ACROCEPHALUS 37 (170/171): 177-208, 2016 10.1515/acro-2016-0011 Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus Bird ringing in Slovenia in 2015 and the occurrence of Parrot Crossbills Loxia pytyopsittacus Al Vrezec, Dare Fekonja Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova c. 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si, dfekonja@pms-lj.si In 2015, 170 bird species were recorded during bird ringing activities in Slovenia. We ringed 73,371 birds belonging to 162 species, there were 132 foreign recoveries of birds ringed in Slovenia, 120 recoveries of birds ringed abroad and found in Slovenia, as well as 1964 local recoveries. The most frequently ringed species were Blackcap Sylvia atricapilla and Great Tit Parus major. In ringed nestlings, Great Tits and Tree Sparrows Passer montanus predominated. In 2015, the first preliminary ringing of Scops Owls Otus scops during migration took place, resulting in the highest number of Scops Owls ringed so far. Concerning recoveries of birds ringed in Slovenia and later recorded abroad and birds ringed abroad and later recorded in Slovenia, the commonest were Mute Swans Cygnus olor and Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus. The longest-distance recovery concerned a Reed Bunting Emberiza schoeniculus found in Sweden (2,144 km away). Among the interesting finds were also the first finds of ringed Pygmy Cormorants Microcarbopygmeus so far from breeding sites in Hungary. Among rare species, Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus, Spanish Sparrow Passer hispaniolensis and a pair of Parrot Crossbills Loxia pytyopsittacus were caught and ringed, the latter for the very first time in Slovenia after more than 100 years. An overview of records of the Parrot Crossbill is given herein, as well as analysis of irruptive years of the Red Crossbills Loxia curvirostra between 1980 and 2015, when the probability of boreal Crossbill species occurrence is the highest. According to the ringers' data, the irruptive years of Red Crossbills in Slovenia were 1984, 1985, 2007, 2008, 2010, 2011 and 2012. The article points to the probability that Parrot Crossbills have been overlooked in the past, since larger specimens of Crossbills were ringed mostly in irruptive years, but no specific bill measurements important for distinguishing between Parrot and Red Crossbill had been taken. Key words: bird ringing, recoveries, Slovenia, 2015, Parrot Crossbill, Loxia pytyopsittacus Ključne besede: obročkanje, najdbe, Slovenija, 2015, veliki krivokljun, Loxia pytyopsittacus 1. Uvod V letu 2015 smo sklenili 88. sezono neprekinjene obročkovalne dejavnosti v Sloveniji, ki jo koordinira in vodi Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Pričujoče poročilo za leto 2015 dopolnjuje predhodna obročkovalska poročila (PONEBŠEK 1934, Božič 1980A, B, C, 1981, 1982, 1985, Sere 2009, Vrezec et al. 2013, 2014, 2015). V njem so zbrane vse aktivnosti označevanja prosto živečih ptic, ki so potekale v okviru SCOP in sodelujočih organizacij in vključuje obročkanje s standardnimi kovinskimi obročki, barvnimi obročki in napravami za daljinsko spremljanje. V poročilu podajamo števila obročkanih ptic v Sloveniji po vrstah v letu 2015 s pregledom razrešenih domačih ter tujih najdb za leto 2015. Poleg tega so v poročilu predstavljene obročkane 177 A. Vrezec, D. Fekonjä: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus redke vrste s posebnim poudarkom na pojavu velikega krivokljuna Loxia pytyopsittacus. Veliki krivokljun je značilna gnezdilka severnih borealnih gozdov, v Evropi severno od 67° severne geografske širine (Clement et al. 1993), ki se v srednji in južni Evropi pojavlja zgolj ob populacijskih izbruhih ali erupcijah (Newton 2006). Ptice se ob tovrstnih izbruhih lahko južneje od svojega gnezditvenega območja razširjenosti zadržujejo tudi nekaj let, nekatere celo za krajši čas gnezdijo v severnih predelih srednje in zahodne Evrope (Clement et al. 1993, Tomialojč & Stawaczyk 2003, Gedeon et al. 2014). Južneje pogostnost njihovega pojavljanja upada in zadnje opažanje v Sloveniji je bilo zabeleženo leta 1909 (Hanžel & Šere 2011). V prispevku je predstavljeno ponovno opazovanje velikih krivokljunov pri nas po več kot 100 letih s pregledom zgodovinskega pojavljanja vrste. 2. Metode Centralno podatkovno bazo o obročkanih pticah v Sloveniji vodi Slovenski center za obročkanje ptičev -SCOP (Prirodoslovni muzej Slovenije - PMS). V letu 2015 je bilo v okviru obročkovalne sheme SCOP evidentiranih 93 obročkovalcev, ki imajo s PMS kot zunanji sodelavci sklenjene pogodbe o sodelovanju na podlagi dovoljenja za obročkanje ptic št. 3560110/2010-6, ki ga je muzeju izdala Agencija RS za okolje. Pogodbe so od leta 2015 dalje sklenjene za kategorije A (samostojni obročkovalec, ki uporablja neselektivni in selektivni lov ptic z uporabo najlonskih mrež, različne tipe pasti, obročka na gnezdih in v gnezdilnicah, lovi na krmiščih ali s prostoročnim lovom in lovom s sakom, vključujoč druge selektivne in neselektivne načine lova ptic, pri katerih je mogoče ptice nepoškodovane izpustiti nazaj v naravo), B (samostojni obročkovalec, ki selektivno lovi izbrane vrste ptic z uporabo različnih tipov pasti, obročka na gnezdih in v gnezdilnicah ter lovi ptice s prostoročnim lovom ali s sakom, vključujoč druge selektivne načine lova ptic, pri katerih je mogoče ptice nepoškodovane izpustiti nazaj v naravo) in C (sodelavec, ki ptic ne obročka in lovi samostojno, pač pa kot pomočnik sodeluje pri lovu in obročkanju ptic skupaj z obročkovalcem kategorije A ali B). Poleg splošne obročkovalne sheme za obročkanje selivk z lovom z najlonskimi mrežami z ali brez uporabe posnetka so obročkovalci obročkali ptice tudi v okviru drugih shem s pregledovanjem gnezd in gnezdilnic, z lovom odraslih ptic v bližini gnezditvenih kolonij, z lovom s pastmi (npr. zimski lov na krmilnicah), lovom vodnih ptic na prezimovališčih in drugo. V letu 2015 je bilo dejavnih tudi 13 shem za barvno obročkanje (tabela 1), pri čemer smo pričeli tudi z obročkanjem belih štorkelj Ciconia ciconia s posebnimi ELSA-obročki, ki so jih razvili na nemškem inštitutu Max Planck (Vrezec et al. 2016). Z napravami za daljinsko spremljanje sta bili v okviru raziskav Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS -BirdLife Slovenia) v letu 2015 opremljeni dve vrsti, bela štorklja (Denäc 2015) in veliki skovik Otus scops (Denäc & Kmecl 2016). Najdbe smo sproti razreševali v podatkovni zbirki SCOP. Del tujih najdb je bil do zaključka poročila še nerazrešen, zato jih navajamo le v skupnem številu, ne pa tudi v pregledu posameznih najdb. Spearmanova korelacija je bila opravljena v programu PAST (Hämmer et al. 2001). V pregledu in pri latinskem imenovanju vrst smo sledili klasifikaciji ptic po Gill & Donsker (2016). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled obročkovalne dejavnosti V letu 2015 je bilo obročkanih 73.371 ptic 162 vrst v 4594 lovnih dneh (tabela 2). Največje število lovnih dni obročkanja je bilo opravljenih v obdobju jesenske selitve v mesecih avgustu, septembru in oktobru, ko je bilo opravljenih 43 % vseh lovnih dni v letu (slika 1) in obročkanih 67 % vseh ptic v letu 2015 (slika 2). Povečana obročkovalna dejavnost je bila podobna kot v letu 2014 (Vrezec et al. 2015) in kaže na večjo dejavnost obročkovalcev v obdobju leta, ko je ulov ptic največji, torej v času jesenske selitve. S tem se povečuje znanje o jesenski selitvi, vendar bi bilo treba v prihodnosti povečati ali izenačiti obročkovalno dejavnost (število lovnih dni obročkanja) tudi v drugih delih leta, ki so glede števila ujetih ptic manj intenzivna, a tudi manj obdelana in manj poznana. V letu 2015 smo v gnezdih obročkali največ mladičev velikih sinic Parus major (18 %), poljskih vrabcev Passer montanus (11 %), kmečkih lastovk Hirundo rustica (11 %) in navadnih čiger Sterna hirundo (10 %), nad 100 pa je bilo obročkanih še mladičev bele štorklje in malega deževnika Charadrius dubius (tabela 3). Pri obročkanju odraslih oziroma doraslih ptic smo v večji meri obročkali črnoglavke Sylvia atricapilla (22 %), nad 1000 obročkanih osebkov pa je bilo še velikih sinic, čižkov Spinus spinus, vrtnih penic Sylvia borin, taščic Erithacus rubecula, plavčkov Cyanistes caeruleus, sivih pevk Prunella modularis, rumenoglavih kraljičkov Regulus regulus, bičjih trstnic Acrocephalus schoenobaenus, srpičnih trstnic Acrocephalus scirpaceus, vrbjih kovačkov Phylloscopus collybita, zelencev Chloris chloris, liščkov Carduelis carduelis, močvirskih trstnic Acrocephalus palustris, kmečkih lastovk, poljskih 178 ÄCRO CEPHALUS 37 (170/171): 171-176, 2016 Tabela 1: Pregled barvnih obročkovalnih shem, ki so potekale v Sloveniji v letu 2015 v okviru različnih institucij: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPpS), Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) Table 1: An overview of active colour ringing schemes in Slovenia in 2015 conducted by different organizations: DOPPS-BirdLife Slovenia (DOPPS), Sečovlje Salina Nature Park (KPSS), National Institute of Biology (NIB), and Slovenian Museum of Natural History (PMS) Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Barvni obroček/ Colour ring Kraj obročkanja/ Ringing site Vodja sheme/ Coordinator Inštitucija/ Institution labod grbec Cygnus olor rdeč nožni obroček s kodo / red coded leg ring Maribor, Zbilje Dare Fekonja PMS bela štorklja Ciconia ciconia ELSA Slovenija Dare Fekonja PMS polojnik Himantopus himantopus beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS mali deževnik Charadrius dubius kombinacija nožnih barvnih obročkov/ combination of coloured leg rings Drava Luka Božič DOPPS beločeli deževnik Charadrius alexandrinus beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS rečni galeb Chroicocephalus ridibundus beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Ptuj Dare Fekonja PMS navadna čigra Sterna hirundo beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Sečoveljske soline, Škocjanski zatok Iztok Škornik KPSS postovka Falco tinnunculus črni nožni obroček s kodo / black coded leg ring Ljubljana z okolico Dare Fekonja PMS veliki srakoper Lanius excubitor kombinacija nožnih barvnih obročkov/ combination of coloured leg rings Ljubljansko barje Dare Fekonja PMS repaljščica Saxicola rubetra kombinacija nožnih barvnih obročkov/ combination of coloured leg rings Ljubljansko barje Davorin Tome NIB belovrati muhar Ficedula albicollis beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Krakovski gozd Dare Fekonja PMS kavka Corvus monedula beli nožni obroček s kodo / white coded leg ring Vrhnika Dare Fekonja PMS planinska kavka Pyrrhocorax graculus modri nožni obroček s kodo / blue coded leg ring Gorenjska Dare Fekonja PMS vrabcev in meniščkov Periparus ater (tabela 3). V letu 3.2. Pregled najdb obročkanih ptic 2015 smo poskusno pričeli z obročkanjem velikih skovikov na selitvi, kar se je izkazalo kot uspešno, saj Najdbe obročkanih ptic smo zbrali iz 21 držav (tabela 4), smo v letu 2015 obročkali največ velikih skovikov pri čemer smo največ najdb zabeležili iz Poljske, doslej (slika 3). medtem ko so v letih 2012 do 2014 prevladovale najdbe 153 A. Vrezec, D. Fekonjä: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus Tabela 2: Pregled števila obročkanih ptic (mladičev v gnezdu in doraslih ptic zunaj gnezda) in števila najdenih obročkanih ptic v Sloveniji leta 2015. Tuje najdbe so na tujem obročkane ptice, zabeležene v Sloveniji, domače najdbe so v Sloveniji obročkane ptice ponovno ujete v tujini, lokalne najdbe pa v Sloveniji obročkane in ponovno v Sloveniji zabeležene ptice. Table 2: Birds ringed in Slovenia and recoveries of ringed birds in 2015. Foreign recoveries in SLO are birds ringed abroad and later recorded in Slovenia, SLO recoveries abroad are birds ringed in Slovenia and later recorded abroad. Local recoveries are birds ringed in Slovenia and recaptured or resighted in Slovenia. Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ drugo/ nestlings other skupaj/ total Tuje v Domače SLO/ na tujem/ Foreign SLO Lokalne/ in SLO abroad Local labod grbec Cygnus olor 146 146 28 56 131 mlakarica Anas platyrhynchos 5 5 1 kreheljc Anas crecca 1 1 siva gos Anser anser 2 prepelica Coturnix coturnix 5 5 bela štorklja Ciconia ciconia 139 139 3 6 5 črna štorklja Ciconia nigra 2 čapljica Ixobrychus minutus 17 17 rjava čaplja Ardea purpurea 1 velika bela čaplja Ardea alba 2 pritlikavi kormoran Microcarbo pygmeus 2 vranjek Phalacrocorax aristotelis 3 10 rjavi lunj Circus aeruginosus 1 1 skobec Accipiter nisus 14 14 2 kragulj Accipiter gentilis 2 2 1 kanja Buteo buteo 7 7 fazan Phasianus colchicus 2 2 mokož Rallus aquaticus 17 17 kosec Crex crex 28 28 grahasta tukalica Porzana porzana 1 1 mala tukalica Porzana parva 4 4 zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 3 3 sabljarka Recurvirostra avosetta 3 3 priba Vanellus vanellus 3 3 mali prodnik Calidris minuta 1 1 spremenljivi prodnik Calidris alpina 1 1 mali deževnik Charadrius dubius 125 33 158 2 67 beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 1 6 7 1 komatni deževnik Charadrius hiaticula 3 3 kozica Gallinago gallinago 4 4 črni martinec Tringa erythropus 1 1 rdečenogi martinec Tringa totanus 1 1 zelenonogi martinec Tringa nebularia 5 5 1 i8o ÄCROCEPHALÜS 37 (170/171): 177-208, 2016 Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ nestlings drugo/ other skupaj/ total Tuje v Domače SLO/ na tujem/ Foreign SLO Lokalne/ in SLO abroad Local pikasti martinec Tringa ochropus 1 1 močvirski martinec Tringa glareola 8 8 mali martinec Actitis hypoleucos 16 16 rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 45 45 28 1 črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus 1 črnomorski galeb Larus cachinnans 1 rumenonogi galeb Larus michahellis 7 1 8 srebrni galeb Larus argentatus 4 navadna čigra Sterna hirundo 163 163 17 mala čigra Sternula albifrons 3 3 skalni golob Columba livia 1 1 domači golob Columba livia domestica 2 2 divja grlica Streptopelia turtur 2 2 turška grlica Streptopelia decaocto 8 8 1 kukavica Cuculus canorus 7 7 veliki skovik Otus scops 15 69 84 5 velika uharica Bubo bubo 1 1 lesna sova Strix aluco 14 4 18 3 kozača Strix uralensis 1 1 čuk Athene noctua 1 1 1 mali skovik Glaucidium passerinum 6 6 koconogi čuk Aegoliusfunereus 8 8 mala uharica Asio otus 3 4 7 podhujka Caprimulgus europaeus 25 25 1 hudournik Apus apus 14 2 16 vodomec Alcedo atthis 202 202 32 čebelar Merops apiaster 41 41 22 smrdokavra Upupa epops 1 3 4 vijeglavka Jynx torquilla 22 232 254 6 mali detel Dryobates minor 13 13 srednji detel Dendrocoptes medius 4 4 veliki detel Dendrocopos major 50 50 4 zelena žolna Picus viridis 4 4 i8i A. Vrezec, D. Fekonja: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ nestlings drugo/ other skupaj/ total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local pivka Picus canus 7 7 črna žolna Dryocopus martius 3 3 postovka Falco tinnunculus 14 160 174 3 68 rdečenoga postovka Falco vespertinus 51 51 rjavi srakoper Lanius collurio 3 183 186 6 veliki srakoper Lanius excubitor 60 60 1 41 rjavoglavi srakoper Lanius senator 1 1 kobilar Oriolus oriolus 24 24 šoja Garrulus glandarius 31 31 3 sraka Pica pica 7 3 10 krekovt Nucifraga caryocatactes 2 2 planinska kavka Pyrrhocorax graculus 39 39 47 kavka Coloeus monedula 25 25 6 siva vrana Corvus cornix 2 2 menišček Periparus ater 31 1137 1168 1 86 čopasta sinica Lophophanes cristatus 154 154 4 močvirska sinica Poecile palustris 385 385 22 gorska sinica Poecile montanus 139 139 9 plavček Cyanistes caeruleus 65 3001 3066 1 1 126 velika sinica Parus major 298 6388 6686 1 5 311 plašica Remiz pendulinus 112 112 1 1 hribski škrjanec Lullula arborea 2 2 breguljka Riparia riparia 851 851 75 kmečka lastovka Hirundo rustica 180 1313 1493 1 3 6 mestna lastovka Delichon urbicum 1 64 65 2 svilnica Cettia cetti 30 30 17 brškinka Cisticola juncidus 6 6 dolgorepka Aegithalos caudatus 1 550 551 1 56 mušja listnica Phylloscopus inornatus 1 1 severni kovaček Phylloscopus trochilus 272 272 vrbji kovaček Phylloscopus collybita 2105 2105 1 13 grmovščica Phylloscopus sibilatrix 407 407 rakar Acrocephalus arundinaceus 21 500 521 2 2 12 182 ÄCROCEPHALÜS 37 (170/171): 177-208, 2016 Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ nestlings drugo/ other skupaj/ total Tuje v Domače SLO/ na tujem/ Foreign SLO in SLO abroad Lokalne/ Local tamariskovka Acrocephalus melanopogon 13 13 bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 2912 2912 8 1 8 srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 2554 2554 5 9 11 močvirska trstnica Acrocephalus palustris 1502 1502 2 1 22 kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta 19 19 rumeni vrtnik Hippolais icterina 145 145 kobiličar Locustella naevia 97 97 2 rečni cvrčalec Locustella fluviatilis 21 21 trstni cvrčalec Locustella luscinioides 43 43 1 črnoglavka Sylvia atricapilla 15982 15982 3 8 183 vrtna penica Sylvia borin 3854 3854 3 2 15 pisana penica Sylvia nisoria 1 24 25 mlinarček Sylvia curruca 277 277 rjava penica Sylvia communis 523 523 9 žametna penica Sylvia melanocephala 4 4 rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla 223 223 1 11 rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 2946 2946 1 24 stržek Troglodytes troglodytes 202 202 6 brglez Sitta europaea 13 156 169 32 dolgoprsti plezalček Certhia familiaris 45 45 3 kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 22 22 škorec Sturnus vulgaris 91 214 305 2 kos Turdus merula 22 780 802 2 57 komatar Turdus torquatus 2 2 brinovka Turdus pilaris 17 17 vinski drozg Turdus iliacus 12 12 cikovt Turdus philomelos 1 299 300 3 carar Turdus viscivorus 4 4 sivi muhar Muscicapa striata 6 60 66 1 taščica Erithacus rubecula 5 3170 3175 1 1 67 modra taščica Luscinia svecica 91 91 2 veliki slavec Luscinia luscinia 23 23 1 183 A. Vrezec, D. Fekonja: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ nestlings drugo/ other skupaj/ total Tuje v Domače SLO/ na tujem/ Foreign SLO Lokalne/ in SLO abroad Local slavec Luscinia megarhynchos 216 216 12 mali muhar Ficedula parva 2 2 črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 49 49 belovrati muhar Ficedula albicollis 7 1 8 3 šmarnica Phoenicurus ochruros 11 97 108 1 pogorelček Phoenicurus phoenicurus 26 26 repaljščica Saxicola rubetra 42 52 94 3 prosnik Saxicola rubicola 20 20 2 kupčar Oenanthe oenanthe 6 6 povodni kos Cinclus cinclus 15 4 19 domači vrabec Passer domesticus 1 708 709 23 italijanski vrabec Passer italiae 20 20 1 travniški vrabec Passer hispaniolensis 1 1 poljski vrabec Passer montanus 187 1185 1372 35 siva pevka Prunella modularis 3000 3000 2 116 rumena pastirica Motacilla flava 91 91 1 siva pastirica Motacilla cinerea 14 14 bela pastirica Motacilla alba 16 13 29 mala cipa Anthus pratensis 8 8 drevesna cipa Anthus trivialis 67 67 vriskarica Anthus spinoletta 3 3 1 ščinkavec Fringilla coelebs 4 685 689 12 pinoža Fringilla montifringilla 308 308 dlesk Coccothraustes coccothraustes 745 745 2 119 kalin Pyrrhula pyrrhula 107 107 4 škrlatec Carpodacus erythrinus 3 3 zelenec Chloris chloris 1834 1834 1 2 24 repnik Linaria cannabina 126 126 brezovček Acanthis flammea 12 12 krivokljun Loxia curvirostra I52 I52 2 veliki krivokljun Loxia pytyopsittacus 2 2 lišček Carduelis carduelis 4 1744 1748 1 62 grilček Serinus serinus 413 413 19 184 ÄCROCEPHALÜS 37 (170/171): 177-208, 2016 Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name mladiči/ nestlings drugo/ other skupaj/ total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local čižek Spinus spinus 4060 4060 3 2 71 veliki strnad Emberiza calandra 2 2 rumeni strnad Emberiza citrinella 174 174 7 skalni strnad Emberiza cia 26 26 vrtni strnad Emberiza hortulana 2 2 plotni strnad Emberiza cirlus 31 31 2 trstni strnad Emberiza schoeniclus 489 489 2 3 Skupaj/Total 1630 71741 73371 120 132 1966 900 -i 800 - 700 - ra ■o M Meseci / Months Slika 1: Sezonska dinamika obročkovalne dejavnosti v Sloveniji leta 2015 (N = 4594 lovnih dni) Figure 1: Seasonal dynamics of ringing activities in Slovenia in 2015 (N = 4,594 trapping days) 185 A. Vrezec, D. Fekonjä: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus iv v vi vii viii ix x xi xii Meseci / Months Slika 2: Sezonska dinamika frekventnosti obročkanja ptic v Sloveniji leta 2015, izražena kot število obročkanih ptic na lovni dan (N = 73.371 obročkanih ptic) Figure 2: Seasonal dynamics of frequency of birds ringed per ringing day in Slovenia in 2015 (N = 73,371 ringed birds) 0 -C ■c 01 on o -C o >K 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 J? II.Il «V Leta / Years Slika 3: Pregled števila obročkanih velikih skovikov Otus scops v Sloveniji po letih. Obdobje pred letom 2000 zajema obdobje med letoma 1927 in 1999 (N = 306). Figure 3: An overview of the numbers of ringed Scops Owls Otus scops per year in Slovenia. The period before the year 2000 (pred 2000) encompasses the years between 1927 and 1999 (N = 306). 186 ÄCRO CEPHALUS 37 (170/171): 171-176, 2016 Tabela 3: Pregled najpogostejših vrst obročkanih in ponovno zabeleženih ptic v Sloveniji leta 2015. Prikazane so vrste z več kot 1 % obročkanih osebkov v posamezni kategoriji po padajočem številu osebkov. N - število vrst. Table 3: An overview of the most numerous species among ringed birds and recoveries in Slovenia in 2015. Species with more than 1% of individuals in a given category are shown in decreasing order of abundance. N - number of species. V gnezdu/ Inside nest (N = 42) Zunaj gnezda/ Outside nest (N = 155) Tuje najdbe v SLO / Foreign recoveries in SLO (N = 30) Domače najdbe na tujem / SLO recoveries abroad (N = 25) Lokalne najdbe / Local recoveries (N = 78) Parus major Sylvia atricapilla Cygnus olor Cygnus olor Parus major Passer montanus Parus major Chroicocephalus ridibundus Sterna hirundo Sylvia atricapilla Hirundo rustica Spinus spinus Acrocephalus schoenobaenus Sylvia atricapilla Cygnus olor Sterna hirundo Sylvia borin Larus argentatus Ciconia ciconia Cyanistes caeruleus Ciconia ciconia Erithacus rubecula Ciconia ciconia Acrocephalus scirpaceus Periparus ater Charadrius dubius Cyanistes caeruleus Phalacrocorax aristotelis Parus major Riparia riparia Sturnus vulgaris Prunella modularis Falco tinnunculus Hirundo rustica Spinus spinus Cyanistes caeruleus Regulus regulus Acrocephalus scirpaceus Emberiza schoeniclus Falco tinnunculus Chroicocephalus ridibundus Acrocephalus schoenobaenus Sylvia atricapilla Charadrius dubius Charadrius dubius Saxicola rubetra Acrocephalus scirpaceus Spinus spinus Acrocephalus arundinaceus Erithacus rubecula Periparus ater Phylloscopus collybita Anser anser Sylvia borin Carduelis carduelis Coloeus monedula Chloris chloris Ciconia nigra Chloris chloris Turdus merula Jynx torquilla Carduelis carduelis Ardea alba Spinus spinus Aegithalos caudatus Turdus merula Acrocephalus palustris Microcarbo pygmeus Pyrrhocorax graculus Acrocephalus arundinaceus Hirundo rustica Merops apiaster Lanius excubitor Passer montanus Acrocephalus arundinaceus Passer montanus Periparus ater Acrocephalus palustris Alcedo atthis Riparia riparia Sylvia borin Sitta europaea Turdus merula Prunella modularis Regulus regulus Coccothraustes coccothraustes Coccothraustes coccothraustes Emberiza schoeniclus Chloris chloris Acrocephalus palustris Passer domesticus Poecile palustris iz Hrvaške (Vrezec etal. 2013, 2014, 2015). Slednje gre zlasti na račun povečanega obročkanja labodov grbcev Cygnus olor z barvnimi obročki v preteklih letih, saj je največ tujih in domačih najdb labodov grbcev v letu 2015 izviralo iz Poljske (36,5 %), v večji meri še iz Češke, Madžarske in Avstrije (15,4 % na državo), v manjši meri pa iz Hrvaške (7,7 %), Slovaške (5,8 %), Italije (1,9 %) in Nemčije (1,9 %) (dodatek 1). Poleg laboda grbca (25 %) so v letu 2015 med tujimi najdbami prevladovali še rečni galebi Chroicocephalus ridibundus (23 %), pri drugih vrstah pa smo v letu 2015 zabeležili manj kot 10 najdb (tabela 3). Med domačimi najdbami so v veliki večini prevladovale najdbe labodov grbcev (48 %), pri vseh drugih vrstah pa smo zabeležili manj kot deset najdb (tabela 3). V letu 2015 smo pričeli z obročkanjem 153 A. Vrezec, D. Fekonjä: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus mladičev bele štorklje z barvnimi ELSA-obročki, kar se je že v istem letu pokazalo v večjem številu domačih najdb s selitvene poti, kar pet najdb iz Izraela (obročkovalci: Franc Bračko, Peter Grošelj, Pavle Štirn, Rudolf Tekavčič; dodatek 1). Zanimive so tudi prve tuje najdbe pritlikavih kormoranov Microcarbo pygmeus z madžarskih gnezdišč (opazovalec Luka Božič) ter najdbi nemških čebelarjev Merops apiaster (obročkovalca: Jože Bricelj, Žan Pečar), ki se selijo prek Sečoveljskih solin (dodatek 1). Z razdalje nad Tabela 4: Pregled držav glede na domače in tuje najdbe obročkanih ptic v letu 2015 Table 4: An overview of countries by the number of birds ringed or recovered in and outside Slovenia in 2015 Domače Tuje najdbe v najdbe na SLO/ tujem/ Foreign Država / Country SLO recoveries abroad recoveries in SLO Skupaj/ Total Poljska 39 13 52 Italija 33 6 39 Madžarska 9 25 34 Hrvaška 4 26 30 Češka 9 14 23 Avstrija 12 2 14 Francija 7 2 9 Nemčija 2 6 8 Finska 2 5 7 Izrael 6 6 Litva 6 6 Španija 4 4 Slovaška 2 2 4 Švedska 4 4 Belgija 3 3 Rusija 2 2 Belorusija 1 1 Bosna in 1 Hercegovina 1 Črna Gora 1 1 Danska 1 1 Estonija 1 1 Latvija 1 1 Nizozemska 1 1 Skupaj / Total 132 120 252 2000 km med krajem obročkanja in najdbe smo v letu 2015 zabeležili dva trstna strnada Emberiza schoeniclus iz Švedske (obročkovalec Franc Bračko) in Finske (obročkovalec Iztok Vreš), ki pripadata nominotipski podvrsti E. s. schoeniclus, medtem ko pri nas gnezdi podvrsta E. s. intermedia (Matvejev & Vasic 1973, Demongin 2016). Posebej zanimiva je tudi taščica Erithacus rubecula, ki je bila leta 1999 obročkana pri Ptuju (obročkovalec Rajko Korajžija) kot odrasla, po skoraj 16 letih pa zopet ujeta v Španiji. Najstarejša taščica v Evropi je sicer iz Češke; stara je bila več kot 19 let (EURING 2016). Celoten pregled razrešenih domačih in tujih najdb je podan v dodatku 1. 3.3. Redke vrste V letu 2015 smo obročkali štiri ptice treh redkih vrst (tabela 5), in sicer med oktobrom in decembrom, torej v negnezditvenem obdobju jesenske selitve oziroma prezimovanja. Ponovno je bila v Sloveniji ugotovljena mušja listnica Phylloscopus inornatus in podobno kot prejšnje najdbe v Sloveniji tudi ta iz obdobja jesenske selitve v septembru in oktobru (Šere 1991, Šere & Grošelj 1997, Hanžel & Šere 2011). Travniški vrabec Passer hispaniolensis je bil v letu 2015 najden decembra v Škocjanskem zatoku, od koder je znano, da vrsta vsaj občasno prezimuje, kakor je bilo to v zimah 2007/2008, 2008/2009, 2009/2011 in 2011/2012 (Hanžel & Šere 2011). Zanimivejša pa je najdba para velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus, ki je prva po letu 1909 v Sloveniji in jo podrobneje obravnavamo v nadaljevanju. 3.4. Pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus v letu 2015 Med obročkanimi pticami v letu 2015 zbuja največjo pozornost par velikih krivokljunov, obročkan 29.10.2015 v Bizoviku pri Ljubljani (tabela 5). Samec je imel 108 mm dolgo perut in je tehtal 51 g, samica pa 103 mm dolgo perut in maso 42,9 g. Pri samici je bil izmerjen tudi kljun, in sicer širina 14,6 mm in širina spodnje baze kljuna 13,9 mm, kar dobro definira biometrične lastnosti velikega krivokljuna (Svensson 1992). Vsekakor so dolžine peruti krivokljunov nad 105 mm pri samcih in nad 100 mm pri samicah ter mase nad 45 g sumljive za velikega krivokljuna, zato so pri takšnih osebkih nujne izmere kljuna, zlasti širina kljuna, širina spodnje baze kljuna in širina spodnjega kljuna, ki dajejo zanesljivejšo določitev vrste v roki (Demongin 2016). V 19. stoletju so bili veliki krivokljuni v Sloveniji večkrat opazovani, dva primerka pa sta celo ohranjena 188 ÄCRO CEPHALUS 37 (170/171): 171-176, 2016 Tabela 5: Pregled obročkanih redkih vrst v Sloveniji leta 2015 Table 5: Rare bird species ringed in Slovenia in 2015 Vrsta/ Obroček/ Spol/ Starost/ Datum/ Kraj/ Species Ring Sex Age Date Location Obročkovalec/ Foto/ Ringer Photo Phylloscopus inornatus Loxia pytyopsittacus Loxia pytyopsittacus Passer hispaniolensis KM 85938 E 35826 S E41892 ? CL 24207 S Iy Iy ad. 5.10.2015 29.10.2015 29.10.2015 7.12.2015 Dogoše, Maribor ° Vamberger Pot na Visoko, J " B ' j Bizovik, Ljubljana ' Pot na Visoko, Bizovik, Ljubljana Škocjanski zatok, T n • • 1 Koper Igor Brajnik Žan Pečar Slika 4 Slika 5 Slika 6 Slika 7 Slika 4: Mušja listnica Phylloscopus inornatus, Dogoše, Maribor, Slovenija, 5. 10. 2015, obroček KM 85938 (foto: Miro Vamberger) Figure 4: Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus, Dogoše, Maribor, Slovenia, 5 Oct 2015, ring KM 85938 (photo: Miro Vamberger) Slika 5: Veliki krivokljun Loxia pyttyopsittacus S 1Y, Bizovik, Ljubljana, Slovenija, 29. 10. 2015, obroček E 35826 (foto: Žan Pečar) Figure 5: Parrot Crossbill Loxia pyttyopsittacus S 1Y, Bizovik, ^Ljubljana, Slovenia, 29 Oct 2015, ring E 35826 (photo: Žan Pečar) Slika 6: Veliki krivokljun Loxia pyttyopsittacus $ 1Y, Bizovik, Ljubljana, Slovenija, 29. 10. 2015, obroček E 41892 (foto: Žan Pečar) Figure 6: Parrot Crossbill Loxia pyttyopsittacus $ 1Y, Bizovik, Ljubljana, Slovenia, 29 Oct 2015, ring E 41892 (photo: Žan Pečar) Slika 7: Travniški vrabec Passer hispaniolensis S ad., Škocjanski zatok, Koper, Slovenija, 7. 12. 2015, obroček CL 24207 (foto: Bojana Lipej) Figure 7: Spanish Sparrow Passer hispaniolensis S ad., Škocjanski zatok, Koper, Slovenia, 7 Dec 2015, ring CL 24207 (photo: Bojana Lipej) 153 A. Vrezec, D. Fekonjä: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2015 in pojav velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus Tabela 6: Pregled opazovanj velikih krivokljunov Loxia pytyopsittacus v Sloveniji Table 6: An overview of records of the Parrot Crossbill Loxia pytyopsittacus in Slovenia Lokacija/ Location Datum/ Date Najditelj/ Legit Opombe/ Remarks Vir/ Source Slika/ Figure Idrija pred 1842 Henrik Freyer iglasti gozdovi Freyer (1842) Slovenija 15.10.1887 ^ PMSL 6162 (stara inv št. 386) Hirtz (1936), Zbirka PMS, Ljubljana slika 8 Slovenija 1892 S PMSL 5377 (stara inv. št. 387) Hirtz (1936), Zbirka PMS, Ljubljana slika 8 Kranj, Savski drevored 11.7.-6.8.1909 Gvidon Sajovic os. v jati z L. curvirostra (s Storžiča) Sajovic (1910) Kranj, Šmarjetna gora 25.12.1909 Gvidon Sajovic 2 os. v jati L. curvirostra; smrekov gozd Sajovic (1910) Ljubljana, Bizovik, Pot na Visoko 29.10.2015 Jože Bricelj, Žan Pečar S in $ obročkana to delo sliki 5 & 6 Slika 8: Ohranjena primerka velikega krivokljuna Loxia pytyopsittacus iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije: levo s (inv. št. PMSL 5377, stara inv. št. 387), najden leta 1892, in desno s (inv. št. PMSL 6162, stara inv. št. 386), najden dne 15. 10. 1887, oba iz Slovenije, a brez konkretnega kraja najdbe (foto: Ciril Mlinar Cic) Figure 8: Preserved specimens of the Parrot Crossbill Loxia pytyopsittacus in the collection of Slovenian Museum of Natural History: on the left is s (inv. no. PMSL 5377, old inv. no. 387) collected in 1892, and on the right is s (inv. no. PMSL 6162, old inv. no. 386) collected on 15 Oct 1887, both from Slovenia, but without exact locality reference (photo: Ciril Mlinar Cic) 190 ÄCRO CEPHALUS 37 (170/171): 171-176, 2016 v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije (tabela 6, slika 8). Žal sta primerka ohranjena s pomanjkljivimi podatki, vendar naj bi oba bila najdena v Sloveniji med letoma 1887 in 1892 (Hirtz 1936). Freyer (1842) velikega krivokljuna celo navaja kot ptico borovih gozdov v okolici Idrije. Zadnji zanesljivi podatek o opazovanju velikih krivokljunov v Sloveniji je s Šmarjetne gore pri Kranju, ko sta bili dve ptici opaženi v jati krivokljunov dne 25. 12. 1909 (Sajovic 1910; tabela 6). Šlo je sicer za eruptivno leto krivokljunov in v istem letu med julijem in avgustom so bili v okolici Kranja veliki krivokljuni še večkrat opazovani (tabela 6), istočasno pa so bili zabeleženi tudi beloperuti krivokljuni Loxia leucoptera (Sajovic 1910). Za obe borealni vrsti krivokljunov je namreč značilno, da se v južnih krajih pojavljata bolj ali manj le v eruptivnih letih krivokljunov s severa (Newton 2006), največkrat v mešanih jatah z njimi, čeprav je veliki krivokljun prehransko bolj vezan na storže rdečega bora Pinus sylvestris kot pa smreke Picea abies, ki so pomembni v prehrani krivokljuna Loxia curvirostra (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Ob erupcijah so v mešanih jatah v Rusiji ugotovili, da 69 % ptic v jati sestavljajo krivokljuni, medtem ko je bilo velikih 20 % in beloperutih krivokljunov 11% (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997), ti deleži pa se proti jugu verjetno spreminjajo v prid krivokljunov. V Sloveniji smo v zadnjih 35 letih med letoma 1980 in 2015 sodeč po obročkovalskih podatkih zaznali vsaj sedem eruptivnih let krivokljunov, če za mero eruptivnega leta arbitrarno vzamemo mejo najmanj 300 obročkanih krivokljunov (slika 9). Ta leta so bila 1984, 1985, 2007, 2008, 2010, 2011 in 2012, ne pa tudi leto 2015, v katerem smo ugotovili velike krivokljune, medtem ko so bili beloperuti krivokljuni najdeni v eruptivnem letu 1985 (Grošelj 1988, Komisija za redkosti 1993). Ali je mogoče, da so bili veliki krivokljuni pri nas v preteklosti spregledani, saj meritve kljuna, ki so zanesljive pri določevanju vrste, niso med standardnimi merami pri obročkanju ptic? Da bi to preverili, smo izračunali, kolikšen delež krivokljunov z dolžino 105 mm ali več pri samcih in 100 mm ali več pri samicah je bilo med letoma 2000 in 2015 obročkanih v Sloveniji. Čeprav je v dolžini peruti med krivokljunom in velikim krivokljunom dokaj veliko prekrivanje, so največje dolžine peruti samcev pri krivokljunu po literaturi dosežene pri 106 mm, pri samicah pa pri 101 mm, medtem ko so največji samci velikih krivokljunov imeli 111 mm, samice pa 108,5 mm dolge peruti (Demongin 2016). V celotnem 15-letnem obdobju je bilo takih ptic 8,5 % oziroma 312 osebkov, vendar se je delež krivokljunov z dolgimi perutmi med leti zelo razlikoval. Kot kaže, je bil delež velikih ptic največji v eruptivnih letih, medtem ko je bil v drugih letih nizek oziroma tako velikih ptic niti ni bilo (Spearman rS = 0,66, p <0,01). Ne gre torej za naključje, denimo napake pri merjenju in podobno, pač pa so večje ptice značilnost eruptivnih let, zato ni izključeno, da katera 700 i 600 - 500 - 400 300 - 200 100 - 111 (Nm^miDr-voocnOiHtNm^miDrvoocn OiHtNm^Lni-Dr-^ooc^OiH OOOOOOOOOO^HiH 000000000000