovine podjetja, čemur so sledile misli slavnostnih govornikov. Najprej je zaposlenim, gostom in poslovnim partnerjem spregovoril Edo Bubič, direktor proizvodnje v holdingu Xella Alpe Adria.Ta holding povezuje 9 podjetij, med katerimi je tudi nekdanji Siporex, danes Xella porobeton Sl. Bubič je pohvalil poslovanje kisovške tovarne in se optimistično zazrl v prihodnost.
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril pravilnost razvojne strategije podjetja, ki je usmerjena v boljše izkoriščanje energije. O tem pričajo zadnje naložbe, saj bodo v proizvodnem procesu kmalu pričeli koristno uporabljati odpadni
porobeton, boljši pa bo tudi izkoristek izpustne pare. Omeniti velja, da že poteka sodobno zbiranje odpadne tehnološke vode.Vse to bo dvignilo ne le ekonomski učinek proizvodnih kapacitet, ampak prispevalo tudi k varovanju okolja.
Eva Černe in plesalke plesne šole Miki so zaokrožile uradni del slovesnosti.
Prokurist kisovške Xelle Beno Judec je zadovoljen s poslovanjem podjetja. Lani je prodaja na slovenskem in hrvaškem trgu presegla zmogljivosti tovarne, zato so morali porobeton za svoje kupce celo uvažati. Proizvodnje sicer ne morejo razširiti, so pa pričeli z iskanjem novih tržnih niš. K njim med drugim spadajo tipske hiše in varčne Ytong hiše, po katerih je vse večje povpraševanje.
Zagorski župan Matjaž Švagan je vesel, da je kisovška Xella konkurenčno in uspešno podjetje, saj to pozitivno vpliva na kakovost življenja v zagorski občini. Podjetje z 92 zaposlenimi, ki je drugi največji ponudnik konstrukcijskega gradbenega materiala v Sloveniji, posledično omogoča socialno varnost številnim občankam in občanom. Poleg tega s sponzorstvi in donacijami podpira kulturno, športno in drugo društveno dejavnost. Prispeva tudi v humanitarne namene.Tako recimo vsako leto podari Ytong hišo.
Brez zvestih delavcev ne bi bilo uspehov, zato so priznanja prejeli vsi tisti, ki so v podjetju zaposleni že od vsega začetka.
Podelil jih je Robert Vujnovič, direktor Xelline prodaje za Slovenijo in Hrvaško. I Kulturni program so Prireditev se je nadaljevala s sproščenim pripravili mladi zagor- druženjem v avli zagorskega delavskega ski glasbeni talenti, doma. uradni del prireditve
pa je zaokrožila pevka Eva Černe skupaj s plesalkami plesne šole Miki. Sledilo je prijetno druženje v avli zagorskega delavskega doma, ki je bilo tudi priložnost za sklepanje novih kupčij.	Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
Pogovor o adutih Francija Rokavca:
litijski župan ima velike načrte
Litijani so na zadnjih občinskih volitvah izvolili za župana Francija Rokavca. Kaj je vplivalo na njihovo odločitev nismo ugotavljali, saj smo ga želeli spoznati in se pogovarjati s triinštiridesetletnikom, ki vse svoje življenje živi na robu litijske občine, v Zgornji Jevnici.
Ker je bil vedno polno zaposlen, se je uspel poročiti pred dobrima dvema letoma. Njegova žena je zaposlena v državni upravi. Oba pridno pomagata kmetovati Francijevim staršem, saj pridnih rok ni nikoli preveč pri skrbi za 15 glav živine, obdelovanju 8 hektarov zemlje in gospodarjenju s 46 hektari gozda, primernega predvsem za drva. Kljub obilici dela, v službi in doma, si vsako leto z ženo najdeta nekaj dni časa za poletno potepanje po slovenskih gorah in za zimsko smuko na domačih smučiščih.
Za delo se je treba dobro organizirati, saj je veliko neodložljivega in da ne ostane preveč za drugič, ko je že lahko prepozno. Novi župan je poln načrtov povezanih z občino in domom. Povsod si želi še kaj novega in ustvariti še kaj več.
Ste župan ene med največjimi občinami po površini, saj se razteza kar na 227 km2. Njene meje segajo vse do Ljubljane na severu in do Sevnice na jugu.
Naša občina ima res veliko površino, kjer je doma 14530 prebivalcev.
Polovica zaposlenih se dnevno vozi v Ljubljano, ostali so zaposleni v domači Predilnici, Lesni industriji, nekaj v gradbeništvu in kovinarstvu. Pohvalimo se lahko tudi z 900 za-
poslenimi v obrti in podjetništvu. Zadnja leta se je zelo razmahnila trgovinska dejavnost, ko so odprli nove trgovske centre Merkur, Tuš, Hoffer, Mercator in Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. V kratkem se jim bo pridružil tudi Spar. Ostaja pa že po desetletjih svojega poslovanja Centromerkur.
Ponosni smo, da imamo geometrično središče Vače. Gostom lahko pokažemo številne naravne in kulturne znamenitosti: vaško situlo, Kleiberjevo sobo v Konjščici, oglarsko deželo na Dolah, krajinski park Žamboh. Skrite so ostale še znamenitosti bivšega rudnika Sitarjevec i.t.d.
V občini imamo je 108 razpršenih naselij, ki so povezana z razvejano cestno infrastrukturo. Ljudje uresničujejo svoje interese v 13 krajevnih skupnostih, ki so desna roka občini pri urejanju komunalne infrastrukture, urejanju prostora, pomoč pri razvoju pestre društvene dejavnosti in dajanju predlogov razvoja. Mestna skupnost in druge krajevne skupnosti so samostojne pravne osebe s svojimi lastnimi transakcijskimi računi.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Med drugim na uspešno delo Predilnice, ki je danes v samem vrhu slovenske tekstilne industrije, prav tako na Gimnazijo, kjer dosegajo dijaki zavidljive uspehe, na vrhunski pevski zbor sv. Nikolaja, klub malega nogometa je že nekaj let v državnem vrhu. Že 15 leto smo gostili prireditev za proglasitev Slovenca leta.
Organiziramo tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža, kjer udeleženci po najdaljši poti prehodijo 22 km.
Naštel sem le nekatere, saj imamo v naši občini številne prireditve, ki jih vse ni mogoče našteti.
Pred županovanjem ste opravljali kar nekaj pomembnih političnih funkcij. Bili ste osem let poslanec v Državnem zboru, član Izvršnega sveta občine Litija za področje kmetijstva in razvoj podeželja, predsednik občinskega sveta in predsednik Nadzornega odbora občine Litija. Te izkušnje v politiki so nedvomno dragocene pri sedanjem delu. Prosimo, da nam zaupate kakšne načrte za prihodnje lahko gradite na njih?
Pri vsem kar je povezano pri razvoju občine z lokalno upravo, tako pri predvideni regio-
nalizaciji Slovenije, kot pri načrtih v okviru dolgoročnega razvojnega programa med leti 2007 do 2015, ki bo podlaga za hitrejši razvoj na področju urejanja infrastrukturnih povezav med Litijo in Ljubljano, kot tudi proti Zasavju in Posavju, mi pomagajo pretekle izkušnje.
Načrtujemo aktivnosti za ustanovitev visokošolskih programov, ureditev površin za podjetniške in poslovne cone. To naj bi prineslo nova delovna mesta in zagotovitev kvalitetnejšega življenja.
Vaša občina je kot nekakšno predmestje prestolnice. Z njo je povezana s številnimi lokalnimi vlaki.V občini bi morda lahko ponudili nova, cenejša stanovanja.
Prav na tem področju načrtujemo izgradnjo stanovanj. V okviru neprofitne stanovanjske gradnje bomo zgradili skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije prvih 30 stanovanj v Kresnicah. Letos se bomo s potencialnimi investitorji dogovarjali o izgradnji več kot 100 novih stanovanj, ki so načrtovana v centru, na Rozmanovem trgu, na lokaciji stare pošte, v bivši Elznerjevi hiši v starem delu in na območju Grbina in Ježa v smeri proti Spodnjemu Logu. Načrtujemo tudi pridobitev parcel, ureditveni načrt in komunalno infrastrukturo za graditev individualnih hiš.
Zaradi novogradenj se bo verjetno povečalo število naših občanov.
Zanima nas, koliko imate trenutno evidentiranih nerešenih stanovanjskih problemov?
Za neprofitna stanovanja se običajno prijavi okoli 25 prosilcev. Potrebe so tudi po drugih stanovanjih. Ocenjujemo, da imamo v domačem okolju okoli 70 kandidatov za najemna stanovanja.
M6RWU @
Omenili smo že lokalne vlake. Druge oblike javnega prevoza so šibka točka tudi v vaši občini. Kako ga želite organizirati v bodoče?
Morda se bomo zgledovali po Trbovljah, kjer vozijo lokalni taksiji po sprejemljivih cenah.
Litijska občina se povezuje proti Ljubljani in z Zasavjem. Niste se branili denarja po Zasavskem zakonu, pristopili ste k projektu skupnega zbiranja odpadkov pri Cerosu v Uničnem.
Litija leži na geografskem razkrižju, zato se povezuje z Ljubljano in Zasavjem. Povezali smo se v okvir območnega razvojnega partnerstva središča Slovenije, kjer je povezanih osem občin (Kamnik, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Radeče, Šmartno pri Litiji, Litija op.a.). S tega vidika pričakujemo zanimivo razpravo o prihodnji ureditvi in umestitvi naše občine v regijo ali pokrajino. Menim, da bi bilo potrebno proučiti možnosti oblikovanja pokrajine z dovolj veliko kritično maso, od Kamnika do Radeč, saj bi le taka pokrajina lahko zadovoljila ustrezne razvojne funkcije tega območja in bila odprta za širše povezave, ki jih regionalizacija
narekuje.
Menimo, da je bila povezava z Zasavjem pametna odločitev glede odvoza odpadkov, saj koncept varstva okolja usmerja občine v povezovanje tako, da so kapacitete dovolj velike za regijske deponije.
Zasavskega zakona je bila naša občina deležna v manjšem obsegu. Sredstva iz tega naslova smo vložili v komunalno infrastrukturo, za financiranje izobraževanja iskalcev zaposlitve in zaposlenih ter za investicije v podjetništvo. Danes ugotavljamo, da so bila sredstva pravilno in dobro uporabljena.V bodoče bomo za uporabo v prej omenjene na-
mene skušali poiskati vire sredstev iz drugih naslovov.
Ko že omenjate pokrajino, ki bi se raztezala od Kamnika do Radeč, kje vidite njeno središče? Ali ste že kdaj razmišljali, da bi se ustanovila pokrajina, ki bi povezovala kraje ob Savi, vse do Brežic?
Menim, da je tudi iz zgodovinskega in geometričnega vidika, kakor tudi infrastrukturne povezanosti najprimernejše središče mesto Litija. Povezave v smeri proti Posavju pa bi verjetno že zmanjšale možnosti za oblikovanje ustrezne pokrajine, ki bi še imela dovolj stičnih točk, katere bi zagotavljale možnosti za vzpostavitev enakomernega regionalnega razvoja.
Naš klepet z Litijskim županom je bil prijeten in zanimiv.Vidi se, da že od malega ve, kako je treba vsak dan delati, da je potreben pri vsaki hiši nekdo, ki »komandira« in odgovarja za svoje delo. Pripravljen se je pogovarjati, poslušati predloge, ugovore. Upajmo, da bo še dolgo v dobri formi, da mu bo uspelo uresničiti večino načrtovanega skupaj s sodelavci, pa tudi doma.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
Slove od večnega otroka Smiljana
Rozmana
»..., da ima vsak trenutek svojo resnico s tisočerimi obrazi in da resnice pravzaprav ni, ker vsako resnico že naslednji trenutek zabriše neresnica, ki takoj nato postane resnica.«
Je Smiljan Rozman zapisal v svojem romanu Poletje, le enem izmed številnih. Pisatelj novel, črtic, humoresk, scenarijev za lutkovne in risane filme, otroških igric..., poklicni glasbenik, filmski igralec, scenarist, pedagog, slikar - vsestranski Smiljan Rozman se je poslovil, njegova dela ostajajo.
Umrl je pred kratkim v starosti 81. let in zapustil bogat opus svojih del, s katerimi se je zapisal na vsa področje slovenske kulture.
Rodil se je v Celju 1927.leta. Družina se je kmalu za tem preselila v Maribor, med drugo svetovno vojno so bili drugi člani družine preseljeni v Srbijo, mladi Smiljan pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. Izobraževanje na Učiteljišču v Mariboru je končal po vojni in se odločil za študij psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Z njim in njegovimi deli so se srečali mali in veliki otroci, med katerimi so tudi stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Smiljan Rozman jih je obiskal kot gost rojaka Janeza Krajnca pred leti. Kdor ga je imel priložnost srečati in biti z njim v družbi, se bo strinjal, da je naslov članka več kot upravičen. Smiljanov izraz na obrazu je bil večino časa otroški, rahlo kljubovalen in zaupljiv. Rad je zapel, recitiral in dajal vtis nebog-
ljenega otroka, kar pa osebnost, ki jo je nosil v sebi, zagotovo ni bila.V trilogiji romanov Nekdo, Mesto in Pokopališče opisuje malega človeka, ki ga je vojna oropala osebnosti. Roman Mesto je prikaz svojevrstne podobe Maribora, v romanu Obala in Druščina bralcu pripoveduje o morju...Pisal je za Cicibana in Pionirski list, objavljati pa je začel v Mladinski reviji leta 1948. Njegovo delo je tudi scenarij za kratki igrani film Basistov ponedeljek, ki ga je tudi režiral. Otroci pa zagotovo poznajo radijsko igro Čudežni pisalni strojček. V vseh delih za otroke in mladino je poudarjal, da imajo mladi sposobnost enkratno in celovito dojemati svet.
MaH
Likovni bienale učencev OŠPP v Novi Gorici
Letošnji likovni bienale osnovnih šol s prilagojenim programom je potekal na osnovni šoli Kozara v Novi Gorici. Udeležila sta se ga tudi dva učenca iz osnovne šole dr. Slavka Gruma iz Zagorja in sicer Mithat Čosič in Janez Ferlič.
»V Novo Gorico smo potovali skupaj z učenci iz Trbovelj in Hrastnika. Na pot smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah, v petek 16. 3. Tekmovanje je potekalo v OŠPP Kozara v Novi Gorici, kamor smo prispeli po prijetni vožnji. Med vožnjo nas je spremljalo sonce, v dobro voljo pa nas je spravila tudi gostoljubnost gostiteljev.
Osnovna šola Kozara je zelo lepa, prostorna, svetla in prilagojena otrokom s posebnimi potrebami. Še posebno smo bili navdušeni nad okolico šole, ki je zgledno urejena, učenci imajo možnost izhoda iz razreda v atrij, ob šoli je igrišče z umetno travo, asfaltirane sprehajalne poti sredi vrtov in zelenja.«
Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in na koncu so bili vsi učenci zmagovalci.
Zapis in slika: Nevenka Vidmar in Ocepek Matej
Projekt »Letovanje«
Na DPM Trbovlje že pričenjajo z intenzivnimi pripravami na največji projekt »Letovanje«.Tudi v letu 2007 načrtujejo letovanja v letoviščih, namenjenim otrokom, ki ustrezajo kriterijem tudi za zdravstveno letovanje otrok.
Tako bodo otroci lahko letovali na Debelem rtiču, v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah in v Savudriji. Znani so že termini letovanj in sicer:
Tabor Mojca:	22. junij - 02. julij 2007
Debeli rtič:	28. junij - 08. julij 2007
Savudrija:	06. avgust - 16. avgust 2007
Število vključenih otrok je v veliki meri odvisno od cene letovanja.Tudi v letošnjem letu si bodo na društvu prizadevali s pomočjo strokovno usposobljenih sodelavcev, sponzorjev in donatorjev ekonomsko ceno počitniških letovanj znižati vsaj za cca 40% - oziroma jo uskladiti s ceno letovanja otrok, ki bodo letovali z zdravstveno indikacijo. Prijavili so se na razpis ZZZS, tako da bodo del stroškov zdravstvenega letovanja otrok, v skladu s pogodbo (ki jo bodo na osnovi izbora na razpisu podpisali z ZZZS OE Ljubljana) krili iz tega vira. Omogočili bodo tudi brezplačna letovanja otrokom iz socialno ogroženih družin.	DPM Trbovlje
»Poplava «
V večnamenskem prostoru OŠ Ivana Skvarče Zagorje je bila 18.3. 1007 REGIJSKA PODELITEV ZA NAJB0UŠA LIKOVNA IN LITERARNA DELA NA TEMO »POPLAVA«
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v skladu s programom aktivnosti, izobraževanja in usposabljanja za šolsko in predšolsko mladino v mesecu juniju 2006 razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - Poplava. Namen natečaja je otrokom približati pojave naravnih in drugih nesreč, ter jih seznaniti s službami, ki opravljajo reševalne akcije in s pomenom številke I 12.
Do konca januarja 2007 so na Izpostavi URSZR Trbovlje prejeli 522 likovnih in literarnih izdelkov 10-ih osnovnih šol in njihovih podružnic, dveh enot vrtcev in Pediatričnega oddelka splošne bolnišnice Trbovlje. Na natečaju je sodelovalo 60 mentorjev.
Med vsemi prejetimi deli je regijska komisija za izbor najboljših del skrbno izbrala 20 najboljših, ki bodo sodelovala tudi na državnem natečaju.V komisiji so sodelovali Bojan Čoki, Alenka Radoševič in Urška Koren Grošelj. V letošnjem letu je Izpostava URSZR Trbovlje izbrala tudi najbolj aktivno šolo in vrtec, kriterij za izbor pa je bilo število prejetih del predšolskih in šolskih otrok. Najbolj aktivna šola, Osnovna šola Trbovlje, je prejela kovček s kompletom za prvo pomoč, najbolj aktiven vrtec,Vrtec Zagorje, enota Kekec iz Izlak, pa lutkovno predstavo Pikee ježek in gasilko Jež v izvedbi gledališča FRU FRU.
Za popestritev programa na prireditvi so poskrbeli učenci OŠ Ivana Skvarče, Glasbene šole Zagorje z mentorji in Kinološko društvo Zagorje ob Savi ter Gasilsko društvo Zagorje - mesto.
NAGRAJENCI IN MENTORJI REGIJSKEGA NATEČAJA NA TEMO »POPLAVA« V ŠOLSKEM LETU 2006/2007:
Št.	Kat.	Ime in priimek avtorja	Vrsta izdelka	Šola	Mentor
1		LUKA JUREČIČ	likovno delo	Vrtec Kekec Izlake	Stanislava Nahtigal
2		LARA PROSENC	likovno delo	Vrtec Barbara, Trbovlje	Marinka Žnidaršič
3	1	ROK SUŠNIK	likovno delo	Vrtec Kekec Izlake	Dušanka Lokar
4		UROŠ OCEPEK	likovno delo	Vrtec Kekec Izlake	Dušanka Lokar
5		TOM SENČAR	likovno delo	Pediatrični oddelek bolnišnice Trbovlje	Marija Vovk
6		SADMIR DELIČ	likovno delo	OŠ Trbovlje PŠ Alojz Hohkraut	Špela Češnovar
7		ALEKSANDER MASELJ	likovno delo	OŠ Ivan Kavčič, PŠ Mlinše	Marija Ribič
8	2	URBAN LESAR	likovno delo	OŠ Trbovlje	Branka Rugelj, Jožica
9		URŠKA NOVAK	likovno delo	OŠ Ivan Kavčič, Izlake	Jasna Dvornik
10		ALEKSANDRA BABIČ	likovno delo	OŠ Trbovlje	Alenka Koritnik
11		NASTJA LARISA RENKO	literarno delo	OŠ Tone Okrogar, Zagorje	Joži Zupan
12		ŠPELA POLC	literarno delo	OŠ Ivan Skvarča PŠ Čemšenik	Stanislava Radunovič
13	3	ŠPELA VOZELJ	likovno delo	OŠ Ivan Skvarča PŠ Čemšenik	Vanja Matko
14		KLAVDIJA VRHOVNIK	likovno delo	Pediatrični oddelek bolnišnice Trbovlje	Marija Vovk
15		VALERIJA ŠTRUC	literarno delo	OŠ Trbovlje	Jožica Fajfar
16		LARA BRATEC	likovno delo	OŠ Ivan Kavčič, Izlake	Ljudmila Artnak
17		DANIJELA MUSIČ	likovno delo	OŠ Trbovlje	Miroslava Kovačič
18	4	NIKAZAVRAŠEK	likovno delo	OŠ Narodnega heroja Rajka, Hrastnik	Mira Marinko
19		MAJA MIKUŽ	likovno delo	OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik	Mira Marinko
20		JERICA VELIKONJA	likovno delo	OŠ Narodnega heroja Rajka, Dol	Mira Marinko
Vir: Izpostava URSZR Trbovlje
tMINIŠKfl ©
‘Gasilska’ nagrajeni učenci z mentorji
Za glasbene vložke so poskrbeli učenci Glasbene šole Zagorje ob Savi
Na igrišču OŠ Ivana Skvarče Zagorje so se predstavili kosmati reševalci Kinološkega društva Zagorje,
Gasilsko opremo so razkazali učencem člani Gasilskega društva Zagorje — mesto
Vidrga, I. april 2007 - Po zelo neugodni zimi in za ta čas visokih temperaturah so prireditelji z napetostjo in strahom pričakovali letošnjo bero tovrstnih mesnih dobrot. Kljub vsemu so predelovalci prijavili dvajset vzorcev in jih dali na oceno javnosti. Strokovna komisija (Milan Dolanc, Boštjan Grošelj, Slavko Lazar, Silvo Laznik, Mojmir Maček,Janez Škrinjar, FrancVidrgar in Simon Zajec) je že na predvečer praznika dobila v oceno devetnajst anonimnih vzorcev salam iz kategorije domača salama in prav tako anonimen vzorec v kategoriji divjačinska salama.
Stroga komisija pri zelo resnem opravilu
Zlata Greta Režun
Posamezni vzorec so ocenjevali v šestih lastnostih, te so zunanji izgled, ki lahko prinese največ dve točki, sestava prereza, barva prereza, tekstura vzorca in vonj so vredni vsak po tri točke, okus pa šteje šest točk. Seštevek vseh je lahko največ dvajset točk, najmanjše število točk pri vsaki od lastnosti je lahko pol točke.
Najpomembnejše sporočilo 9. Zasavčeve salamijade je, da so vsi predstavljeni vzorci izjemno kvalitetni, lahko zapišemo, da od vseh devetih salamijad, letos najbolj. Podelili so tri zlate plakete, šest srebrnih in šest bronastih.
Napetost pred odprtjem lova na salame
Najbolj zlat Leopold Režun
Skupnisko zlata - srednje zlatega Tineta Strnišnika je zastopala Fani Novak
Za ušesa in oči Najlepši cvet
Te izredne vzorce so letos prinesli v presojo sledeči predelovalci: Simon Macerl, Leopold Režun, Jernej Vodenik, Greta Režun.Tine Strnišnik, Franc Novak, Andrej Lazar, Fani Novak, Florjan Rojnik, Stanislav Bokal, Zdravko Vrtačnik, Toni Zupanc, Liljana Rojnik, Andrej Bokal, Jože Žibert, Franc Mizori, Andrej Rome in Miran Knez.
Prvi trije vzorci so dosegli zlate plakete, naredili pa so jih Leopold Režun.Tine Strnišnik in Greta Režun.
Po svečani razglasitvi rezultatov se je med predelovalci in nekaterimi člani komisije razvila razprava o postopkih, staranju salam, zorenju itd.
K prijetnemu razpoloženju so prispevale mladenke ansambla Najlepši cvet.
Besedilo MM, slikal PRAV
Zasavčevo salamijadaje bila organizirana ob pomoči sponzorjev:
založništvo
U ^CER
1 grafična priprava
Gostišče s prenočišči
^ibtflnrju
Žibert Jože s.p.
1252 VAČE, VIDRGA 4, TEL: 03/56 75 150, FAX: 03/56 75 272
oblikovanje ofset tisk digitalni tisk
/-\ rA I /z^i
o MII UÖ
izvirni hišni pripomočki
Trgovina (Pegan
Saša Pegan, s.p.
Trg Poh.bat. 4 b, Kisovec
GSM: 041-675-437
Odpiralni čas:
Ponedeljek, torek, četrtek, petek 16-18 h ________Sobota 9-12 h
Tel. & fax: 03/56 64 195 Marija
Naprudnik s.p.
mesnica, delikatesa
ferdi
TRG REVOLUCIJE Z6. TRBOVLJE, TEL: 05/56 St 640
cfitemm
i-------
....IMEL SEM BARVE, PA SO NEKAKO IZGINILE...
Najraje imam oranžno, rad imam morje in moja družina prav tako...Običajno se otroci zahvalijo staršem za vse kar so storili za njih, jaz pa pravim:» Hvala vam moji sinovi...«
S temi in podobnimi besedami je Bogdan Barovič,slikar, pevec, politik, bančnik,gostinec, novinar...župan trboveljski,odprl skupno razstavo Barovičevega moškega tria: sinov Jureta (fotografija) in Domna (akvarel, skica) in seveda, očeta Bogdana, ki se najraje izraža na platnu s pomočjo olja in akrilnih barv. Bogdan pravi: »Vsi trije imamo radi morje, ljudi, ki tam živijo, sanje o modrini in sivini, ki jo v duši obdajajo barve sonca...« verjetno tudi tista oranžna, ki jo je Bogdan omenil na začetku. Slike in besedilo: StR.
Pojemo pomladi
Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi 1007
S pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi in Občine Zagorje ob Savi se je v Zagorju 22. marca odvijala letošnja revija.
Ireno Hudi
Prvi album violinistke Anje Bukovec
Po desetih letih študija na najuglednejših glasbenih ustanovah po Evropi in petih letih intenzivnega glasbenega udejstvovanja na odrih Slovenije in številnih drugih držav, se violinistka Anja Bukovec predstavlja s prvim samostojnim albumom Cemini.
Na albumu je 12 skladb različnih avtorjev, ki jih je Anja posnela z uglednim moldavskim pianistom Sergejem Filioglom. Album, ki je že na policah glasbenih trgovin, bo Anja predstavila na posebni koncertni turneji aprila letos.Turneja bo obsegala koncerte v Ljubljani, Mariboru, Krškem, Slovenj Gradcu, Portorožu in na Bledu.
#i>Materam in ženam«
w
Koncert najmlajših 6S Trbovlje posvečen nežnemu spolu.
V dvorani Glasbene šole vTrbovljah so v sredo, 21 .marca 2007, igrali in zaplesali najmlajši učenci GSTrbov-
Pred očmi razneženih staršev se je zvrstilo osemnajst točk, ki so jih pripravili skupaj zxučitelji in mentorji posamezniki in instrumentalne skupine, ki delujejo v okviru GŠ ter plesna pripravnica 3, I. razred za sodobni ples. Organizacija in scena je bila v rokah Danijele Djordjevie; oblikovanje je prevzela Katja Mikula, nastopili pa so učenci GŠ Trbovlje Tjaša Judež, klavir, Neva Bombek in Tajda Železnik, kljunasta flavta, Blaž Šoba, trobenta, Jan Drnovšek, klavir, Anja Petelin, flavta, Mali godalni ansambel, Nina Štrovs, kitara, Ana Špajzer, violončelo, Ana Jamšek, violina, Barbara Kosec, harmonika, Maša Keršnik, flavta, Lina Hudarin in Katja Potisek, kljunasta flavta, Nejc Žepič, harmonika, Monika Drnovšek in Tina Škoberne, tolkala, Metod Bravec in Alojz Bobnar, diatonična harmonika,Tadeja Osredkar, flavta, Narodno zabavni ansambel in učenke plesne pripravnice 3, sodobni ples.	MaH
Priznanja zborovodjem
Otroški PZ CiciDo GŠ Zagorje z vandrovčkom
Na njej je sodelovalo 9 zborov: Otroški pz Sonček,Vrtec Zagorje, zborovodkinja SrečkaVutkovič, Otroški pz POŠ Senožeti, OŠ Toneta Okrogarja, zborovodkinja Manca Pišek, Otroški pz POŠ Kisovec, OŠ T.Okrogarja, zborovodkinja Nataša Jazbec, Otroški pz, OŠToneta Okrogarja,zborovodkinja Katarina Škrinjar, Otroški pz POŠ Čemšenik, OŠ I. Skvarče, zborovodkinja Irena Hudi, Otroški pz OŠ I. Skvarče, zborovodkinja Urška Magdalena Kos, Otroški pz CiciDo GŠ Zagorje, zborovodkinja Mojca Zupan, Mladinski pz Juventus GŠ Zagorje, zborovodja Franci Steban in Mladinski pz Vesna Zagorje, zborovodja Rihard Majcen. Strokovni spremljevalec revije je bil Damijan Močnik.
Slike in besedilo: St.R.
Odprte prvenstvo Zasavja 2007 na Golteh in slalom cicibanov za Pokal
Vzhodne regije
V soboto, 14.3.1007, je bilo na Golteh, kljub sneženju in vetru, zelo živahno, za kar so poskrbeli elani Alpske sekcije Smučarskega kluba Zagorje, Smučarskega društva Zasavje in Športnega društva 365. Prizadevni organizatorji so pripravili kar dve tekmovanji. Najprej so se v slalomu pomerili cicibani za Pokal Vzhodne regije, nato pa so se mladi in nekoliko starejši smučarji pomerili še na Odprtem prvenstvu Zasavja. Organizatorji so poskrbeli za veselo razpoloženje in
za privlačne nagrade, ki so jih prejeli vsi tekmovalci.
Na Odprtem prvenstvu Zasavja se je pomerilo kar I 19 smučarjev v vseh starostnih kategorijah. Najprej so se po veleslalomski progi spustili najmlajši tekmovalci, zaključili pa so jo najbolj izkušeni tekmovalci iz kategorije članov, kjer je bila konkurenca najmočnejša. Organizatorji so bili še posebej veseli udeležbe tekmovalcev v kategoriji starejših članov, ki se še vedno radi pomerijo na zasavskih prvenstvih.
Prvaka Zasavja sta postala pri ženskah Ksenija Kranjc iz SK Zagorje in pri moških Jani Slemenšek iz SD Beli zajec. Po kategorijah pa so bili zmagovalci naslednji:
SKUPINA	IME	KLUB
najmlajše	Ula Podrepšek	SD Unior Celje
najmlajši	Job Slemenšek	SD Beli zajec
mlajše cicibanke	Kaja Hladnik	SK Kristianija
mlajši cicibani	Tijan Marovt	SK Branik
cicibanke	Eva Jazbec	SK Branik
cicibani	Ven Florjančič	SK Branik
mlajši dečki	Jože Urtelj	SD Beli zajec
starejši dečki	Andraž Lazar	
mladinke	Kirn Brce	SD Kras Sežana
amaterke	Andreja Rojnik	
mlajše članice	Ksenija Kranjc	SK Zagorje
mlajši člani	JaniSlemenšek	SD Beli zajec
člani	Drago Bornšek	
starejši člani	Franc Zakšek	
Priprava proge za Odprto prvenstvo Zasavja
Od domačih tekmovalcev se je pri mlajših cicibankah Neva Taškar uvrstila na 3. mesto,Tjaša Šorli je bila 8. in Sara Poro-patič 12. Pri mlajših cicibanih se je Gašper prav tako uvrstil na
Mladi tekmovalci v pričakovanju podelitve priznanj in nagrad
Cicibani
3. mesto, Matic Šorli pa je bil II. Pri cicibankah je Pia Zupan zgrešila zmago za štiri stotinke in osvojila 2. mesto.
Rezultati tekmovanja v slalomu za Pokal Vzhodne regije pa so bili naslednji: med cicibankami je zmagala domača tekmovalka, nepremagljiva Pia Zupan, druga je bila Eva Jazbec iz SK Branik, tretja pa Kaja Klančišar iz SD Trbovlje. Pri cicibanih je zmagal Ven Florjanič iz SK Maribor pred Jonom Lihteneger Vidmajer iz SK Fužinar, tretji pa je bil Dušan Senčar iz SK Branik. Od domačih tekmovalcev je med cicibankami Neva Taškar je osvojila 8. mesto,Tjaša Šorli 15. mesto, Sara Poropatič pa je odstopila, med cicibani pa je bil Gašper Kranjc 29, Matic Šorli pa 34. Ostali rezultati so objavljeni na spletnih straneh SK Zagorje -Alpske Sekcije: http://www.sk-zagorje.si/smucarji/.
SK Zagorje - Alpska sekcija se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekme, sponzorjem za finančno pomoč in nagrade, ter seveda tekmovalcem za njihovo udeležbo.
SK ZAGORJE, Irena Murne
Velik uspeh Nine Žnidar na mednarodnem tekmovanju »Pinocchio« v Italiji
Zagorski smučarji uspešni tudi na državnih in regijskih tekmovanjih
Zagorski smučarji nas ob koncu sezone še vedno razveseljujejo z odličnimi rezultati. Najodmevnejša rezultata minulega vikenda je ponovno dosegla Nina Žnidar, ki je na mednarodnem otroškem tekmovanju, poimenovanim po znamenitem Ostržku, ki se je odvijalo v italijanskem Abetoneju, postala zmagovalka v slalomu, v veleslalomu pa je z zaostankom le 2 desetink sekunde uvrstila na drugo mesto.
Deklice in dečki so se pomerili še na zadnjem veleslalomu za Veliko nagrado Hervis na Krvavcu, kjer je pri mlajših deklicah ponovno slavila Nina Žnidar, Katja Murne pa se je uvrstila na 9.mesto. Pri mlajših dečkih se je Žan Hribar uvrstil na 8. mesto, pri starejših dečkih pa je bil Urh Kapelar 33., Davor Grabnar 44., Miha Drofenik pa je odstopil.
Končuje se tudi tekmovanje za Pokal Vzhodne regije. Cicibanke in cicibani so se še zadnjič pomerili v slalomu na Rogli. Pia Zupan tudi na zadnji tekmi ni dovolila presenečenj in prepričljivo zmagala. Neva Taškar se je uvrstila 6. mesto,Tjaša Šorli na 18. mesto in Sara Poropatič na 24. mesto. Med cicibani je bil Gašper Kranjc 17. in Matic Šorli 38.
Deklice in dečki pa so v superveleslalomu za Pokal Vzhodne regije tekmovali na Kopah. Pri mlajših deklicah je ponovno zmagala Nina Žnidar, Katja Murne je osvojila 5. mesto. Pri mlajših dečkih je Žan Hribar za 3 stotinke sekunde zgrešil stopničke in se uvrstil na nehvaležno 4. mesto. Pri starejših dečkih pa je bil Davor Grabnar 17. in Urh Kapelar 18.
Nina
Najmlajši tekmovalci SK Zagorje pa so se udeležili tudi tradicionalnega že 17. Zmajčkovega pokala na Rogli. Najbolj sta se izkazal Gašper Kranjc s 3. mestom med cicibani, Matic Šorli se je uvrstil na 15. mesto. Pri cicibankah je Neva Taškar zasedla 5. mesto,Tjaša Šorli je bila 15., Sara Poropatič pa je prismučala do 32. mesta.	SK ZAGORJE, Irena Murne
Malonogometna Zimska 1« liga - Hrastnik
V Dolu pri Hrastniku so osemnajstega marca v športni dvorani Dolanka igrali finale zimske 2. lige v malem nogometu. Za naslov prvaka sta se pomerili moštvi Belay Boys in GD Hrastnik.
Zmagala je ekipa Bela/ Bo/s z rezultatom 3:1 in so tako zaključili tekmovanje kot edina ekipa brez poraza! Naslednjo sezono bodo igrali v I.zimski ligi.
Stojijo z leve strani: Danijel Beganovič, Damir Beganovič.Amel Zukič, Semir Selimovič, Edin Bajramovič. Čepijo z leve: Slaviša Maksimovič, Radenko Pušič, Elvir Bajramovič, Jasmin Blekovič, Mirhad Joldič. (fo-toarhiv BB)
Prvake so popestrile članice plesne skupine BIT (fotoarhiv BB)
Člani nepremagljivih so: Slaviša Maksimovič, Radenko Pušič, Elvir Bajramovič, Jasmin Blekovič, Mirhad Joldič, Danijel Beganovič, Damir Beganovič.Amel Zukič, Semir Selimovič, Edin Bajramovič, Nermin Bajramovič, Milan Bagara, Irfan Smajlagič in Duško Maksimovič.
Za najboljšega vratarja lige so proglasili Duška Maksimoviča. Posebno pozornost velja posvetiti članicam plesne skupine BIT (Lara, Suzana, Špela,Tina in Nataša), ki so popestrile premore.
Kickboks -semi in light kontakt:
Peter Ravnikar zmaguje
V telovadnici OS Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi je v soboto, 14/3-07, potekal I. turnir za
državno prvenstvo v šemi in lihgt kontaktu.
Izlaški borci so se dobro odrezali, saj so dosegli 5 prvih mest. Rok Vrtačnik je prvo borbo proti težkemu nasprotniku Pri-hlerju s Ptuja zmagal z minimalno razliko 7:6, nato pa tekmovanja žal ni mogel nadaljevati zaradi lažje poškodbe. Odlično prvo borbo je prikazala Maruša Izlakar, ki je proti nasprotnici iz Zagorja zmagala s 7:5, v drugem kolu pa je žal izgubila proti izkušenejši borki iz Ormoža, vendar je bila na koncu tretja. Lucija Dolinšek je imela krstno borbo, v kateri je pokazala veliko mero poguma. Se nekaj izkušenj in treningov, pa bo postala odlična borka. Prav tako je izredno borbenost pokazala Sara Smrekar, ki je z nekoliko smole po podaljšku, ko je bilo 9:9, izgubila šele, v borbi na prvo dano točko.Tilen Zajc je osvojil I. mesto, tokrat že v kategoriji mladincev.
Ekipa Pon Do Kvvon Izlake
Za presenečenje je poskrbel Nejc Hribar, ki je pri članih do 69 kg premagal zelo kvalitetnega borca Kolednika s Ptuja. V finalu sta se potem pomerila z Milošem Rozmanom, prav tako z Izlak, ki je v kvalifikacijah z lahkoto ugnal nasprotnike.V finalu je več točk, po odločitvi sodnikov, zbral Miloš in tako osvojil lovoriko. Jure Vetršek je bil prvo kolo prost, za konec pa je suvereno premagal tekmovalca iz Izole in tako osvojil I, mesto v kategoriji članov do 79 kg.
Nusmir Bajaraktarevič je prvo borbo proti Miljeviču iz kluba Nanbudo Ljubljana zmagal z maksimalno možno razliko 10:0, v finalu pa klonil proti izkušenemu Vindišu s 3:6 in tako osvojil
drugo mesto. Dobro se je odrezala tudi MajaVetršek, ki ja zmagala v finalu proti zelo grobi borki iz Ljubljane z 10:5.
Izredno predstavo je pripravil tudi Peter Ravnikar, ki je v kategoriji do 75 kg v perspektivni ligi osvojil prvo mesto. Med drugim je spretno ugnal Uršiča in Pipaloviča iz Nove Gorice.Tako je osvojil prvo zmago na turnirju na svoji tekmovalni poti.
Besedilo in slike: PDK Izlake
Alpinistične novice:
Zimska vzpona na Jalovec in Begunjščico
V soboto, 17. marca 1007, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič, v družbi s članico A0 Ravne na Koroškem, Veroniko Viltužnik in Dubravko Zupanič iz Zagreba, lotil vzpona v Julijskih Alpah.
Vreme je bilo lepo, ko so se odpravili iz koče v Tamarju proti Jalovčevemu Ozebniku. Prva dva sta v dobrih dveh urah že stala na vrhu Ozebnika, tretja pa je za vzpon potrebovala nekaj več časa. Za ta del je znano, da pogosto pada kamenje in kosi ledu, tokrat pa so bile snežne razmere res dobre. Po krajšem postanku so se vsi trije lotili vzpona na 2645 m visoki Jalovec. Vreme in snežne razmere so bile odlične, zato so dobro napredovali. Po uri vzpona je naveza pristopila na vrh gore ob rahlem vetru ob sončnem vremenu. Zelo previdno so se po krajšem počitku vrnili v popoldanskih urah v dolino.
Že naslednji dan, v nedeljo 18. marca 2007, pa se je naveza Jančič-Viltužnik odpravila proti 2060 m visoki Begunjščici v Karavankah. Vstopila sta v 200 m visoko smer, imenovano Y. Ob dobrih snežnih razmerah sta smer z naklonom 50/40-45° varno in uspešno preplezala. Na vrhu gore sta se naužila lepega razgleda in se odpočila, nato pa sestopila po 350 m visoki osrednji grapi. Po preplezanem sestopu sta se varno vrnila v dolino.
TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA
Alpinistični odsek Planinskega društva Trbovlje je 16. marca 2007 ob 19.00 uri pričel v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja v Trbovljah s tečajem športnega plezanja. V tej telovadnici je na voljo plezalna stena. Tečaj poteka vsak petek od 19.00 ure dalje. Prijave sprejemajo v času trajanja tečaja.
Tine Lenarčič
Karate:
Trboveljčani absolutni zmagovalci I. državne pokalne tekme
V soboto, 14. marca 1007, je v športnem parku Horjul v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Vrhnika, kot tehničnega organizatorja potekala I. tekma za »POKAL SLOVENIIE 1007«, za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 40 klubov s skupno več kot SOO tekmovalci, ki so opravili S44 posamičnih in 51 nastopov v ekipnih katah.
Karate zveza Slovenija je sprejela odločitev, da bodo v letošnjem letu samo tri državne pokalne tekme, na katerih bodo nastopajoči vseh starostnih kategorij.V trboveljskem klubu so se tokrat odločili, da na tekmovanje pošljejo kar 40 svojih tekmovalcev. Skoraj polovica jih je nastopila prvič na tekmovanju izven Trbovelj. Kljub velikem trudu organizatorjev, je bilo I I urno, od pol desetih zjutraj do devete ure zvečer trajajoče, tekmovanje velik napor za sedem, osem in devetletne mlade Trboveljčane. Da so svoj krstni nastop doživeli s čim manj stresa, so poskrbeli trenerji Igor NARAGLAV ter Jernej in Bogdan SIMERL, skupaj z vaditelji: Katjo SIMERL, Nastjo BEVC, Nino POŠEBAL, Dunjo ANDREŠEK, Aido PARIČ, Kristijanom OSTOJIČEM, Nikom ŽLAKOM, Rokom LOPANOM, Jernejem HUDOMALJEM ter Žigo ŠANTEJEM.
Zmagovalni oder za mlajše kadete v katah, kjer so Trboveljčani osvojili zlato (UMEK), srebrno (ROZINA) in bronasto medaljo (VESENJAK).
Najprej so nastopili najmlajši v katah. Veliko tremo so njim zbijali vaditelji, ki so stali za njimi in skrbeli, da je bilo pred vstopom v ring vse pravilno izvedeno. Trboveljsko ekipo sta že takoj na začetku razveselila komaj sedemletna, Tadej KOLANDER in Husein TAHIROVIČ, ki sta osvojila srebrno ter bronasto medaljo.V ostalih kategorijah so kljub dobrim izvedbam ostajali brez medalj. Vsi v klubu so vedeli, da so njihovi mlajši kadeti med najboljšimi v Sloveniji, tudi največji optimisti
pa niso pričakovali tako očitne premoči.V dvoboju za vstop v polfinale je Almin SALKIČ storil napako in njegovo mesto je poleg treh Trboveljčanov, pripadlo tekmovalcu iz Kranja, ki pa v družbi Aljaža VESENJAKA, Žige ROZINE inTimija UMEKA ni imel prav nobenih možnosti za višje, kot tretje mesto. Medalje so si poleg Kranjčana razdelili, Aljaž bronasto, Žiga srebrno in Timi zlato.Tekmovanje v ekipnih sestavah je bilo ponovno po trboveljskih željah, saj so osvojili malčki, kadeti in članice bronasto, malčice srebrno ter najmlajši in mlajši kadeti zlato.
V športnih borbah je Tim ŽLAK z osvojeno zlato medaljo dokazal, da njegovo prvo mesto na mednarodnem turnirju v Žalcu prejšnji teden ni bil slučajno. Tim se tako po uspehih vztrajno približuje svojemu starejšemu bratu Niku. Drugi zmagovalec mednarodnega turnirja v Žalcu, Jan NARAGLAV, je bil tudi tokrat zelo blizu tega uspeha. Na koncu je zelo zadovoljen z bronasto medaljo.Timi UMEK je ponovno dokazal, da trenutno pač ni boljšega kadeta v Sloveniji. Z osvojenimi tremi zlatimi medaljami, v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah, je postal najuspešnejši tekmovalec tega pokalnega tekmovanja.
Posebno pohvalo si tokrat zaslužijo vaditelji, ki so vse dopoldne skrbeli za svoje mlajše sotekmovalce, pozno popoldan pa so oblekli kimone in se brezkompromisno spopadli s svojimi nasprotniki, ki so večinoma prispeli na tekmovanje spočiti in v popoldanskih urah. Prav vsi so osvojili, Nik ŽLAK, Rok LO-PAN in Žiga ŠANTEJ bronaste medalje. Zadnji je na borišče stopil komaj 17-letni Kristijan OSTOJIČ, ki je zaradi čudno prikrojenih pravil nastopil že kar v članski konkurenci. V številčni, šestnajstčlanski kategoriji do 70 kg, je z lahkoto premagoval vse svoje nasprotnike.V finalu se je pomeril z večkratnim državnim prvakom in reprezentantom, Ljubljančanom Zlatkom TKALCEM.TKALEC se je reševal na vse »pretege« in na koncu srečno izenačil. Sledil je podaljšek, kjer sta nasprotnika v žaru borbe po obojestranski akciji obležala.TKALEC zaradi udarca v grlo in OSTOJIČ z močno krvavečo brado. Po zdravniški oskrbi obeh tekmovalcev, je po obojestranski sodniški kazni zmagal OSTOJIČ.Absurd v teh prikrojenih pravilih je pač ta, da Kristijan nikakor ne bi mogel nastopiti na članskem evropskem prvenstvu, maja letos v Bratislavi, ker bo dopolnil osemnajst let šele v avgustu.
Trboveljski klub je po prvi pokalni tekmi z 19-imi osvojenimi medaljami postal najuspešnejši klub pokalnih tekmovanj v tem letu. Na koncu še samo komentar trenerja Jerneja SIMERLA na klubskem forumu: »Kot sem že rekel: KO PRIDEMO NA VRH (SEDAJ SMO) - Z NJEGA NE GREMO VEČ!!!!!«
Besedilo in slika; Bogdan Simerl .J
/(O TOPO'/' ,’-S
(0) KRONIČNO
ZASAVSKI
FRKER
KAMENJE NAVOZILO
Dne 17.03.2007 08.50 je 28-letni voznici iz Šmartnega pri Litiji, med vožnjo z vozilom po glavni cesti na relaciji Zagorje ob Savi-Litija, iz pobočja padlo kamenje. Pri tem je na vozilu nastala materialna škoda.
POBEGNIL PO NESREČI
Dne 17.03.2007 ob 14.37 uri se je v Zagorju ob Savi pripetila prometna nesreča s pobegom. Policisti so na kraju ugotovili, da je 26-letni Zagorjan v križišču trčil v levi bok vozila, katerega je vozil 23-letni Zagorjan. Po povzročeni prometni nesreči z vozilom ni ustavil, pač pa je z vožnjo nadaljeval proti centru mesta. Oškodovanec se je zapeljal za njim in ga zaustavil, nato pa o tem obvestil policijo. Zoper povzročitelja so policisti podali ob-dolžilni predlog in izdali plačilni nalog.
TRČILA PESEN IN KOLESAR
Dne 18.3.2007 ob 17.39 uri so policisti PPTrbovelj na območju Zagorja ob Savi obravnavali prometno nesrečo v kateri sta bila udeležena 34-letni voznik kolesa in pešec, oba iz Zagorja ob Savi. Oba sta naknadno iskala zdravniško pomoč v zdravstveni ustanovi.
NEPRILAGOJENA HITROST
Dne 20.3.2007 ob 14.45 uri se je na glavni cesti na Zagorje ob Savi-Litija zaradi neprilagojene hitrosti pripetila prometna nesreča v kateri je udeležen 39-letni voznik iz Trbovelj. V nesreči se je lahko telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v zdravstveno ustanovo, kjer je bil oskrbljen.
TRČILA TOVORNA VOZILA, »VPLETEN« ALKOHOL
Dne 28.3.2007 ob 00.10 uri pa so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Zgornjem logu, pri čemer je prišlo do trčenja z vzvratnimi ogledali med dvema tovornima voziloma. V nesreči je nastalo za okoli 2000 EUR materialne škode, Povzročitelj pa je vozil pod vplivom alkohola.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
Dne 24. 3. 2007 ob 22.30 uri se je v Litiji zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi premajhne varnostne razdalje voznika osebnega avtomobila, ki je zaradi tega trčil v pred seboj vozeč osebni avtomobil. V nesreči je nastala materialna škoda, ena oseba pa je bila lahko telesno poškodovana.
POD VPLIVOM ALKOHOLA POVZROČIL NESREČO
Dne 25. 3. 2007 ob 20.25 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči pri Ribčah. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila, zaradi česar je trčil v drsno ograjo. Voznik je bil pod vplivom alkohola, pri tem pa se je telesno poškodoval.
RAVBAJO KOT SRAKE
ODKRILI STORILCE POSKUSA VLOMA
Dne 16.03.2007 ob 00.18 uri so policisti obravnavali kaznivo dejanje poskusa vloma v gospodarsko družbo v okolici Zagorja ob Savi. Storilci so bili s kraja prepodeni, vendar so jih policisti odkrili in ugotovili njihovo identiteto. Zoper storilce, ki so sicer stari znanci policije, sledi kazenska ovadba na sodišče. Istega dne ob 06.50 je neznani storilec ukradel pnevmatsko kladivo iz gradbišča v okolici Zagorja. Lastnik je oškodovan za okoli 10.000 EUR.
ZA 800 EUR ŠKODE
Dne 26.3.2007 ob 10.20 uri so bili policisti obveščeni o tatvini iz gradbišča. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec iz gradbišča v Litiji odtujil podpornike in opažne plošče, ter s tem oškodoval lastnika za okoli 800 EUR.
OB VLOMU V AVTO OB 1000 EUR
Dne 27.3.2007 ob 16.10 uri je neznani storilec v Kresnicah iz vozila odtujil več predmetov, ter s tem oškodoval oškodovanko za okoli 1000 EUR.
TUDI PALČKE KRADEJO, MAR NE?
Dne 28. 3.2007 ob 12.45 uri se je na PP Litija oglasila občanka, katera je prijavila tatvino okrasnega palčka in ključev, katero naj bi ji izvršila znana oseba. Policisti bodo opravili razgovor z osumljenko tega dejanja in zoper njo ustrezno ukrepali.
V	SMETEH NAŠLI UKRADENO DENARNICO
Dne 28. 3.2007 ob 14.25 uri so bili policisti obveščeni o najdbi denarnice v zabojniku za smeti v Litiji. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je bila denarnica tega dne odtujena lastnici, medtem ko je nakupovala v trgovini. Iz denarnice je neznani storilec izvršil tatvino osebne izkaznice, dveh plačilnih kartic in bankovca za 5 EUR.
IZTELOVADNICE ODNESEL GSM APARAT
Dne 22.3.2007 ob 10.35 uri so bili policisti obveščeni o tatvini GSM aparata iz telovadnice na OŠ v Utiji. S tem je neznani storilec oškodoval lastnika za 210 EUR.
V	HIŠO PO RAČUNALNIK, DENAR,...
Dne 23. 3. 2007 je neznanec vlomil v hišo v Litiji in odtujil računalniško opremo, denar in dokumente. S tem je povzročil za približno 1700 EUR škode.
VLOMILI V VEČ KLETI
Dne 24. 3. 2007 ob 09.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v kleti v Litiji. Neznani storilec je vlomil v več kleti in iz njih odtujil več različnih predmetov ter dve kolesi. S tem je povzročil za približno 6700 EUR škode.
UKRADEL TRI BRISALCE IN IZPRAZNIL PNEVMATIKO
Dne 24. 3. 2007 ob 14.20 uri so policisti obravnavali krajo in vandalizem. Neznanec je namreč z osebnega avtomobila v Litiji odtujil tri brisalce ter izpraznil pnevmatiko. S tem je povzročil materialno škodo v višini približno 50 EUR.
AUFBIKS
PIJAN ZASPAL V BLOKU
Dne 17.03.2007 ob 08.30 so policisti v hodniku stanovanjskega bloka pri spanju zalotili pijanega 23-letnega Trboveljčan. Policisti so mu izdali plačilni nalog.
NEMIRNI MATURANTSKI PLES
Dne 25.03.2007 ob 04.22 uri so policisti intervenirali na maturantskem plesu v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je v dvorani javni red in mir kršil 21-letni Trboveljčan. Izdan mu je bil plačilni nalog.
»POGUMNEŽ« OBRAČUNAL Z BIVŠIM DEKLETOM
Dne 25.03.2007 ob 13.53 uri je 19-letni Hrastničan obračunal s svojim bivšim dekletom, katera se ni hotela pogovarjati z njim.
DRUŽINSKI SPOR Z ELEMENTI NASILNIŠTVA
Dne 25.3.2007 ob I l.l I uri so bili policisti obveščeni o sporu v družini. Policisti so ugotovili elemente kaznivega dejanja nasilništva, zato bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo.
080-1200
Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje)
KRONIČNO 0
KRONIČNI
FUNŠTERC
PRIDRŽALI SOJIH
Dne 18.3.2007 ob 3.25 uri so policisti PP Trbovlje do iz-treznitve pridržali pijano 19-letno Trboveljčanko, ki se je nespodobno vedla v bližini gostinskega lokala na območju Trbovelj.
Dne 18.3.2007 ob 23.45 uri so policisti PO Hrastnik do iz-treznitve pridržali pijanega 39-letnega Hrastničana, ki se je nespodobno vedel v zdravstveni ustanovi.
Dne 24.03.2007 ob 23.45 uri so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo 32-letnemu Zagorjanu. Ker navedeni tega ni upošteval, mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve.
Dne 30.3.2007 v jutranjih urah so policisti PO Hrastnik do iztreznitve pridržali pijanega 38-letnega Hrastničana, ki se je zaradi dekleta sprl z 22-letnim sokrajanom.
PES JO JE UGRIZNIL V TREBUH
Dne 17.03.2007 ob 14.55 je pes pasme rotweillwer v predel trebuha ugriznil 15-letno Hrastničanko. Zoper lastnico psa, 59-letno Dolanko, je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče, prav tako pa je bila o zadevi obveščena pristojna veterinarska služba.
PREPOVEDANA DROGA
Dne 27.03.2007 ob 19.40 so policisti PP Trbovlje 18-letne-mu Trboveljčanu zasegli prepovedano drogo.
POSKUŠALA UMORITI BABICO
Dne 24.03.2007 ob 16.40 uri so policisti kriminalisti PPTrbovlje skupaj s kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana, obravnavali kaznivo dejanje poskusa umora, katerega je osumljena 30-letna Hrastničanka, ki je poskušala umoriti staro mater. Po dejanju je kraj zapustila, nakar je bila s strani policistov PO Hrastnik prijeta. Odrejeno ji je bilo pridržanje, nato pa je bila privedena k preiskovalnem sodniku sodišča v Ljubljani, kateri je zanjo odredil pripor.
POŽAR
Dne 22.03.2007 ob 05.25 so obravnavali požar na športnem objektu v Trbovljah. Požar, v katerem je nastala le manjša premoženjska škoda, so pogasili gasilci GZTrbovlje.
UJELI ISKANO OSEBO
Dne 28. 3.2007 ob 19.50 uri so policisti v Litiji pri kontroli prometa obravnavali osebo, za katero je bilo ugotovljeno, da je zanjo razpisana tiralica. Osebi je bila odvzeta prostost in je bila odpeljana na OS Ljubljana, katero je iskanje osebe razpisalo.
Podatke zbral: Peter Motnikar
V DENARJU IZRAŽENA PORABA
ZAČIMBA ZA PICO
AMERIŠKI
BOKSAR
MOHAMED
ANGLEŠKI
IGRALEC
JEREMY
@ RAzmmo
TONE
SEVNIK
ITALUANSKI
ARHITEKT
SANTINO
3ROZUIVKA,
SRHLJIVKA
TVEGANJE,
NEVARNOST
JAPONSKO
MESTO
20. IN 1. ČRKA
KRMILO
(KNJIŽ.)
NEPOZE-
BNIK
SLOVENSKA
ASTROLO-
GINJA
POTEG Z NOŽEM
OKOLI ČESA OKUSNA MORSKA RIBA
JUDOVSKI
KRAU
VEČJA
LESENA
POSODA
PREBIVALEC
AMERIKE
TISTI, KI MAŽE STROJE
AMERIŠKA
IGRALKA
MINNELLI
UKVARJANJE S ŠPORTOM
RADON REKA V
ZNIŽANI TON D POLET, ZANOS
ALBANUI


SLOVENSKI
HOKEJIST
KOPITAR
DERIVAT
AMONIAKA
RADIKAL
OCETNE
KISLINE
KITAJSKA
JANZIZKA
STANJE
BREZ
KONKUR-
ENCE
VIOLINISTKA
VANESSA
POMOTA
ASHTON
KUTCHER
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
H
KRAJ PRI UUBUANI JAPONSKI AVTO
M
H
'T-
ETILNI
ALKOHOL
BOMBAŽNA
TKANINA
INDIJSKA
ZVEZNA
DRŽAVA
SLOVENSKI
BALETNIK
MOJMIR
JUNAK
GOTOVČEVE
OPERE
KRAJ NA MADŽARSKEM
PRIPRTJE
U
KATRAN
M
KAMENČEK
ZA
IZŽIGANJE
RAN___
SKANDIJ
ŠTUDENT-
SKA
KNJIŽICA
c-
ROČNO ORODJE ZA KOŠNJO
S
n>
STAR
MOŠKI
S
1C

STRIPOVSKI
JUNAK
FORD
REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE3K IN
OSVOJITE
GLAVNO
NAGRADO
1000 €
A
Rešujte!
SUDOKU
		6						
	7	3			4	5		8
				1	3			
6	5						2	
1	9	2	3					7
						8		
								
8				2		4		
9				4	8		5	3
KAKURO
NURIKABE
'A'
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do K.aprila 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 7/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: I x bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 6/2007
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje - bon za 20,86 eur
2.	Ana Kušar, Log 13, 1430 Hrastnik- bon za 12,52 eur
3.	Filip Šmid, Ribnik 3, 1420Trbovlje - bon 8,35 eur
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Zajčki priskakljali In nas obvestili Da po ugodni ceni
Polbeli kruh V trgovini jaka
Boste lahko kupili
Od 05.04.2007 do 18.04.2007
Polbeli kruh 800 g PO AKCIJSKI CENI 230,00 sit 0,96 €
Obilo pisanih pirhov vam želi kolektiv brglez
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Vsi v dvorani pozorno poslušajo govornika...Tudi vi ste med njimi - ste se prepoznali? Ste! Pokličite Marto na gsm 041 410 734 in to do petka 13. aprila 2007. Čaka vas nagrada, okrogla, dišeča in lepo nadevana in zapečena.. .za vas in spremljevalca po vaši izbiri - dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah vam pripadajo.
PIHERM ČEBEUCfl
YRAbEVlb motej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157
VELIKONOČNI VENČKI
*	25 dag mehke mokeP5
*	25 dog ostre moke r
*	/ kocka kvasa
*	/ jajce
*	2 žlici olja
*	sol
*	mleko po potrebi
*	/ žlička sladkorja
*	jajce za premaz
*	pirhi
Kvas pustimo vzhajati v sladkanem mlačnem mleku, stepemo jajca dodamo mleko, kvas, olje, sol in moko ter zamesimo mehko testo.Testo pustimo, da naraste.Vzhajano testo pregnetemo in naredimo venčke, ki naj bodo tako veliki, da v vsakega lahko položimo jajce. Premažemo jih s stepenim jajcem, pustimo še enkrat vzhajati in spečemo.V vsaki venček damo po eno kuhano pobarvano jajce.	St.R.
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Veliko je stvari, ki bi jih radi imeli, in ciljev, ki bi jih radi dosegli, a marsikdo vsaj proti koncu življenja ugotovi, da so zunanji videzi le pesek v oči. Bistveno je ljubiti. Ne z besedami, ampak z dejanji. Silno redki so ljudje, ki so tako hvaležni za svoje življenje, da bi poznali brezpogojno ljubezen.To je ljubezen, ki ljubi kljub temu, da ne prejema povračila. Naša sebičnost nas oddaljuje od nas samih in resnične ljubezni. Druge lahko ljubi samo človek, ki se ceni. Kdor se prikrito sovraži, hoče druge narediti odvisne od sebe, kar pa je huda zabloda. Življenje je nepredvidljivo. Bodimo hvaležni zanj in to pokažimo sebi in soljudem, dokler je še čas. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
DOTAKNILA Sl SE ME
Dotaknila si se me, zasidrala v srce s krhkimi krili metuljčice.
Drhtim v neznanem.
Nisi le hipna misel.
Ne bojim se tvoje krhkosti ne tvoje ranljivosti ne lupine spominov ne zaprašenih misli.
Dovoli mi vstopiti v tvoj svet, vzcveteti v jutru, dihati pomlad.
Bodi moja metuljčica.
Nekdo
~NAfNEB0JslAfBO
NE TRNI na steblu visoke cvetlice. NE LUKNJA na koncu prelepe stezice. NE IGLA v krvi razvijajoče se ročice. NE BOLEZEN potrebne prašiče.
Naj bo cvet, ki diši...
Naj bo pop ki vodi ...
Naj bo moč, ki ohranja ...
Naj bo ljubezen, ki poganja ...
Toda kaj ko ta NAJ je vedno, toda BO ne bo nikoli.
Ina Brečko
MOJI MAMI
Tale dan bo pa čuden, mi je dejala, se zasmejala, da čudno se zdelo je vse.
Zakaj čuden,
me je vprašala duša moja -moja duša pač ne ve.
Bi šla malo na zrak, zadušljivo je.
Zakaj pa ne?
Odšla sva skupaj v čuden dan,
bilo lepo je obema skupaj.
Bilo ni slutnje v duši moji, kaj zgodilo se bo tisti dan prekleti.
Zgodilo se je na čuden dan prekleti: mame več ni bilo nazaj!
Gregor Lesar
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve,
ki bodo obogatile bralce!
Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
SPOMIN NA ČRNI DAN
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tu in tam med solzami se zaiskri, ko uzro oči jim drago lice, čas upanja mineva, njih iz jame ni, krik prodoren bolečine.
Krste v jami so polnili, iz jame ven jih prineso, na njih imena napisali, da bi ved’li, kdo je kdo.
V avli Delavskega doma eno k drugi polože, da se lahko njim tak’ dragi poslednjič od njih poslove.
V solzah se Zagorje poslavljalo je od njih, menjavali so se ob krstah knapi z bolečino v srcu, trdih lic.
Ura je prišla slovesa, na zadnjo pot jih poneso, kjer čaka jama ob jami, kot da na delu skupaj so.
Spomin na njih, na črni dan se v srcih hranil bo, na grobu stal bo spomenik: ‘Junakom dela v slovo.”
Maks Marinčič
‘‘Ljubezen, zgrajena na lepoti, umre hitro kot lepota.”
(John Donne)
Aleksij Porednih:
Odrešeni smo vse pogube
“Odrešeni smo vsi pogube, otroci večne smo obljube,” pravi odlomek iz priljubljene velikonočne cerkvene pesmi.Velika noč je praznik upanja, čeprav se vstajenje od mrtvih marsikomu zdi nekaj nemogočega. Naj verjamemo v to ali ne, treba je pritrditi, da je širjenje sporočila o tem dogodku spremenilo tok zgodovine. Odločilno je vplivalo na našo civilizacijo in jo še vedno oblikuje, čeprav je razviti svet čedalje bolj razkristjanjen. Brez velikonočne skrivnosti vstajenja od mrtvih Jezusa iz Nazareta, imenovanega tudi Kristus, krščanstva ne bi bilo. Zgodovina bi se obrnila precej drugače.
Postavlja pa se vprašanje, ali bi bil naš svet boljši ali slabši. Vneti verniki in verski dostojanstveniki o tem ne dvomijo. Kakršnakoli namigovanja o tem, da bi utegnil biti svet boljši brez krščanstva, so zanje krivoverska natolcevanja. “Naj se cvre v večnem ognju / ta, ki naše nauke pljuva, / naj hudič v pekla žveplu / kar naprej oči mu kljuva.” Takšne besede bi zlahka izrekli ljudje, ki mislijo, da “Boga za jajca držijo”, ko slepo verjamejo cerkvenim dogmam in demagogiji o edini pravi veri.
Nihče ne more reči, da je obljuba večnega življenja prazna, ker še nihče ni prišel z onega sveta povedat, kako je tam. Če tega ni mogoče zagotovo zanikati, potem nihče ne more trditi, da vera temelji na izmišljotini. Večno življenje “v družbi angelov in svetnikov, ko lahko Boga gledamo, kakršen je,” tako ostaja tudi danes privlačno. Mnogi zaradi zgroženosti in razočaranja nad svetom, v katerem živimo, srčno verjamejo v obljubo večnega veselja v onostranstvu kot edino rešilno bilko.
Ne ‘zahojsajo’ se samo zato, ker zaupanje v odrešenje in večno življenje žene naprej njihovo “barko skozi valove pre-
izkušenj vsakdanjosti”. Povsem naravno je, da si nihče ne želi pogube. Kdor pravi, da mu je dovolj živeti nekaj desetletij na “ljubi zemljici”, laže.V slehernem človeku tli želja po dobrem, lepem, večnem.To bi lahko imenovali hrepenenje po sreči. Vendar sreča ni dovolj, pravo zadovoljstvo občutimo šele takrat, ko doživimo občutek, da je mogoča večna sreča. Kdor doživi takšen občutek, nikoli več ne pristane na materialistično trditev, da je s smrtjo vsega konec.
Vendar se ljudje ne bi bistveno spremenili, čeprav bi se “nebesa odprla in bi Sin človekov prišel na oblakih z močjo in slavo”. Za izognitev pogubi bi morali najprej resnično prenoviti sebe, krščanstvo pa celo daje potuho človeškim slabostim. Lahko pokončaš pol sveta, a boš odrešen enako kot vsi drugi, le iskreno se moraš pokesati in opraviti spoved. Res boš v vicah dlje zadoščeval za svoje grehe, toda končno boš le ugledal obličje Vsemogočnega. To je lahko zelo pohujšljivo, še zlasti ob dejstvu, da si Cerkev jemlje pravico odločati o večnem življenju in večni pogubi.
Za to naj bi bila, sklicujoč se na Biblijo, pooblaščena od Boga. Zelo nevarno prepričanje, ki smrdi po tem, da se prodaja “Satanu in njegovim hlapcem”. Človeška napuh in sebičnost sta namreč neiz-
merna, zato lahko tudi cerkveni dostojanstveniki strahotno zlorabljajo svoja pooblastila.To se je v zgodovini pogosto dogajalo, se dogaja in se bo gotovo še dogajalo. K sreči je na koncu Bog tisti, ki odloča. Iz njega izhajamo in se vanj vračamo, okušamo njegovo ljubezen in milost, zato je samo On lahko razsodnik. Na tem mestu si zatorej Aleksij drznem trditi, da so (bili) med nasprotniki uradne cerkvene doktrine mnogi bliže “pravemu in živemu” Bogu kot marsikdo, ki je bil razglašen za blaženega ali svetnika.
Zakaj potem Cerkev sploh obstaja, če je tako grešna? Zaradi reda. Red mora biti, drugače bi bilo človeštvo še bolj zmedeno in sprto, kot je.Velika večina ljudi potrebuje, da jih nekdo usmerja. Ovce morajo imeti pastirja, sicer “ne vedo, ne kod ne kam”. Zmeda je veliko manjša, če ti nekdo pove, kaj moraš delati in v kaj verovati. Žal s svojo glavo razmišlja le malo ljudi. Razlog ni v nesposobnosti, ampak v strahu, da bi nas drugi osamili, če jim ne bi ugajali z našim razmišljanjem, govorjenjem in ravnanjem. Kaj pa je strah? To je pomanjkanje ljubezni. Če je Bog ljubezen in mi to ljubezen resnično živimo, smo torej združeni z Bogom. V tem primeru ni pomembno, kako nas sprejema okolica in kaj pravijo cerkvene dogme ...
0 mo/omsm
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE			
četrtek		5.4. ob 18.00	ASTERIX IN VIKINGI anim druž.kom.
		ob 20.00	KRALJICA biografska drama
pete	k	6.4. ob 18.00	ASTERIX IN VIKINGI
		ob 20.00	NEVIDNI JEZDEC akc.znanstv.
			fantast.
sobota		7.4. ob 10.00	ASTERIX IN VIKINGI
		ob 18.00	NEVIDNI JEZDEC
		ob 20.00	KRALJICA
nedelja		8.4. ob 10.00	ASTERIX IN VIKINGI
		ob 18.00	KRALJICA
		ob 20.00	NEVIDNI JEZDEC
poned.		9.4. ob 18.00	KRALJICA
torek		10.4. ob 18.00	ASTERIX IN VIKINGI
		ob 20.00	NEVIDNI JEZDEC
sreč	a	11.4. ob 18.00	NEVIDNI JEZDEC
četrtek		12.4. ob 18.00	NINJA ŽELVE animir.akc.kom.
		ob 20.00	NAŠA MALA MIS komična drama
pete	k	13.4. ob 18.00	NAŠA MALA MIS
		ob 20.00	AS V ROKAVU kriminalka
sobe	3 ta	14.4. ob 10.00	NINJA ŽELVE
		ob 18.00	NAŠA MALA MIS
		ob 20.00	AS V ROKAVU
ned*	elja	15.4. ob 10.00	NINJA ŽELVE
		ob 18.00	AS V ROKAVU
		ob 20.00	NAŠA MALA MIS
poned.		16.4. ob 18.00	NINJA ŽELVE
		ob 20.00	AS V ROKAVU
tore	k	17.4. ob 17.00	NINJA ŽELVE
		ob 19.00	HEIDI otroški
sreč	a	18.4. ob 18.00	HEIDI
četrtek		19.4. ob 18.00	NORBIT kom.
		ob 20.00	300 akc.spekt.
KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK			
četrtek		5.4. ob 20.00	BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
			am.kom.
, KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE
^ fllc MLADINSKI ODDELEK-DOGAJANJA ZA OTROKE
PONEDELJEK, 2.4.2007-SVETOVNI DAN OTROŠKE KNJIGE
ANDERSENOVA TEDENSKA NAGRADNA UGANKA PREDSTAVITEV ANDERSENOVIH DEL 2.4.-7.4.2007 TOREK, 3.4.2007,ob 17.uri TONČKOV KOTIČEK - DOM SVOBODE Andersenova pravljična ura za otroke CESARJEVA NOVA OBLAČILA S seboj prinesite copatke! SREDA, 4.4.2007 ob 17.uri Andersenova pravljična ura za otroke KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV S seboj prinesite copatke!
SREDA, I 1.4.2007, ob 17.uri Pravljična ura za otroke KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA S seboj prinesite copatke!
SREDA, 18.4.2007, ob 17.uri Ustvarjalna delavnica za otroke od 6.let dalje ZEMLJA Prosijo za predhodne prijave.
MLADINSKI CENTER TRBOVLJE
v četrtek, 5. aprila 2007 ob 18.00 Tečaj turške kulture -Turški sladkorčki
petek	6.4. ob 20.15		RADIJSKI ŠOV am.kom.drama
sobota	7.4. ob 18.00		BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
			am.kom.
	ob 20.00		RADIJSKI ŠOV
nedelja	8.4. ob 18.00		BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
	ob 20.00		RADIJSKI ŠOV
sreda	11.4. ob 20.00		MALI OTROCI am.drama
četrtek	12.4. ob 20.00		MALI OTROCI
petek	13.4. ob 20.15		NAŠA MALA MIS
sobota	14.4. ob 18.00		NAŠA MALA MIS
	ob 20.00		MALI OTROCI
nedelja	15.4. ob 18.00		NAŠA MALA MIS
	ob 20.00		MALI OTROCI
sreda	18.4. ob 20.00		NEPOVABLJEN
četrtek	19.4. ob 20.00		NEPOVABLJEN
KINO DOL PRI HRASTNIKU			
petek	6.4. ob 18.00		BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
petek	13.4. ob 18.00		NAŠA MALA MIS
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE			
Petek	6.4. ob 1	9.00	NEPOVABLJEN am.drama
Sobota	7.4. ob 1	9.00	SKRIVNOSTNA SLED am.drama
Nedelja 8.4. ob 1		9.00	NEPOVABLJEN
Poned.	9.4. ob 19.00		SKRIVNOSTNA SLED
Torek	10.4. ob 1	9.00	FILM TEATER: KRALJICA angl.biogr. drama
Nedelja 15.4. ob 1		0.30	MATINEJA: ASTERIKS IN VIKINGI
			fr.risanka
	ob 1	7.00	ASTERIKS IN VIKINGI fr.risanka
Poned.	16.4. ob 1	7.00	ASTERIKS IN VIKINGI fr. risanka
	ob 1	9.00	ČUDEŽNA MREŽA am.kom.
Torek	17.4. ob 19.00		FILM TEATER: NAPAKA, BiH, drama
KINO IZLAKE			
Nedelja	8.4. ob 19.15		SKRIVNOSTNA SLED am.drama
Nedelja	15.4. ob 19.15		ČUDEŽNA MREŽA am.kom.
KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
-	v četrtek, 5. aprila ob 18. uri Škratek Bralček pripoveduje Andersenove pravljice
-	velikonočna razstava je na ogled do konca aprila
-	razstava knjig ob 100-letnici Astrid Lindgren je na ogled do konca aprila
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 01 ZAGORJE OB SAVI
V	SODELOVANJU Z OBMOČNIMA IZPOSTAVAMA LITIJA IN TRBOVLJE
V	ČETRTEK, 5.04.2007 OB 10.00 OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN ZASAVJA V KULTURNEM DOMU NA IZLAKAH
DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek I 3.4.ob 19.00 POMLADANSKI KONCERT Glasbene šole Zagorje
Sobota 14.4. - Maturantski ples SŠ Zagorje

mali oglasi
» ....................................«
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico
na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Prodam letne gume Hankook 185 60 R14, vožene cca 2000 km, še 5-6 mm
profila, vredne ogleda in nakupa. Cena za vse štiri kose 100 €. Informacije na 040 425 920.
Predalnik, star več kot sto let, obnovljen, s tremi predali in bukova drva ugodno prodam.
Tel.:03 56 76 3 10, GSM 031 469 279
Ugodno prodam peč in 1.500 I cisterno-novo, za etažno centralno ogrevanje,
Ivica Zupan,Trg Franca Fakina 19, 1420 Trbovlje
Prodam 2 leti staro sedežno garnituro, temnejše barve, velikosti 290x215 cm in novo vlečno vrv za vlečnico Tomos, dolžine 300 m. GSM 041 823 736
SVETOVANJE IN ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO Matija DOLINŠEK s.p.
Partizanska cesta 61 143 I Dol pri Hrastniku Svetujem in realiziram vam najboljšo izbiro kredita in še več izboljšav na osebnem in finančnem področju.
Pokličite, da skupaj najdemo pravo rešitev: GSM 03 I 340 746
ZAPOSLIMO
- voznika kiper kamiona
AGM NEMEC Primož s.p.,
Sedraž 3, 3270 Laško Tel. 03 56 48 841
ZAPOSLIMO
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	tesarja za dela pri nizkih gradnjah
-	zidarja za dela pri nizkih gradnjah
-	gradbenega delavca pri nizkih gradnjah
AGM NEMEC D.O.O.,
Sedraž 3, 3270 Laško
GSM 041 625 91 3
Tel.: 03 56 48 841
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Opaž, suh smrekov-
debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko I 13,
3305 Vransko
© msmo
.s trboveljskimi gimnazijci:
LITERARNA URA
Uroš Zupan: Pesnik se predstavi
V torek, 17. marca, smo delovni dan zaključili drugače kot ponavadi - v goste je prišel nekdanji
dijak naše šole, »trbovski« pesnik Uroš Zupan.
Že v uvodu pove, da so njegovi nastopi pred dijaki bolj redki, zato se bolj ali manj prepusti vodenemu pogovoru z dijakinjo Sašo Kisovec.
Uroš Zupan je mladost preživel v Trbovljah, v stolpnici poleg šole Alojza Hohkrauta, ki se mu še vedno prikrade v misli, če ga nekdo vpraša, kaj njemu pomeni »dom«.V njem še vedno živi želja po vrnitvi v Trbovlje, vendar bolj tako - za počitnice, saj si - kot pravi sam - ne more predstavljati, da bi spet živel tu.
Pa vendar so osrednji prostor dogajanja v njegovih delih ravno
Trbovlje. Prebral je odlomek iz enega izmed svojih esejev. Njegov glas je bil globok, počasen in razločen; očitno je, da je še enkrat podoživel kresovanja na Kipah. Spomin je opisan zelo podrobno, vendar se takega spominjamo bolj profesorji kot pa dijaki.Tudi v svoji prvi pesniški zbirki SUTRE zapiše posvetilo Trbovljam.
Sicer rad pove, da v šoli ni bil najbolj »priden fant«, ampak je vedno rad kakšno ušpičil, in da je bolj ali manj samouk in je od pouka odnesel bore malo. Zato tudi namesto predlagane pesmi Besede prebere raje pesem o Janu Plestenjaku; očitno je bil njegov izbor zadetek v polno, saj je pri dijakih vzbudila nemalo smeha! Tudi sicer so dijaki aktivno sodelovali pri literarni uri, tudi z iskanjem odgovorov v »mini kvizu« o pesnikovem življenju in delu, ki ga je pripravila prof. Aleksandra Medved. Srečanje je potekalo sproščeno, tako kot je tudi pesnik sam. Pravi, da v pisanju poezije uživa. Ko je izšla njegova prva pesniška zbirka, je bil na to zelo ponosen in ta ponos je še vedno moč zaslediti v njegovem glasu, čeprav pove tudi, da se začetna čarobnost z leti porazgubi.
In ravno zato dijake ob slovesu še enkrat opozori, da naj skušajo čim dlje ohraniti občutek nesmrtnosti, ki ga daje mladost, in se ga mogoče niti ne zavedajo, saj bodo sčasoma zapadli v monotonost vsakdana.	Besedilo: Urška Fabjan
Orientalski večer
Da si dijaki v šoli ne pridobivajo le teoretičnih znanj, ampak se ukvarjajo tudi s praktičnimi veščinami, smo se lahko prepričali v četrtek, 19. marca 1007, ko se je v večnamenskem prostoru
šole odvijal orientalski večer.
Pripravilo ga je podjetje PINGO d.d., ki se ukvarja z organizacijo športnih in zabavnih prireditev. Podjetje deluje v okviru projekta Junior Achievement Moje Podjetje, v njem pa sodelujejo dijaki 3. letnika ekonomske gimnazije pod mentorstvom prof. Marije Sakelšek in prof. Zvezdane Lamovšek Golob.
Že ob prihodu nas je pozdravila risanka Aladir,, ki je vzbudila orientalsko vzdušje. Celotna predstavitev se je navezovala na pravljico 1001 noč, dijaki pa so nam predstavili orientalsko književnost, države Orienta in njihovo kulturo ter značilno hrano. Predstavitev je popestril trebušni ples, ki so ga odplesale plesalke Plesne šole Urška inVolkan, študent iz Turčije, ki je vTrbovlje prišel v okviru mednarodnega projekta. Za konec so dijaki pripravili tudi kviz za obiskovalce, ki so si s pravilnimi odgovori lahko prislužili nagrade. Za čisto pravi okus po orientu pa je poskrbel Catering gostinstva Čop, ki je pripravil tipične orientalske jedi, katerim se je bilo nemogoče upreti.
Dijaki iz podjetja PINGO d.d. so z organizacijo orientalskega večera pokazali svojo podjetniško žilico, obenem pa obiskovalcem pričarali lep večer.
Besedilo: Urška Fabjan, slika: Marija Sakelšek

Grafološki količek
»Naš« grafolog Alojz lurgee iz Ontološkega društva Laura razkriva to, kar pripoveduje vaša
pisava o vas.
Za svoje analize pa pravi takole:
»Da bi lahko naredil bolj podrobne in dovršene analize, naj se bralci držijo naslednjih navodil:
-	Na prazen brezčrtni list pišite spontano o čemer želite,
-	uporabite svoj naravni/spontani rokopis, okusen rokopis ni nujno znak pozitivnosti ali negativnosti,
-	izberite pisalo po vašem okusu, le navadnega svinčnika ne! ne uporabite čr-talnikovl,
-	popišite celot prazno stran, v kolikor želite, lahko napišete več strani, ampak obvezno vse na brezčrtnem listu,
-	vključite stavke, ki vsebujejo besedo z malimi pisanimi “f”, npr. “feferon”, če
v vašem tekstu črka “f” ne nastopa pogosto,
- vključite stavek, ki vsebuje veliko črk “t”, npr.“teta teče po toči odtočit”,
Če imate pri pisanju kakšne fizične omejitve ali pišete z levo roko, prosim razložite to na koncu pisma, omenite tudi morebitne posebne okoliščine ob nastajanju rokopisa (vas je kdo motil, je zvonil telefon, ste bili na koga jezni, žalostni, ste ravno takrat zvedeli kaj pretresljivega ipd.),
V kolikor potrebujete kakršne koli dodatna pojasnila sem vam na voljo na GSM 041/947-1 13.
Jurgec Alojz
Tokratni analizi sta bolj kratki, ker je premalo vsebine, na katero bi se lahko oprijel.
Šifra : AVALA
Veselimo se vsakega dne, ki ga preživimo v tem lepem pomladanskem vremenu, čeprav je pred kratkim snežilo, je že vse kakor prej. Le nekaj dreves je zmrznilo. Z vremenom bi lahko primerjal vaše življenje. V vsakdanjiku ste bolj zadržani, premišljeni in premalo odprti. Življenje spremljate z razumom in šele po temeljitem razmisleku se odprete in zaživite. Moram omeniti, da ste manj samozavestni, kakor si mogoče predstavljate. Včasih ste bolj jezljive narave, kar ni najbolj pozitivno. V določenih trenutkih moramo tudi priznati, da se motimo. Čeprav je v praksi to bolj težko. V določenih trenutkih imate premalo domišljije, ki bi vam včasih pomagala pri določenih nalogah. Nadarjeni ste za literaturo. Predvsem radi prebirate strokovna gradiva. V vsakdanjiku praktični in iznajdljivi in pogled vam je usmerjen v daljavo. Ker ste zelo prilagodljiva oseba, razen tega, da ste včasih jezljivi, sem prepričan, da boste v nadaljevanju dosegli prijetne uspehe predvsem iz dejstva, ker ste vztrajni.
Šifra: MARTINČEK
Najlepše v življenju je, če smo zdravi in veseli. Zdravje ni vedno v naši moči, medtem ko na veselje vplivamo sami.Vsekakor pa nam prijetne zgodbe razveselijo predvsem komedije Toneta Partljiča. Lepi trenutki so luč prihodnosti, kakor ste vi okolici. Ste oseba, ki je čudovito usmerjena v prihodnost. Z ljudmi prijetno vzpostavljate
odnose, saj ste odprta, družabna oseba. Nadarjeni ste za likovnost. Prijatelji, ki vas poznajo, vas spoštujejo. Ker ste čustvena oseba, ste sposobni izraziti globino čustev, katera je potrebno za srečo v dvoje. To je sreča, ki izvira iz srca. Srce je temelj vseh ciljev, ki si jih zastavljamo. Včasih prepočasi opazite bistvo razmišljanja. Predvsem pa moram poudariti, da ste notranje umirjeni, previdni in vsekakor pedantni.
r — — — — — — — — — n
Želite izvedeti, kaj pripoveduje vaša pisava?
I Izpolnite spodnji kupon in ga skupaj z vašo pisavo , pošljite na naslov:
1 Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,	1410
| Zagorje
ZA GRAFOLOGA
I
| Šifra
| Starost:_
IQ w zmwe
Benigna hiperplazijja prostate (BHP)
Z daljšanjem življenjske dobe in povečevanjem števila starejših ljudi» se povečuje tudi odstotek moških z benigno hiperplazijo prostate. Več kot polovica moških starih 60 let in do 90% moških
starih 70 let in več ima vsaj nekaj simptomov BHP.
Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem in ima obliko kostanjevega ploda. Obdaja sečnico in ima pomembno nalogo v spolnosti in pri odvajanju vode. Ob rojstvu tehta le nekaj gramov, v zgodnji puberteti pa hormoni pospešijo njeno rast in tako okoli 20. leta doseže težo približno 20 g. S staranjem prostata raste, kar strokovno imenujemo benigna hiperplazija prostate, vendar ponavadi ne povzroča težav pred 50. letom starosti. Razlog za pojav BHP ni povsem raziskan, niti niso znani zanesljivi dejavniki tveganja za njen pojav. Znano je, da se s staranjem povečuje koncentracija dihidrote-stosterona in zmanjšuje delež testosterona v primerjavi z estrogenom, kar povečuje rast celic in s tem možnost za BHP. Težave, ki jih povzroča zvečana prostata, se običajno začnejo skoraj neopazno in nato postopno napredujejo, zato se jih bolnik niti ne zaveda in jih pripisuje staranju. Povečana prostata pritiska navznoter na sečnico, kar povzroči simptome spodnjih sečil. Najbolj značilni so nokturija (pogosto vstajanje ponoči zaradi potrebe po uriniranju), nujna potreba po uriniranju, pogosto uriniranje, težave z začetkom uriniranja, zmanjšana moč curka urina, prekinjajoč tok urina, občutek nepopolnega iz-praznjenja mehurja in kapljanje urina po končanem uriniranju.Velikost prostate ni vedno v povezavi s stopnjo težav. Lahko je prostata velika in so težave pri odvajanju vode majhne ali obratno.Včasih se moški težav z oviranim pretokom seča sploh ne zaveda, dokler ne pride do popolne zapore, ki jo imenujemo akutna retenca urina in jo lahko sprožijo različna zdravila, alkohol, mraz ali daljše obdobje ležanja. Če benigne hiperplazije prostate ne zdravimo, bolezen počasi napreduje
in lahko v poznejših fazah vodi do številnih zapletov, kot so okužbe sečil, nastanek kamnov v mehurju, kronični zastoj urina s posledičnim uhajanjem urina in v najhujšem primeru tudi trajna okvara mehurja, ki ni več ozdravljiva. Prvi korak pri postavitvi diagnoze BHP je anamneza bolnikovih navad uriniranja s pomočjo posebnega vprašalnika. Poleg tega je potreben tudi digitalni rektalni pregled, s katerim zdravnik iz-tipa prostato. Od laboratorijskih preiskav je pomembna meritev koncentracije prostatičnega specifičnega antigena (PSA) v krvi, ki pomaga pri izključevanju možnosti raka na prostati. Za nadaljnjo diagnostiko je potreben pregled pri specialistu urologu, kjer se lahko opravijo še dodatne preiskave (ultrazvočni pregled prostate, meritev pretoka urina, cistoskopija). Zdravljenje blage oblike BHP, saj se v eni tretjini primerov težave umirijo same od sebe. Za zdravljenje z zdravili se odločimo pri hujših težavah. Obstajata dve glavni skupini zdravil, zaviralci 5-alfa-reduktaze in zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa. Če zdravila ne olajšajo simptomov, lahko najprej poskusimo z minimalno invazivnimi metodami zdravljenja (transuretralna mikrovalovna ter-moterapija, transuretralna igelna ablacija). Najuspešnejše zdravljenje pa je kirurško zdravljenje, od katerega se najpogosteje opravlja transuretralna resekcija prostate. Okrevanje po operaciji traja vsaj nekaj mesecev, v tem času pa se lahko pojavijo večinoma prehodne težave z odvajanjem ali zadrževanjem vode in s spolnostjo. Zaradi pogostosti te bolezni in možnosti uspešnega zdravljenja se zato priporočajo redni pregledi pri zdravniku za vse moške starejše od 50 let.
Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med.
Do golega in cisto do konca
6 vrtincu narko ■ scene je pisal Matjaž Fritz tudi v svoji drugi knjigi Do golega in čisto do konca» o kateri sta se pogovarjala s Sabino Brečko na literarnem večeru v knjižnici Toneta Seliškarja v
Trbovljah.
Matjaž je sin pisateljice Marinke Fritz Kunc, ki je veliko pisala tudi o problemih narkomanije, jabolko ne pade daleč od drevesa.Tudi Matjaž spretno suče pero in izdana je že druga njegova knjiga, kjer opisuje nastanek in pasti dilerstva.
Zgodbo njegovega že pokojnega prijatelja Roka, ki je bil del te scene, je opisal dokaj realistično. Junak zgodbe kljub vsemu še ni otopel do okolice, je pozitiven, vendar se ukvarja s slabimi stvarmi. Zloraba drog se v Sloveniji povečuje. Nekaj se je že govorilo in pisalo o narkomanih, malo ali skoraj nič pa se ni pisalo o razpečevalcih drog. Vse premalo se še zavedamo kako pomembno je preventivno delo, da bi do uživanja substanc ne prišlo.Tisti, ki jih zagrabi kolesje skorajda ne najdejo poti nazaj v življenje brez drog, zato ostanejo kot kamikaze, ki tavajo naokrog in delajo vse samo za trenutek, ko tone vse v pozabo, ko padejo v nekakšno brezčutno komo. Nihče za te trenutke ne trdi, da so prinesli vsaj kanček sreče.
S knjigo želi avtor odpreti oči mladim, njihovim staršem, učiteljem, vsem tistim, ki skrbijo za vzgojo mladih. Droge in njihova preprodaja postajata vse večji problem, saj se na sceni pojavlja vse več otrok in deklet, ki iščejo srečo, ki je ni. S prostitucijo, krajami in gonjo za denarjem, ki ga rabijo za nakup drog drvijo v prepad, od koder skorajda ni vrnitve.
Mlade je strah sedanjosti, saj jim čas ni prijazen. Pot do sreče je marsikdaj varljiva. Na žalost jim premalokrat kdo ponudi roko, pomaga in posluša. In prav čas, ki si ga večkrat starejši ne vzamejo za mlade, je največja izguba, ki jo je težko sanirati.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Našal
bodočnost
Ce nitnaÄ laatnecfa <lifa. te iij diufyeya. ne da aiuetlit.
Mali marčevski sončki so v lastnem siju zažareli v prve pomladne dni- triindvajset žarkov - devet sončic in štirinajst sončkov.
19.03.2007
Maruša Brcar, Brezje 30, Čemšenik, Zagorje - hči Tinka
Sabina Škiljan, Partizanska I,Zagorje - sin Kevin
Sonja Juvančič, Zidani most 35, Zidani most - hči Lea Zimšek
20.03.2007
Medina Kavgič, Cesta zmage 24, Zagorje - hči Anastasija Radovič
Tanja Bervar, Nad Mlinščico 18, Radeče - hči Tija Monika Pevec, Ostenk 34,Trbovlje - sin Nik Budja Mojca Sernčnik.Vreskovo 56,Trbovlje - sin Žiga Brinjevec in hči Kaja Brinjevec
21.03.2007
Zlatka Svitlica, Aškerčeva c. 5f, Šoštanj - sin Tjaš
Andreja Popotnik, Bevško 13,Trbovlje - sinova Nik in Matevž Centa
Fanika Cokan, Polzela 60, Polzela - sin Nejc Šalej
22.03.2007
Urška Pajk, Cesta OF 15,Trbovlje - sin Jaka Učakar
23.03.2007
Dunja Zidarič, Gimnazijska 15 d,Trbovlje - hči Maja Anica Fidler, Trg Franca Kozarja 16a, Hrastnik - sin Domen
26.03.2007
Daliborka Kojič, Cesta I .maja 26, Hrastnik - hči Tamara Urška Cilenšek, Farčnikova kolonija 40, Zagorje - sin Ažbe Pavlič
27.03.2007
Jasmina Žagar, Loke 22,Trbovlje - hči Sara Ines Ocepek, Kal 7, Zagorje — sin Vid
29.03.2007
Maja Hvala, Kešetovo I .Trbovlje - sin Aljaž
Kristina Pestotnik, Naselje na šahtu 36, Kisovec - sin Mark
Milar
30.03.2007
Saša Bajda, Cesta Tončke Čeč 25a,Trbovlje — sin Vili
01.04.2007
Marjeta Razdevšek, Parižlje 34, Braslovče - hči Teja
ISKRENE ČESTITKE!
Velikonočna delavnica na dolski šoli
Velikonočna delavnica na dolski šoli je že tradicionalna.V tednu pred praznikom se v popoldanskih urah zberejo učenci razredne stopnje in ustvarjajo pisanke, cvetlične ikebane z obeski velikonočnih motivov, nastajajo prijazni zajčki... Letos so ustvarjali v ponedeljek, 2. aprila 2007, in pri delu so otrokom pomagale skoraj vse razredne učiteljice. Izdelke bodo razstavili na hodnikih, na koncu tedna pa jih bodo lahko za simbolično ceno odnesli domov.	Besedilo in sliki: Fanči Moljk
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:............................... a>
■<ir
Naslov:....................................... °-
4j ö
Podpis:........................................ §	>
C S
Telefon:....................................... c	°
o F > E
Davčna številka:........................
I
>o
o
Ö
c
0)
>
o
c
o
M
ts
D
o.
o
a
s?
0 mmommmm
Kompromisi in ultimati
Kompromisi so sestavni del življenja. Gre za dogovarjanje, s katerim se uskladijo interesi dveh ali več strani. Ko kompromisi niso več mogoči, nastopijo ultimati. Oba pojma sta često prisotna predvsem v politiki.
Dobre politike krasi sposobnost sklepanja kompromisov. Težko je doseči kompromis, ko hoče ena stran doseči dogovor v svojo korist in v škodo drugega. Kompromis je uspešen, dokler imajo vse prizadete strani občutek, da so z dogovorom nekaj pridobile. Dokler so v igri kompromisi, je na delu diplomacija. Značilnost uspešnih kompromisov je v dejstvu, da je volk nahranjen ne da bi crknila koza, pri tem pa se nobena od strani ne sme počutiti v vlogi koze. Vsak želi biti volk.Volk, ki želi dejansko požreti kozo in tako nasititi svoj neomejeni tek, bo naredil vse, da bo druga stran dojela, kdo je volk in kdo koza. To je točka, ko se nehajo iskati kompromisne poti in nastopi čas ultimatov, kot zadnja možnost, ki jo volk ponudi kozi.Diplomacija se umakne in nastopi čas kazanja moči. Velikokrat v takšnih trenutkih spregovori tudi orožje.
Le redko se zgodi, da so izrečeni ultimati zgolj zaradi ustrahovanja nasprotne strani. Kdor ultimat izreče, je ponavadi tako prepričan v svojo premoč, da izrečeni ultimat tudi udejanji. Ponavadi pa tudi tisti, ki se ultimata posluži slej ko prej, spozna, da nasprotna stran le ni tako slabotna, kot si je volkodlak predstavljal in jih po lastnem nosu dobi. Se huje pa je, ker jih ponavadi še bolj po nosu tudi volkodlakov trop dobi.
Zgodovina je postavila pravilo, da se z ultimati ni za igrati. Da se zgodovina rada ponavlja, tudi že dolgo vemo. A se vedno najde kdo, ki meni, da se njemu kaj takšnega zgodilo ne bo.
Kompromisi so prisotni in potrebni na vseh ravneh. Ne le na ravni držav. Tudi, ko gre za odnose na lokalnih ravneh, med mesti, na vaseh in v zasebnem življenju. Kompromisi preprečujejo spore hujše narave in celo medsebojne fizične spopade. Sleherno okolje ima svoje interese, ki jih želi uveljaviti in po potrebi zaščititi. Raznolikost interesov v okolju je brezmejna.
Ultimati so poskus zastraševanja nasprotne strani. Ultimati ohlajajo in zaostrujejo medsebojne odnose.Vsak ultimat ima dolgoročne posledice. Ponavadi nikogar ne pripeljejo do pričakovanega rezultata - zmage. Običajno zmaga tretji, ki neprizadeto in potrpežljivo čaka, kakšen bo rezultat spora in pobere, kar je po bitki vrednega ostalo in se še splača pobrati. Ponavadi je v sporih, kjer nastopijo ultimati tako, da volk kljub crknjeni kozi ostane lačen. Pravo pojedino na račun sprtih bedakov si privoščijo mrhovinarji. Se pa tudi kaj rado zgodi, da nepričakovano koza v kozji rog volka pospravi.
Z ultimati torej previdno, volkovi in kozli zasavski. Mrhovinarji so nam še veliko dolžni ostali in ni, da bi jim kar sami v skledo žretje za gostijo dajali.
Mefisto
KLEPETALNICA-TRETJI V SREČI
Vse se začne slučajno: on in ona v zvezi, nista avanturista, vendar ju prevzame strast, ki je močnejša od zvestobe in vseh konvencij. Slast prepovedanega je tako razburljiva, da se ljubimca skušata na vse načine znajti in priti do brezhibnega alibija, izmišljata si laži, pošiljata šifrirana sms sporočilca...skušata skriti tisto, česar se v resnici ne da skriti- prevaro, nezvestobo!
Nezvestoba je zadnja desetletja postala prava epidemija, a promiskuiteta je sestavni del modernega življenja. Menda so Turki najmanj zvesti, kar 58 procentov jih skače čez plot, malo manj je Dancev, ki počno to isto, mi smo pa nekje v zlati sredini.
Zakaj smo nezvesti
Vsaka zgodba je zgodba zase, polna bolečine, drame, solza, ljubosumja, razočaranosti...bodisi, da ste prevarani ali varate, nezvestoba je eden od največjih vzrokov za stres. In zakaj to počnemo?
Eden od razlogov je ta, da smo nezadovoljni v obstoječi zvezi, torej obstajajo problemi s partnerjem ali pa je nekaj v sami osebi, ki vara. So ljudje, ki enostavno ne zmorejo biti monogamni in zvesti, tako da izkoristijo vsako najmanjšo možnost za flirt, dvorjenje ali prevaro!
Kar se tiče problemov v stalni zvezi, tudi ni tako enostavno. Ljudje so največkrat pripravljeni reči:- Vse je bilo super, dokler se ni pojavila tretja oseba.
Popolnoma je jasno, da v zvezi, ki je dobra, zrela in odlično funkcionira, kjer sta oba partnerja enako zadovoljna z odnosom, ni prostora za tretjega. V navidezno idealnih zakonih se skrivajo različne razpoke: nezadovoljstvo s seksualnimi odnosi ali njihovim številom, slaba komunikacija, neizpolnjena pričakovanja in potrebe partnerjev. Zaradi tega eden ali pa oba iščeta tisto, česar nista deležna v zakonu ali lastnem domu.
Moški si največkrat poiščejo drugo, ko se jim zdi, da so zapostavljeni zaradi otrok, domačih obveznosti ali pa karierizma njihove žene. Če v postelji ne dobijo kar bi želeli, če ženo kar naprej boli glava in je utrujena, potem si poiščejo seks na drugi strani.
Ženske pa od ljubimcev dobijo pozornost, nežnost, romantiko, za kar so prikrajšane, ker njihovi možje pač mislijo, da je zakon in vse kar gre zraven, nekaj samoumevnega.
Zaradi vsega naštetega nezvestoba enega od partnerjev NI le zgolj njegova krivda in odgovornost. Prevladuje mišljenje, da ženske to počno zgolj in predvsem zaradi čustev, a moški le zaradi seksa. To so stereotipi iz prejšnjih časov. Torej - one in oni iščejo tisto, česar nimajo ali ne znajo dobiti od stalnega partnerja. Če se ljudje ne razvijajo in ne napredujejo, postanejo sami sebi dolgočasni in jim je dolgočasno v zvezi, ki se ne razvija in ne napreduje (morajo pa napredovati in se spreminjati tudi partnerji). Zaradi tega se išče nova oseba, od katere se pričakuje razbijanje monotonije in razvijanje nekega novega odnosa. Največkrat je to iluzija in ko se partnerja bolje spoznata, se tudi v paralelni zvezi zgodi, da je vse bolj podobna oni prvi, iz katere se beži. Nezvestoba je poskus odstranjevanja dolgočasja brez velikega napora, da se kaj stori na osebnostnem razvoju.Tu ni razlike med moškim in žensko. Če bi bili zmožni napredovati v obstoječi zvezi, bi le-to spreminjali ali pa bi jo pravočasno prekinili. Nezvestoba je navidezni dobitek, ki se dobi namesto resničnega, pravega, iskrenega in globokega odnosa.
Nadaljevanje sledi....	Stanislava
oim
Člani! hitožkai RK' obiskali! Domi
V torek, 17. marca 1007, so člani šolskega krožka RK z Dola in Hrastnika ob materinskem dnevu obiskali Dom starejših v Hrastniku, kjer so po vseh nadstropjih doma pripravili krajši program
za stanovalce.
Nekaj pesmi so zapeli skupaj, malo zaplesali, se malo pogovorili in posameznikom izročili šopek pomladnega cvetja v lončku, ki so ga izdelali sami .
Mladi RK-jevci v Domu starejših Hrastnik
Člani krožka tudi sicer radi pomagajo starejšim, organizirajo pa tudi pomoč bolnim sošolcem, kadar je to potrebno. Sestajajo se enkrat tedensko in načrtujejo svoje akcije.Vsako leto izdajo tudi zloženko, kjer predstavijo svoje delo še drugim.
Skupina krožkarjev RK z Dola pa enkrat letno preživi tudi v taboru Amnesty International Slovenije, včasih pa se mlade ak-
Mame so bile raznežene
tivistke udeležijo tudi njihovih sestankov v Ljubljani. »Na sestanku smo bile tudi preteklo soboto, kjer smo posvečali pozornost nasilju nad otroki v družini...« je povedala Inge. Z znano glasbeno skupino pa pripravljajo tudi videospot na to temo.
Mlajša in starejša generacija skupaj
Velikonočna jajčka v hrastniški knjižnici
Minka Rizvič in še nekatere članice sekcije ročnih del pri Društvu invalidov Hrastnik so tudi letos poskrbele, da so se naučili obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta nekaj novega. V četrtek.
29. marca 2007, so namreč ustvarjali z velikonočnimi jajčki. »Bilo nas je sedemnajst in vzdušje je bilo že kar praznično...,» je povedala knjižničarka Tanja Butara.
Fotografije in besedilo Fanči Moljk	
Vesele in	
blagoslovljene	
Velikonočne	-Siru®*©
praznike vam	Cesta zmage 65, 1410 Zagorje 	 _
zeli	
Zelo ugodna ponudba samo do 31.5.2007!
NLBO Skupina
www.banka-zasavje.si
‘Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo pri banki odprt osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri banki najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31.5.2007.
Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%.Izračun EOM je narejen na dan 5.3.2007 in je informativne narave.Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine.v višini 40.000 EUR,doba vračila 10 let,obrestna mera 6-mesečni EURIBOR +1,30%.EOM se lahko spremeni,če se spremenijo stroški odobritve,stroški zavarovanja,dan in mesec črpanja kredita.