Nova naprava za posle.
Ni sicer ob času, sedaj od novih naprav govoriti, kjer domovina in kraljestvo od toliko strani nase pomoči in podpore potrebuje; pa vendar mislimo, da tudi ni treba, da bi dobra beseda od njih popolnoma vtihnila. Zakaj, ni vselej na tem ležeče, da se to, kar se danes govori, že precej jutri stori; kakor tudi dobro seme, ki se danes v zemljo verze, ne prinese precej jutri ali pojuternem zažcijenega sadii.
Naš namen je tukaj ie-ta: eno misel očitno na znanje dati, od ktere se nam zdi, da je dobra; in kratek opominj storiti, kteri bi, znabiti vendar tu ali tam utegnil kako pazno uho zadeti, in ob svojem času k dobremu djanjn dozoriti. Tudi ne mislimo pri naši napravi tacega Dje ustanovljenja priporočevati, da bi bilo od vseh plati, od premožnih in nepremožnih skupaj zbirati in skladati trebu (ker vemo, da so od vednih prošnja in dajanja lahko že ljudem ušesa in roke utrudene), ampak le to želimo, da bi naša beseda do tacih Ijudoljubov prišla, ktere je Bog s p o-eebno obilnim premoženjem obdaroval, in ktere je volja in so v stanu, ali že v življenji, ali saj po smerti za takošno Ijudoljubno napravo ali štiftengo, ki jo tukaj priporočiti hočemo, veliko podariti. Le na take premožne in velikodušne dobrotnike je naše zaupanje pri ti napravi operto. In če bi tudi en sam zmed takih v stanu bil, to celo napravo, od ktere govorimo, uterditi, kakor nas dosti plemenitih zgledov naših rojakov uči: toliko ložej bi se to smelo upati, če bi se jih več takih skupaj sklenilo, in si k temu namenu roko podalo! — Zraven tega tudi še moremo 2 veseljem naprej povedati, da bi ta naprava po naši misli, po tem ko bi enkrat ustanovljena bila, ne potrebovala več ptuje pomoči, ampak na svojih lastnih nogah stati in s svojo lastno močjo se obderžati zamogla.
Pa v čim naj bi obstala ta naprava? bo bravec prašal.
Da v kratkem odgovorinto: v učilnici ali šoli, kjer bi posli, zlasti ženskega spola, svojemu prihodnjemu Btanu pri m erjen nauk, in zraven tegu tudi prebi-vaU«e in hrano zastonj prejeli. Tudi.pravica prihodnjega nadzirstva ali čuječnosti nad posli v službi in pomoč dobrega sveta itd. bi se dala s to preskerbo skleniti. — Vendar moramo precej od konca opomniti, da bi se ta naprava le tadaj z upanjem veči sadu in z nianji stroški upeljati zamogla, če bi jo mile sestre, s ktcrih družtvom je sedaj naše mesto obdarovano, s svojim samostanom skleniti in v svojo skerb in vladanje vzeti blagovolile.
Kako dobrotna in koristna bi bila ta naprava za posle ID gospodarje, mislimo, da nam ni treba veliko skazovati. Saj vsak dan slišimo, kako težko je dober posel dobiti, kteri bi bil v vseh svojih delih zadosti zučen in zurjen: tako, da bi jih tudi sam po svoji umetnosti zadosti natanko in previdno in brez vednih pomot in pomanjkanj opravljati Tedil. Kako malo se jih zlasti med keršencami, ki iz kmetov pridejo, najde, ktere bi se bile pred, preden so v službo fitopile, po redu kuhati ali šivati učile! Le to, kar «0 sem ter tje vidile in si tako wkoč memo grede in po Terha zamerkale, je vsa njih vednost. — Od tod pride, ila
je clo pri vsakdanjih delili tolikrat vse pomanjklivo ali iiapek storjeno; pri posebniii pak, ki veči vednost ali pripravnost terjajo, si brez ptujeg:a vladanja clo pomajS^ati ne. vejo. — Koliko škode in nevolje se iz take neumetnosti in nepripravnosti za gospodarje in gospodinje, in koliko žalosti in obupnosti za posle same izhaja, se lahko vidi.
Kako dobro in stanovitno pak bi bilo od vseh plati pomagano, ko bi takosni posli prikznost dobili, preden v službo stopijo, svojem prihodnjim delom primerjen naak prejeti! — Zakaj v pričevanje resnice in v čast našim poslom se more reči, da njih nezmožnost in neustreznost, saj sploh, ne izhaja iz pomanjkanja dobre volje in priza-denijivosti, ampak večidel le iz nevednosti in pomanjkanja poprejnega poduka. Med deset ženskimi posli se bo morebiti komaj eden najdel, pri kterem bi bil vzrok pomanjkljivosti drugod, kakor v nevednosti in nezučenosti iskati. Da bi pa taki posli, preden v službo stopijo, sami za potrebni poduk skerbeli, se vsploh zavolj njih velike revšine ne more tirjati. Zakaj, ktere se iz kmetov v mestno službo namenijo, pridejo večidel tako ubožne in brez vsega premoženja v mesto, da se (z malimi snemki) tudi nektere tedne niso v stanu same preži\ iti, če jim kaka posebna pomoč od drugod ne doide. — Slišali smo nektere lepe zglede take pomoči^ ktcri so nas v serce ginili, namreč: da se med ubožnimi keršencami samimi najdejo nektere tako dobrega in usmiljenega serca, da takim sirotam iz svojega lastnega terdega zaslužka, ali, kar pri drugih sprositi morejo, pomagajo, in jih tako dolgo'prežive, dokler se jim kaka služba ne nameri. Imena takih blagih duš, ki so tako unete od ljubezni do bližnjega, klera je edino gotovo znamenje prave keršanskc pob ož nos t i ali čednosti; umes naj bo to rečeno: so gotovo zapisane v bukvah življenja. Luk. 10, 20.
Kakošno zaželjeno pribežališe bi se tedaj takim sirotam, ki se v službo namenijo, in nič pornoči in poduka nimajo, odperlo: ko bi se ta naprava, od ktere govorimo, ustanovila in v ktcri bi one ne le stanovanje in živež zastonj dobivale, temuč tudi za svojo prihodnjo službo tako potrebni in koristni nauk po redu prejemati zamogle!
Kollkanj bogateje bi bila ta naprava osnovana in ater-jena; tolikanj več učenk bi se moglo va-njo dovzeti, in tolikanj daljši it) popolniši bi mogel tudi nauk bili, kteri bi se jim tukaj dajal! Ce bi bila tedaj naprava dosti premožna , in število učenk obilniši — postavimo blizo 20 — bi utegnil nauk ne le nektere mesce, ampak tudi dalj časa, morebiti celo leto, ali še dalje terpeti, in se ne le na kuho in šivanje, in navadne domače dela, temuč tudi na druge poslom potrebne ali koristne znanja, postavimo branje, pisanje, raj t a nje in zlasti tudi na pod-učenje v posebnih keršanskih dolžnostih poslov i. t. d. raztegniti. — Kakošna neprecenjena dobrota hi bilo to za uboge posle; in kako velika tudi za njih prihodnje gospodarje in gospodinje, ne le v mesta, ampnk tudi na deželi! — Zakaj po ti poti bi oni najlepšo priložiiost dobili, ne le hitro za dobre in popolnoma zučene posle zvediti
List 28
216
iemnL^-sw jih tudi pri njih vladnicah ali nčenicah prav po evojij> željah vin potrebah odbrati.
»v Verh vsega tega bi ta naprava, ce bi ne bila posebno bogato osnovana, se zamogla tudi, i\akor smo že od konca eponinili, po tem ko bi bila enkrat upeljana, sama obder-žati in ohraniti. To, bi se zgodilo, če bi se s pomočjo učenic in prizadevo učenk, po šegi gostivnic, kuha hrane ali jedil za ptuje, napravlja, in postavimo dvojno omizje ali dvojna gostija ustanovila, namreč: ena za bolj proste, druga p oseb i ta za bolj razločne, ali take, kteri bolj zbrane jedila žele. Ker bi se pri taki gostil lahko previdnost in skerb imela, da bi vse dobro in čedno, in kar je mogoče, tudi dober kup napravljeno bilo, bi se število g^ostov, tako nižjih kakor višjih, gotovo kmalo množiti začelo.
—  Tako bi učenke priložnost dobile, se ne le v kuhi in postregi obilnise zuriti, temuč tudi napravo s svojo lastno prizadevo in pridnostjo obderžati   ali   v bolji stan pripraviti.
—   Sicer pa se samo po sebi zastopi, da bi se ta gostija, če bi bila morebiti naprava ali precej od konca ali pozneje obilnimi obdarovana, lahko zmanjšala ali pa celo opustila.
Če vse dosedaj rečeno ob enem v spregled vzamemo, ee nam zdi, da bi bila ta naprava ne le za revne posle in ves služivni stan, temuč tudi sploh za gospodarje in gospodinje, in po njih, za cele družine tako dobrotna, Ijudo-Ijubna in koristna, da skoro ne dvomimo, da kakor hitro bi bila ona v kakem mestu, zlasti pod vladljo milih sester, upeljana, bi kmalo tudi na drugih krajih, in na zadnje morebiti sploh posnemanje našla. ^^¦)
Če se (nrej najde med nami kak tak premožen in velikodušen dobrotnik, ali več njemu enakih, kteri bi bili v etanu in pripravljeni, to napravo v življenje upeljati in iiterditi: naj prepričani bojo, da bi si ne mogli z nobeno še tako pobožno štiftengo ali oskerbo večjega zasluženja pred Bogom in ljudmi pridobiti, kakor z uterjenjem te tolikanj Ijudoljubne in blagra polne naprave; in da, ako se io z njih darljivostjo in gorečnostjo zgodi, se bodo za-nje dan na dan roke hvaležnih sirot proti nebu vzdigovale, k tronu Tistega, kteri je rekel: Luk. 16, 9. Storite si prijatle z goljufivim (ne pravim, ne resničnim) bogastvom, da, kadar obnemagate, vas uzamejo v večne prebivaIjša (za vas nebesa sprosijo), — in kteri sodni dan poreče: Mat. 25,40. Resnično vam povem, kar Bte komu izmed mojih najmanjših bratov storili, to ste men i stori li.                                       J. P. kor.
v
*} Se le po tem, ko je bilo to pisanje sklenjeno, smo slišali, da se najdejo že na nekterih krajih, kakor na Dunaji itd. ne-kakošne oskerbe za posle. Kolikanj pa da so one le-ti zgorej priporočevani napravi enake ali morebiti bolje, se bo lahko zvedilo, kakor hitro se pokaže kako upanje, da bi se ta naprava tudi pri nas ustanoviti zamogla.                                Pis.