33 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 UDK 630*561.24:749.1 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Prispelo / Received: 24. 4. 2020 Sprejeto / Accepted: 25. 5. 2020 Vol. 69, No. 1, 33-45 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n01a03 Izvleček / Abstract Izvleček: Poslikane kmečke skrinje so pomemben del zbirk muzejskih predmetov ljudske umetnosti alpskega prostora. V Gorenjskem muzeju Kranj smo pregledali nad 30 in dendrokronološko raziskali 18 skrinj iz lesa iglavcev, pretežno navadne smreke (Picea abies). Na odsekih radialnih desk pokrovov in stranic skrinj smo posneli visoko ločljive fotogra- fije za merjenje širin branik. Na osnovi dveh ali več zaporedij širin branik smo sestavili kronologijo za posamezno skri- njo ter uspešno datirali 9 skrinj (8 smrekovih in 1 jelovo) z datumi zadnje branike od 1742 do 1882. Raziskavo skrinje iz lesa jelke (Abies alba) smo podrobneje predstavili. Dendrokronološki datumi so praviloma za nekaj let odstopali od domnevnega leta izdelave posamezne skrinje. Med razlogi, da datiranje preostale polovice skrinj ni uspelo, je majhno število branik, velika variabilnost dendrokronološkega signala smreke v Sloveniji in pomanjkanje mreže ustreznih re- ferenčnih kronologij. Rezultati kažejo, da lahko dendrokronologijo uporabimo za ugotavljanje starosti in pridobivanje informacij o skrinjah, ki jih ne moremo dobiti iz drugih virov. Ključne besede: dendrokronologija, poslikano pohištvo, skrinje, navadna smreka=Picea abies, alpski prostor, ljudska umetnost, muzej, kulturna dediščina Abstract: Painted chests are an important part of museum collections of folk art in the Alpine region. At the Gorenjska Museum in Kranj, we examined over 30 chests mostly made of Norway spruce (Picea abies) and selected 18 of them for dendrochronological analysis. We took high resolution images of the radial boards of the constructional parts of the chests for tree-ring analyses. We constructed tree-ring chronologies for each of the 18 chests. Nine of them were dendrochronologically dated (eight spruce chests and one silver fir) with the end dates ranging from 1742 to 1882. The study of the chest made of silver fir (Abies alba) is presented in detail. Half of the chests could not be dated, main- ly due to the low number of tree-rings or large variability of tree-ring signal of spruce in Slovenia and consequently lack of adequate reference chronologies. The results show that dendrochronology can be used to determine age and obtain information about chests that cannot be obtained from other sources. Keywords: dendrochronology, painted furniture, chests, Norway spruce (Picea abies), Alpine area, folk art, museum, cultural heritage 1 UVOD 1 INT R ODUC TION Poslikano kmečko pohištvo predstavlja po- memben del zbirk muzejskih predmetov. Poslikava skrinj, zibelk, omar in drugega pohištva je bila zna- čilna ljudska umetnost alpskega prostora, kamor sodi tudi severozahodna Slovenija z Gorenjsko, kjer je poslikava pohištva doživela vrhunec v 19. DENDR OKR ONOL OŠKE RAZISKA VE POSLIKANIH KME ČKIH SKRINJ IZ ZBIRKE GORENJSKE GA MUZEJ A V KRANJU DENDR OCHR ONOL OGICAL S TUD Y OF P AINTED CHE S T S FR OM THE C OLLE C TION OF THE GORENJSKA MUSEUM IN KRANJ Katarina Čufar 1 , Tatjana Dolžan Eržen 2 , Luka Krže 1 , Maks Merela 1* 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-mail: maks.merela@bf.uni-lj.si 2 Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj, SLO stoletju. Poslikano pohištvo odlikuje preprostost, funkcionalnost in uporaba lokalnih materialov (Dolžan Eržen et al., 2013). Omenjeno pohištvo je bilo tipično za kmečke domove. V drugi polovi- ci 20. stoletja je zaradi spremembe načina življe- nja in miselnosti izgubilo pomen, zato so bili pri prenovi in posodabljanju domov zavrženi številni dragoceni predmeti. Pri njihovem ohranjanju so muzeji odigrali pomembno vlogo, saj so prepoz- nali pomen »kmečke dediščine« in jo sistematično reševali pred uničenjem. V Sloveniji največje zbir- ke kmečkega pohištva hranita Etnografski muzej v Ljubljani in Gorenjski muzej. V slednjem so med 34 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj eksponati poslikanega pohištva najbolj številne poslikane skrinje. Skrinje so preživele dolga obdobja razmeroma dobro ohranjene, drugi podatki o njih pa so skopi ali se sploh niso ohranili. V grobem vemo, kaj so v njih hranili in kako so jih uporabljali, manj pa vemo, kdo jih je naredil ter kdo jih je uporabljal. Skrinje so bile na mnogih domačijah skoraj edino hrambno pohištvo. V njih so shranjevali skoraj vse: obleko, prejo, blago, suho sadje, stročnice, žito in druga ži- vila ter krmo za živali. Na skrinjah so sedeli, ležali in spali, uprabljali so jih tudi kot potovalne kovčke. O izvoru skrinj vemo malo tudi zato, ker predstavljajo »premično blago«. Izdelali so jih domači ali potujoči mojstri in so se pogosto selile z lastniki. Pri ume- ščanju v čas in kraj si pomagamo s proučevanjem posebnosti z vidika konstrukcij in poslikav (Dolžan Eržen et al., 2013). Največ poslikanih skrinj je izdelanih iz lesa iglav- cev. V splošnem predstavljajo zaboj na podstavkih s pokrovom. Pokrovi skrinj so navadno s kovinski- mi tečaji pritrjeni na zunanjo stran hrbta skrinje in na notranjo stran pokrova. Skrinje imajo večinoma ključavnice in se zaklepajo s ključi. Notranjost skrinj je običajno z desko predeljena v večji prostor in manjši (okrog pol metra dolg) predal, ki je pokrit s pokrovom. Skrinje imajo lahko tudi več predalov, police in dvojno dno, v katerem je prostorček za shranjevanje dragocenosti. Poleg funkcionalnosti je bil pri skrinjah pomem- ben tudi lep videz, ki so ga dosegli s poslikavo. Z vidi- ka poslikave je bila najlepše okrašena prednja stran, stranici občasno, pokrov pa redko. Prednja stranica je bila izdelana iz plošče (praviloma iz dveh topo spojenih desk), ki so ji bile pogosto dodane deščice ali letvice in včasih izrezljani stebrički, pri čemer so nastala ločena polja za poslikavo. Za gorenjske skri- nje je v splošnem značilna okrašena prednja strani- ca, členjena v tri, pet ali sedem različno oblikovanih polj kot na fasadi hiš (Dolžan Eržen et al. 2013). Mo- tivi poslikav so cvetlični, razni simboli in ornamenti, redkeje figure svetnikov. Poslikavanje kmečkega po- hištva je povezano s poslikanimi stropi podružničnih cerkvic, ki so se na Gorenjskem ohranili iz časa od 16. do 18. stoletja in so pogosto okrašeni v tehnikah in z motivi, ki jih najdemo tudi na skrinjah. Skrinje v slovenskih muzejih po nam znanih po- datkih doslej še niso bile raziskane z vidika lesa in dendrokronologije. Dendrokronologija kot znanost o branikah v lesu, temelji na postopku datiranja oz. ugotavljanja, v katerem koledarskem letu je nasta- la posamezna branika (Kaennel & Schweingruber, 1995). Branika je po definiciji prirastna plast lesa, ki je nastala v enem letu in jo lahko vidimo v preč- nem ali radialnem prerezu, meje med branikami pa imenujemo letnice (Torelli, 1990). Dendrokronolo- ška raziskava najpogosteje temelji na merjenju širin branik in jo uporabljamo za datiranje lesa oz. lese- nih predmetov in je še posebej pomembna takrat, ko ne poznamo starosti in nimamo drugih podat- kov o predmetu (Čufar, 2007; Haneca et al., 2009). Dendrokronologijo pri tem uporabimo za razbiranje informacij, zabeleženih v lesu, ki jih prevedemo v jezik drugih strok (Eckstein, 2007). Za datiranje lesenih predmetov je pomembno, iz katerega lesa so narejeni in koliko branik vsebu- jejo, zato je prvi korak raziskave identifikacija lesa in ocena števila branik. Za datiranje potrebujemo ustrezne referenčne kronologije za preiskovano lesno vrsto, območje in obdobje. Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se že več kot 20 let ukvarjajo s sestavljanjem refe- renčnih kronologij za različne potrebe v Sloveniji. Za različna obdobja, območja in predmete so ključne drevesne vrste hrast, jelka, macesen in smreka, kro- nologije teh vrst pa nenehno dopolnjujejo (Čufar & Levanič, 1998; Levanič et al., 2001; Čufar, 2010; Ču- far et al., 2008, 2015). Dendrokronologijo zato tudi pri nas uspešno uporabljamo za ugotavljanje staros- ti in proučevanja informacij v lesu iz prazgodovine, npr. koliščarskih naselbin (Čufar & Velušček, 2012; Čufar et al., 2015), rimske dobe (Čufar et al., 2019) ter zgodovinskih objektov, kot so na primer lesene konstrukcije stavb (Čufar et al., 2014), leseni stro- pi (Čufar & Lozar Štamcar, 2004) in glasbeni inštru- menti (Čufar et al., 2010, 2018). Pri glasbenih inštru- mentih je dendrokronologija postala nepogrešljiva za ugotavljanje starosti, originalnosti, geografskega porekla in izdelovalcev glasbenih inštrumentov. Dendrokronologija je primerna tudi za datira- nje pohištva, vendar so se le redke raziskave ukvar- jale s kmečkim pohištvom, kot na primer v Avstriji (Klein et al., 2014), v Sloveniji pa po naših podatkih takih raziskav še ni bilo. Cilj te študije je bil pregledati poslikane skrinje v muzejski zbirki, izbrati primerne za dendrokrono- loške raziskave ter proučiti, ali lahko dendrokrono- logijo uporabimo za ugotavljanje starosti, izvora in 35 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju originalnosti skrinj. Poleg tega smo želeli ovrednotiti potencial dendrokronologije za raziskavo skrinj in po- dobnih predmetov iz muzejskih zbirk, da bi pridobili čim več informacij, zabeleženih v lesu, in predstavili, kako jih lahko uporabimo na področju drugih strok. 2 MA TERIA L IN MET ODE 2 MA TERIA LS AND METH ODS V letu 2019 smo pregledali nad 30 skrinj iz zbir- ke Gorenjskega muzeja, ki so razstavljene v Mestni hiši v Kranju. Muzejska dokumentacija vsebuje tudi podatek, kje so bile skrinje pridobljene; večinoma izvirajo iz okolice Kranja in Zgornjesavske doline (slika 1, preglednica 1). Za natančen pregled smo izbrali 19 skrinj iz lesa iglavcev, določili lesno vrsto in nato podrobneje pregledali 18 skrinj. Pregledali smo pokrove, stranice, notranje pre- dale in dna skrinj z vidika orientiranosti desk ter šte- vila branik. Za analize smo izbrali 18 skrinj, ki so bile izdelane iz pretežno radialnih desk (slika 7) s čim ve- čjim številom branik. V naslednjem koraku smo do- ločili mesta za dendrokronološke analize, kjer so bile branike najbolj vidne in so domnevno vsebovale les zunanjega dela debla. Nato smo izbrana mesta ozna- čili in opremili z merilom ter jih pripravili za fotografi- ranje (slika 2). Posnetke radialnih površin lesa visoke ločljivosti smo uporabili za merjenje širin branik. Slika 1. Območje Gorenjske, od koder izvirajo raziskane skrinje in lokalne različice poslikanih skrinj in pohi- štva ter zemljevid Slovenije, kjer piki nakazujeta Domžale na jugovzhodu in Rateče na severozahodu obmo- čja ob tromeji z Italijo in Avstrijo (risba iz Dolžan Eržen et al., 2013). Figure 1. The map of Gorenjska region - the origin of the investigated chests, and local variants of painted chests and furniture. On the small map of Slovenia (left), the dots indicate Domžale in the southeast and Rate - če in the northwest of the area, near the border with Italy and Austria (drawing from Dolžan Eržen et al., 2013). 36 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj Delo smo nadaljevali v laboratoriju na Oddelku za lesarstvo, kjer smo posnetke uredili in po potrebi obdelali. Nato smo s pomočjo programa CooRecor- der na izbranih mestih izmerili širine branik in v pro- gramu CDendro shranili zaporedja širin branik (grafe širin branik v odvisnosti od časa). Na večini skrinj smo meritve lahko opravili na več mestih, ki so vključe- vala različne deske. Dobljena zaporedja širin branik smo medsebojno sinhronizirali in za vsako skrinjo izračunali povprečje oz. kronologijo širin branik. Sle- dila je primerjava kronologije posamezne skrinje z razpoložljivimi referenčnimi kronologijami smreke in jelke ter nato datiranje, podprto s statističnimi ka- zalniki, kot so: Gleichläufigkeit - koeficient skladnosti (istosmernosti) GLK(%), t-vrednost Baillie Pilcher TVBP , t-vrednost Hollstein TVH in prekrivanje OVL. Datiranje je potrjeno (statistično značilno), če so vrednosti kazalnikov GLK > 65 % in TVBP ali TVH ≥ 4. 3 RE ZUL T A TI 3 RE SUL T S Od 19 raziskanih skrinj jih je bilo 17 narejenih iz lesa smreke (Picea abies), po ena pa je bila iz lesa jel- ke (Abies alba Mill.) in bora - najverjetneje rdečega bora (Pinus sylvestris) (preglednica 1). V nadaljevanju najprej predstavljamo raziskavo skrinje iz lesa jelke, nato rezultate raziskav skrinj iz lesa smreke. Skrinje iz lesa bora (E4320=SK19) pa nismo dendrokronolo- ško raziskali, ker za to lesno vrsto v Sloveniji nimamo ustreznih referenčnih kronologij za datiranje. 3.1 SKR INJ A IZ LE S A JELKE Z NASLIKANO LETNIC O 1793 3.1 CHE S T MADE OF SIL VER FIR W OOD WITH THE YE AR 1793 P AINTED ON IT Skrinja z inventarno številko Gorenjskega mu- zeja E1118, in dendrokronološko šifro SK05 (pre- glednica 1), je v knjigi Dolžan Erženove (2013) predstavljena kot skrinja z letnico 1793, ki je zelo kakovostno in samosvoje poslikana (slika 3). Skrinja je po navedbi istega vira izdelek Layerjeve delavnice iz časa vodenja Marka Layerja. Bila je restavrirana, kraj pridobitve skrinje je Srednja vas pri Šenčurju. Skrinja ima dimenzije: dolžina 154 cm, širina 67 cm in višina 64 cm. Za izdelavo prednje in zadnje strani, stranic, dna in pokrova so uporabili po dve topo spojeni deski. Za izdelavo skrinje so uporabili tudi številne deščice in podstavke (slika 3). Ocenje- na neto količina lesa v skrinji je približno 0,2 m 3 . Za merjenje širin branik sta bili primerni dve jelovi deski pokrova, ki sta imeli dovolj branik za merjenje levo in desno od sredine drevesa (slika 4). Izmerili smo tudi širine branik na pokrovu no- tranjega predala. Meritve smo opravili na 2 deskah pokrova in na pokrovu predala v skrinji in pridobili 6 zaporedij širin branik. Zaporedja širin branik pokrova skrinje smo uspešno sinhronizirali in sestavili kronologijo, dolgo 86 let – SK05chr (slika 5). Zaporedji širin bra- nik pokrova predala nismo mogli vključiti v kronolo- gijo, ker se dendrokronološko nista ujemali z zapo- redji širin branik pokrova. Slika 2. Delo v muzeju: (A) pregled skrinje in označevanje dela deske pokrova za merjenje širin branik ter (B) fotografiranje. Figure 2. Work in the museum: (A) inspection of the chest and marking of the part of the board for measu- ring tree-ring width, and (B) photographing a chest. 37 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju Slika 4. Skrinja E 1118 = SK05: (A) mesta merjenja širin branik na pokrovu skrinje, ki je sestavljen iz dveh desk, na katerih smo izmerili širine branik vzdolž dveh radijev in (B) na zgornjem delu predala. (C) Slika za merjenje širin branik na pokrovu skrinje z mestom branike, nastale v letu 1774, ki je ključna za datiranje. Figure 4. Chest E 1118 = SK05: (A) locations of tree-ring width measurements on the chest cover consisting of two boards with two radii and (B) the cover of the drawer. (C) Image of the chest cover in the Coo Recor- der showing the ring formed in 1774, which is crucial for dating. Slika 3. Skrinja z letnico 1793, s poslikano prednjo stranjo, členjeno v pet polj z različnimi motivi: na sredini je figura sv. Florjana, ob straneh se v ožjih poljih nahajata baročno ovita stebra, v širših stranskih poljih pa vetrovnica in letnica 17-93. Večja tri polja so zgoraj okrašena s kepastimi cvetovi, skrinja je od pokrova navzdol baročno ornamentirana. Na obeh bočnih stranicah sta v okroglih poljih naslikana obraza. Figure 3. The chest with the year 1793 painted on the front, divided into five fields with different motifs: in the middle is the figure of St. Florian with the baroque columns in the narrower fields, whereas the wider lateral fields contain a windmill and the year 1793. The larger three boxes are decorated with spiky flowers on the upper part, and the chest has baroque ornamentation from the lid downwards. On both sides, faces are painted in round fields. 38 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj Kronologijo skrinje (SK05chr) smo datirali z regionalno kronologijo jelke iz Slovenije ABAL2002 (slika 5). Leto nastanka zadnje (najmlajše) izmer- jene branike na skrinji je 1774. Kazalniki ujemanja kronologije skrinje (SK05chr) in referenčne kro- nologije ABAL2002 so visoki in statistično značil- ni: prekrivanje OVL=86 let, Gleichläufigkeit -koe- ficient ujemanja GLK=69 %***, t-vrednost Baillie Pilcher TVBP=5,2 in t-vrednost Hollstein TVH=5,2. Datacijo smo preverili in potrdili tudi s kronologi- jami jelke različnih objektov kulturne dediščine iz Slovenije (npr. Čufar & Lozar Štamcar, 2004; Čufar & Zupančič, 2009) in z regionalno jelovo kronolo- gijo laboratorija Hohenheim iz Nemčije, ki temelji na lesu jelke iz več držav Evrope (Becker & Giertz- -Siebenlist, 1970). Slika 5. Skrinja E 1118 = SK05: (A) zaporedja širin branik, izmerjena na različnih delih skrinje (črne krivu- lje) in povprečje oz. kronologija skrinje (rdeča krivulja SK05chr), po sinhroniziranju v relativnem času, (B) kronologija skrinje po datiranju s pomočjo referenčne kronologije ABAL2002 (črna krivulja). Leto nastanka zadnje (najmlajše) izmerjene branike na skrinji je 1774 s kazalniki datiranja: prekrivanje OVL, koeficient skladnosti GLK(%), t-vrednost TVBP in TVH; (C) merjeni del pokrova in mesto branike, nastale v letu 1774. Figure 5. Chest E 1118 = SK05: (A) tree-ring width (TRW) series measured on different parts of the chest (black curves) and average - the chronology of the chest (red curve SK05chr), after cross-dating in relative time, (B) the chronology of the chest after dating with the reference chronology ABAL2002 (black curve). The end date, i.e. year of the last (youngest) measured tree-ring on the chest, is 1774 within the statistical parameters of the dating. (C) The measured part of the lid and the outermost tree-ring formed in 1774. The cross-dating parameters are: OVL overlap, Gleichläufigkeit - GLK coefficient of coincidence (%), t-value after Baillie Pilcher TVBP and t-value Hollstein TVH. 39 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju Dobro dendrokronološko ujemanje s kronologi- jami jelke je v tem primeru pripomoglo k potrditvi lesne vrste, saj pri popolnoma nedestruktivnem pre- gledu lesa brez vidnih prečnih prerezov (kjer lahko opazujemo smolne kanale), lesne vrste na posame- znih delih skrinj na terenu nismo mogli natančno identificirati. Pokrov predala v skrinji je iz lesa smre- ke (Picea abies), kar smo potrdili na osnovi smolnega žepa (slika 7), ki je poleg drugih makroskopskih zna- kov (neobarvane jedrovine in postopnega prehoda iz ranega v kasni les) potrdil, da gre za les smreke, ki ga nismo mogli datirati z jelovimi kronologijami. Lesa pokrova žal nismo mogli datirati niti z razpoložljivimi kronologijami smreke. Ugotovljeno leto zadnje branike 1774 (sliki 4 in 5) se ne ujema popolnoma z letnico, naslikano na sprednji stranici skrinje, ki je 1793 (slika 3). Neujemanje letnic je lahko posledica obdelave lesa za pokrov. Če bi bil les posekan 1793, bi leto zadnje zunanje branike 1774 lahko pomenilo, da so pri izdelavi pokrova odstranili 19 branik, kar bi predstavljalo približno 2,5 cm lesa iz zunanjega dela debla. Potrebno je upoštevati tudi čas sušenja in hrambe lesa, med posekom in nadaljnjo ob- delavo, ki je lahko od nekaj mesecev do nekaj let. 3.2 RAZISKA VE SKRINJ IZ LE S A SMREKE 3.2 INVE S TIGA TIONS OF CHE S T S MADE OF NOR W A Y SPRUCE W OOD Za raziskavo preostalih 17 skrinj iz lesa smreke (Picea abies) (slika 6), smo na vsaki (na 2–4 mestih) izmerili širine branik in sestavili kronologijo. Krono- logijo vsake skrinje smo nato skušali datirati s krono- logijami jelke, vendar to v nobenem primeru ni bilo uspešno. Nato smo vsako kronologijo skrinje primer- jali z več kot 20 referenčnimi kronologijami smreke iz različnih rastišč in datiranih objektov v Sloveniji. Za primerjavo smo uporabili še kronologije smreke iz Avstrije, Nemčije in Italije, ki jih med drugim uporab- ljamo tudi pri datiranju violin (Bernabei et al., 2017; Čufar et al., 2010, 2017, 2018). Šifra K r aj iz v or a Naslikana letnica Število branik Dendro datum Δt Lesna vrsta Code Place of Origin Painted Year Tree Ring No. Dendro Date Δt Wood Species SK01 E 4303 Cerklje 1881 78 1882 -1 Picea abies SK02 E 1487 Šmartno pri Cerkljah 1835 76 1832 3 Picea abies SK03 E 1055 Šenčur 1832 57 1836 -4 Picea abies SK04 E 1137 Voklo 1862 70 Picea abies SK05 E 1118 Srednja vas pri Šenčurju 1793 86 1774 19 Abies alba SK06 E 1054 Gameljne 1836 72 Picea abies SK07 E 2565 Kranj 1819 72 Picea abies SK08 E 4324 Podbrezje 51 Picea abies SK09 E 4309 Olševek 1838 66 Picea abies SK10 E 1136 Okolica Kranja 1860 67 1847 13 Picea abies SK11 E 1056 Kranjska Gora 1839 47 Picea abies SK12 E 1122 Ravne v Bohinju 1793 127 1785 8 Picea abies SK13 E 1124 Rodine 1716 55 Picea abies SK14 E 1126 Dovje 1748 55 1742 6 Picea abies SK15 E 1128 Rateče 1788 52 1788 Picea abies SK16 E 5922 Bohinjska Bistrica 1776 71 Picea abies SK17 E 8289 (F8890) Gornjesavska dolina 1841 93 1838 3 Picea abies SK18 E 8541 Podkoren 1888 76 Picea abies SK19 E 4320 Prebačevo 1874 Pinus sylvestris Preglednica 1. Rezultati raziskav skrinj iz lesa smreke (Picea abies), jelke (Abies alba) in bora (Pinus sylve- stris). Dendro datum – dendrokronološko ugotovljeni datum zadnje (najmlajše ) branike na skrinji, Δt – raz- lika med letnico na skrinji in dendrokronološkim datumom. Table 1. Results of analyses of chests made of Norway spruce (Picea abies), silver fir (Abies alba), and Scots pine (Pinus sylvestris). Dendro date - the dendrochronologically obtained end date, i.e. the year of formati- on of the last tree-ring, Δt - the difference between the year on the chest and the dendrochronological date. 40 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj Slika 6. Skrinje iz lesa smreke (Picea abies) SK01 do SK18, jelke (Abies alba) SK05 in bora (Pinus sylvestris) SK19. Šifre SK* smo skrinjam dodelili v dendrokronološkem laboratoriju, šifre E* pa so evidenčne številke Gorenjskega muzeja (prim. preglednica 1). Figure 6. Chests made of Norway spruce (Picea abies) wood SK01 - SK18, silver fir (Abies alba) SK05, and Scots pine (Pinus sylvestris) SK19. SK* are the codes of the dendrochronological laboratory, and the E * are the codes of the Gorenjska Museum (cf. Table 1). 41 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju Število branik pri skrinjah je bilo od 47 do 127, od tega je 8 kronologij skrinj imelo manj kot 70 branik (preglednica 1), kar je z vidika dendro- kronologije neugodno. Število je bilo še dodatno zmanjšano, ker so bile skrinje večinoma narejene iz radialno tangencialnih desk (slika 7) in za merjenje niso bile primerne vse branike na deski. Prečni pre- rezi, ki so najbolj primerni za merjenje širin branik, pa niso bili vidni. Kljub temu smo uspešno datirali 8 skrinj iz lesa smreke, ugotovljeni so bili datumi zadnje branike v razponu od 1742 do 1882 (pre- glednica 1). Datiranje smo opravili z različnimi kro- nologijami smreke iz različnih rastišč in objektov predvsem z območja Gorenjske s kazalniki TVBP ≥ 4, GLK > 65 % in z dobrim vizualnim ujemanjem kronologij. Pri skrinjah SK02, SK03 in SK10 iz oko- lice Kranja in naslikanimi letnicami 1835, 1832 in 1860 (slika 6, preglednica 1), smo ugotovili tudi medsebojno podobnost kronologij skrinj, s čemer smo datiranje lahko dodatno potrdili. Ostale kro- nologije niso izkazovale podobnosti, saj je variabil- nost rasti smreke iz različnih rastišč Gorenjske zelo pogosta, raziskava pa je tudi vključevala skrinje iz različnih obdobij. Izračun vrednosti Δt (razlike med domnevnim letom izdelave skrinje in dendrokronološkim datu- mom zadnje branike) kaže, da se je v enem primeru letnica, napisana na skrinji, ujemala z dendrokro- nološko datacijo, v enem je bila razlika 1 leto, pri petih skrinjah pa je bila dendrokronološka datacija za 3-13 let pred letom, napisanim na skrinjah. Sled- nje predstavlja razpon, ki ga redno opažamo pri številnih izdelkih, tudi violinah in je posledica časa, potrebnega za sušenje lesa, ter »izguba« branik iz zunanjega dela debla zaradi obdelave lesa (Čufar et al., 2017, 2018). Ta rezultat se ujema tudi z opa- žanji raziskave v Avstriji, kjer so ugotovili, da je les za kmečko pohištvo vseboval branike iz zunanjega dela debla. To nakazuje, da je bil les skrbno upora- bljen, pri čemer so skušali material čim bolje izkori- stiti in ga čim manj odstraniti zaradi obdelave (Klein et al., 2014). Pri eni skrinji je bil nastanek zadnje branike eno, pri eni pa 4 leta kasnejši kot letnica, napisana na skrinji. 4 RAZPRA V A IN SKLEPI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Dendrokronologijo so za raziskave lesenih predmetov kulturne dediščine najprej uvedli za določanje starosti, vendar poleg datacije običajno nudi veliko dodatnih informacij o uporabljeni lesni vrsti, izvoru in rabi lesa. To se je potrdilo tudi pri raziskavi poslikanih skrinj. Dendrokronološka raziskava se začne z identifi- kacijo lesa. Pri pregledu skrinj smo se morali omejiti na makroskopske znake v lesu, ki jih vidimo pred- vsem na radialni in tangencialni površini, ker prečni prerezi navadno niso bili vidni. Večina skrinj je bila narejenih iz lesa smreke, ena iz lesa jelke in ena iz lesa bora. Smreka in jelka sta vrsti brez obarvane jedrovine z razločnimi branikami ter postopnim prehodom iz ranega v kasni les: smreka ima aksi- alne in radialne smolne kanale, jelka pa jih nima. Identifikacijo lesa smo dodatno podprli z uporabo dendrokronologije, kjer smo na primer les jelke po- trdili z zelo dobrim ujemanjem s kronologijami jel- ke, smreke pa z njimi nismo mogli datirati. Les smreke in jelke ima tudi podobne lastnos- ti, zato ju pogosto uporabljajo za istovrstne izdelke. Pogosto celo v istem izdelku uporabijo les obeh vrst. Slednje smo opazili pri skrinji SK05, ki je imela stra- nice in pokrov iz lesa jelke, pokrov notranjega pre- dala pa iz lesa smreke. Uporabo lesa jelke ali smreke včasih posredno nakazuje tudi starost in izvor lesa. Do sredine 19. stoletja je bila v večjem delu Sloveni- je uporaba jelovine bolj pogosta kot uporaba smre- kovine (npr. Čufar et al., 2013, 2014). Raba smre- kovine je bila vezana predvsem na območje Alp oz. naraven areal razširjenosti smreke (Brus, 2012). Smrekovino so v 19. stoletju na območju Sloveni- je začeli pospešeno razširjati tudi na rastišča izven njenega naravnega areala in na rastišča na nižjih nadmorskih višinah (Brus, 2012). Glede na poseb- nosti lesa preiskanih skrinj sklepamo, da je les za večino skrinj najverjetneje izviral iz rastišč na nižjih nadmorskih višinah, kjer smreke dobro priraščajo. Posledično so bile branike dokaj široke (večinoma 2-3 mm), njihovo število pa je bilo relativno majhno. Pri skrinji, izdelani iz lesa bora, moramo pou- dariti, da uporaba lesa rdečega bora pri nas ni po- gosta, je pa zelo razširjena na severu Evrope (npr. v baltskih in skandinavskih področjih), kjer borovino uporabljajo za širok nabor izdelkov, podobno kot mi uporabljamo smrekovino. 42 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj Dendrokronološka datacija je na leto natančna, a ima poleg prednosti tudi omejitve. Pove namreč leto nastanka posamezne branike in ne leta izdela- ve predmeta. V kolikor leseni predmet vsebuje zad- njo braniko pod skorjo in to braniko datiramo, ugo- tovimo, kdaj je bilo drevo, iz katerega izvira les, še živo oz. kdaj je bilo posekano (Haneca et al., 2009). Ker večina skrinj ne vsebuje skorje, moramo leto najmlajše branike na predmetu obravnavati kot ter- minus post quem, to je mejnik oz. leto, po katerem je bila skrinja narejena. Za oceno starosti bi morali vedeti, koliko časa je preteklo med posekom dre- vesa in izdelavo predmeta. Razliko med letom izde- lave in letom nastanka najmlajše branike označuje interval »Δt« (Bernabei & Čufar, 2018; Čufar et al., 2018). Izračun Δt je smiseln, če se lahko zanesemo na podatek o starosti, ki ga predstavlja letnica, nas- likana na skrinji. Δt pove, koliko let je preteklo od poseka drevesa do uporabe lesa in tudi kako dolgo so les sušili ter koliko branik je bilo odstranjenih za- radi obdelave lesa. Slednje vključuje tudi obžagova- nje, skobljanje oz. odstranjevanje lesa za pridobitev ravnih površin za lepljenje in spajanje plošč. Na in- terval Δt vpliva tudi čas sušenja lesa, ki je bil po naši oceni na primeru iglavcev najmanj eno leto. Pri skrinjah smo zabeležili en primer, ko dendrokronološki datum kaže na leto po domnev- ni izdelavi predmeta. Tudi za to je več možnih vzrokov, ki so znani iz raziskav violin. Pri violinah dendrokronološka datacija pogosto pokaže, da je bil les posekan po domnevnem letu izdelave ali celo po smrti domnevnega mojstra. To navadno nakazuje, da je inštrument ponaredek, nalepka v inštrumentu s podatki o letu izdelave in mojstru pa je ponarejena (Čufar et al., 2010). Tudi pri lesenih stavbah se vrezana letnica na objektu pogosto ne ujema z dendrokronološko datacijo, kar je pogosto posledica popravil in menjav lesenih delov, ali pa vrezana letnica enostavno ne sporoča leta, ko je bil izdelek narejen (Čufar & Strgar, 2011). V primeru skrinj bi bilo verjetno, da letnica ne sporoča leta, ko je bil izdelek narejen. Skrinje so zanesljivo tudi popravljali in predelovali, pri čemer je bilo najlažje zamenjati pokrov, ki je bil v večini raziskanih skrinj najprimernejši in najbolj dostopen element za dendrokronološke raziskave. Za merjenje širin branik je najprimernejši preč- ni prerez, uporaben pa je tudi radialni prerez. Na radialno tangencialnih deskah, ki prevladujejo v Slika 7. Les smreke ali jelke, brez barvnih razlik med beljavo in jedrovino: (A) prečni prerez (P) z naka- zano lego tangencialno radialne deske (okvir), (B) tangencialno radialna deska z vidnim prečnim pre- rezom in (C) tangencialno radialna deska kot jo vi- dimo na skrinji, kjer je les v sredini usmerjen tan- gencialno (T), proti robovom pa radialno (R), mesti označeni s puščico sta uporabni za merjenje širin branik. ZB - mesto zadnje branike, ZB* - zadnja bra- nika pod skorjo, S – smolni žep. Figure 7. Wood of Norway spruce or silver fir witho- ut coloured heartwood: (A) cross-section (P) with the indicated position (frame) of the tangential - ra- dial board, (B) tangential - radial board with visible cross section, and (C) tangential - radial board as seen on the chest, with the tangentially (T) orien- ted part in the centre and radially (R) oriented one towards the edges (arrows) which are useful for tree ring measurement. ZB - outermost ring, ZB* - waney edge, and S - resin pocket. skrinjah, je za merjenje uporaben samo radialno orientirani del deske (slika 7). Pri izdelavi plošč za stranice, dno in pokrov so navadno spojili po dve deski, od tega je vsaj ena na vsaj enem mestu veči- 43 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju noma segala skoraj do skorje. Les so uporabili tako, da so dosegli čim večjo dimenzijsko stabilnost, oz. čim manjše krčenje in nabrekanje lesa zaradi spre- memb vlažnosti, preprečiti so morali tudi zvijanje lesa. Take lastnosti so dosegli tako, da so uporabili čim bolj radialno usmerjen les in se izognili lesu v notranjem delu debla (ob strženu), zato so deske v skrinjah večinoma radialno tangencialne (slika 7). Les smreke predstavlja izziv za datiranje, saj je dendrokronološki signal smreke v Sloveniji močno odvisen od mikrolokacije, posebno od nadmorske višine rastišč (Ferlin, 1991; Levanič et al., 1995). Po- sledično potrebujemo več kronologij za datiranje. V tem se smreka razlikuje od jelke, kjer les običaj- no lahko datiramo s pomočjo ene same regionalne kronologije iz Slovenije, datum pa pogosto lahko preverimo in potrdimo tudi z evropsko kronologijo jelke iz laboratorija Hohenheim (Becker & Giertz- -Siebenlist, 1970). Uspeh datiranja smreke je zato večji, če imamo ustrezno mrežo referenčnih krono- logij. Za zgodovinske predmete morajo kronologije pokrivati obdobje, iz katerega izhaja predmet, zato jih sestavimo iz lesa oz. kronologij dreves in različ- nih zgodovinskih predmetov (Čufar et al., 2008). Kronologije so zato plod interdisciplinarnih raziskav, kamor je vključenih več strok, kot v primeru te štu- dije. Izzive za dendrokronološko datiranje predsta- vlja tudi majhno število branik in orientacija lesa, saj je samo del desk za skrinje radialno orientiran in uporaben za učinkovito merjenje širin branik. V ugodnem primeru je tudi mogoče ugotovi- ti izvor lesa (kar smo že nakazali) in mojstra, ki je predmet naredil, saj ima les iz istega območja (in časa) podoben dendrokronološki signal, mojstri pa so pogosto predelovali les iz določenega območja. Les enega debla je bil predelan v več izdelkov, za skrinje pa so uporabili les iz enega ali dveh debel. Predstavljene raziskave so pokazale, da je dendrokronološka analiza skrinj mogoča. V našem primeru je bila v približno polovici primerov tudi uspešna, računamo pa, da bomo nekatere skrinje lahko datirali, ko bomo izboljšali referenčne krono- logije za raziskano območje. Rezultati nakazujejo, da bi dendrokronološka analiza lahko bila v po- moč pri ugotavljanju izvora skrinj in mojstra, ki jih je izdelal. Predvsem pri podrobneje predstavljeni skrinji iz lesa jelke smo tudi pokazali, da dendrokro- nološka analiza predstavlja dodatni vir podatkov o predmetu (skrinji) in da bi bila posebej pomembna tam, kjer prave starosti in izvora skrinje ne pozna- mo. Hkrati je ugotavljanje starosti pomembno tudi pri skrinjah, ki imajo napisane letnice, a dendrokro- nološka datacija ne potrjuje, da predstavljajo leto domnevne izdelave predmeta. Neujemanje datu- mov nas lahko pripelje do povsem novih spoznanj o predmetu, ki bi jih praviloma lahko pojasnili le z dodatnimi obširnejšimi raziskavami. 5 PO VZETEK 5 SU MMAR Y Painted furniture is an important part of the museum collections of Alpine folk art. The Goren- jska Museum keeps a collection of chests, cradles, cupboards and wardrobes, bed frames with head and foot boards, the housings of clocks, and interior doors. Painted chests in the collection of furniture predominate, with over 120 items (Dolžan Eržen et al., 2013). Most of them originate from Gorenjska, more precisely from the region along the upper course of the Sava river, extending from the outskirts of Ljubljana to the border between Slovenia, Aus- tria and Italy, bounded by the Julian and Karavanke Alps (Figure 1). The art of painting rural furniture in Gorenjska was most popular from the beginning of the 17 th till the late 19 th centuries, with the peak in the first two-thirds of the 19 th . The painted chests have been intensively studied, although mainly from the ethnological and art-historical point of view (Dolžan Eržen et al., 2013). The objective of this study was to investigate the wood of the chests by means of dendrochro- nology to obtain the dating and additional informa- tion on these valuable objects. We inspected more than 30 chests exhibited in the Gorenjska Museum in Kranj. They originated from various locations in Gorenjska (Figure 1, Table 1). We selected 19 chests made of softwoods with mostly radially oriented panels and a larger number of tree-rings for further investigation. In the next step we inspected the orientation, number and visibility of tree-rings on the covers (lids) and front or side panels of the chests, and performed mac- roscopic wood identification. As one of the chests was made of Scots pine (Pinus sylvestris), only 18 were used for dendrochronology. As the construction of the chests did not al- low us to observe the cross-sections of the panels 44 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrochronological study of painted chests from the collection of the Gorenjska Museum in Kranj (which are covered with wooden ledges), tree- rings were only accessible for ring width meas- urements on radial sections of the boards. In every chest we identified two to six optimal loca- tions for tree-ring width measurement, and took high-resolution images showing tree-rings from the centre (near the pith) to the periphery of the selected boards. Tree-ring width measurements were performed on different radii and boards of every chest and were used to construct a chronol- ogy of the object. These chronologies were then cross-dated with the available reference chronolo- gies of Norway spruce and silver fir from Slovenia and checked with the ones from the neighbour- ing countries obtained from ITRDB (International Tree Ring Data Base) or by exchange with tree-ring laboratories of the University of Natural Resourc- es and Life Sciences, Institute of Wood Technology and Renewable Materials, Vienna, Austria (Dr. Mi- chael Grabner) and at the National Research Coun- cil of Italy, Trees and Timber Institute, Trento, Italy (Dr. Mauro Bernabei). Tree-ring width measurements were per- formed on images with the help of the CooRecord- er and CDendro, whereas the cross-dating was per- formed with the TSAP Win program in accordance with standard procedures. Seventeen chests were made of Norway spruce (Picea abies) and one of silver fir (Abies alba). For each of them we obtained two to six tree-ring se- ries (of different radii and boards), and chronologies of the chests spanning 47 to 127 years were con- structed. The chronologies were then cross-dated with the available reference chronologies of Nor- way spruce and silver fir from Slovenia and other countries. Half of the chronologies were success- fully dated with the obtained end dates between 1742 and 1882. The dendrochronological end dates slightly deviated from the presumable years of the production indicated by the painted year on the chests or estimated by the museum based on other historical sources. The investigation of the chest made of silver is presented in detail. This is an interestingly painted chest with the year 1793 painted on it (Figure 3), while the dendrochronologically defined end date was 1774 (Figure 4, 5). Although the bottom, walls and the lid were made of silver fir, the lid of the inner drawer was made of spruce. Half of the chests made of Norway spruce and the one made of pine could not be dated by means of dendrochronology. The obstacles for successful dating were the small number of tree-rings, radi- al-tangential orientation of the boards, which ad- ditionally reduced the number of tree-rings suit- able for ring width measurement (Figure 7), and great likelihood that the object contained wood of only one tree. Dendrochronological dating is better if the chronology (to be dated) is based on several trees (e.g., samples originating from seven to 15 trees are recommended when investigating constructions) and if the number of tree-rings is large (e.g., over 100 tree-rings). In Slovenia, wide tree-rings are usual for Norway spruce from the lowlands where the tree-ring signal is also greatly affected by local factors hampering dendrochron- ological cross-dating (Bernabei et al., 2017). The large variability of the dendrochronological signal of the spruce in Slovenia is probably the main rea- son that we would need a dense network of local chronologies of spruce covering all potential sourc- es of wood origin. Nevertheless, this study shows that dendro- chronology can be successfully used for investiga- tion of chests and that it could serve as a source of independent information about chests, especially when their age and origin are unknown. The find- ings of this study also apply for the use of dendro- chronology to investigate other objects in muse- um collections. The study was supported by the Gorenjski muzej and the Slovenian Research Agency (ARRS), program P4-0015. We are grateful to Irena Jeras Dimovska and to Jože Planinšič for their great help and support during the study, as well as to Draja Vranjek and Paul Steed for Slovene and English lan- guage editing. ZAHVALA A CKNO WLEDGEMENT S Študijo sta finančno podprla Gorenjski mu- zej in Raziskovalna agencija republike Slovenije (ARRS), program P4-0015. Pri raziskavah so nam pomagali Irena Dimovska Jeras, Jože Planinšič in Denis Plavčak. Darja Vranjek in Paul Steed pa sta lektorirala slovensko in angleško besedilo. Vsem lepa hvala! 45 Les/Wood, Vol. 69, No. 1, June 2020 Čufar, K., Dolžan Eržen, T., Krže, L., & Merela, M.: Dendrokronološke raziskave poslikanih kmečkih skrinj iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju REFERENCE S VIRI Becker, B., & Giertz-Siebenlist, V. (1970). Eine über 1100-jährige mit- teleuropäische Tannen Chronologie. Flora, 159, 310-346 Bernabei, M., Bontadi, J., Čufar, K., & Baici, A. (2017). Dendrochro- nological investigation of the bowed string instruments at the Theatre Museum Carlo Schmidl in Trieste, Italy. Journal of Cul- tural Heritage, 27, S55-S62. Bernabei, M, & Čufar, K. (2018). Methods of Dendrochronology for Musical Instruments. Book of End of WoodMusICK COST Ac- tion FP1302. Edited by Marco A. Pérez and Emanuele Marconi, 67-80. Brus, R. (2012). Drevesne vrste na Slovenskem, 2nd ed. Ljubljana, Samozaložba. Čufar, K. (2007). Dendrochronology and past human activity - A re- view of advances since 2000. Tree Ring Research 63(1), 47-60. Čufar, K. (2010). Dendrokronološka metoda za datiranje lesa v Slove- niji. Argo 53(1), 30-33. Čufar, K., Beuting, M., Demšar, B., & Merela, M. (2017). Dating of violins – the interpretation of dendrochronological reports. Journal of Cultural Heritage, 27: 44–54. Čufar, K., Beuting, M., Grabner, M. (2010). Dendrochronological da- ting of two violins from private collections in Slovenia = Den- drokronološko datiranje dveh violin iz zasebnih zbirk v Sloveni- ji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 91, 75-84. Čufar, K., Bizjak, M., Kitek Kuzman, M., Merela, M., Grabner, M., & Brus, R. (2014). Castle Pišece, Slovenia – building history and Wood economy revealed by dendrochronology, dendroprove- nancing and historical sources. Dendrochronologia, 32, 357– 363. DOI: https://doi.org/10.1016/j.dendro.2014.08.002 Čufar, K., De Luis, M., Zupančič, M., & Eckstein, D. (2008). A 548-year long tree-ring chronology of oak (Quercus spp.) for SE Slovenia and its significance as dating tool and climate archive Tree-ring research 64 (1), 3-15. Čufar, K., Demšar, B., & Merela, M. (2018). Dendrokronološke ra- ziskave za ugotavljanje starosti, izvora in pristnosti godal. V Tatjana Štefanič ur.: Goslarstvo na Slovenskem, Zbornik ob 110-letnici rojstva Maksimilijana Skalarja (1908–1997). Pokra- jinski muzej Ptuj – Ormož, 27-43. Čufar, K., Horvat, J., Tolar, T., Berden, T., & Merela, M. (2019). Razis- kovalni potencial lesa sodov iz rimskih vodnjakov = Research potential of wood of barrels from Roman water wells. Les / Wood 68 (1), 47-60. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wo- od.2019.v68n01a05. Čufar, K., & Levanič, T. (1998). Referenčne kronologije za dendrokro- nološko datiranje v Sloveniji - stanje 1997 = Reference chrono- logies for dendrochronological dating in Slovenia - their state of development in 1997. Arheološki vestnik 49, 63-73. Čufar, K., & Lozar Štamcar, M. (2004). Dendrokronološko datiranje lesenega stropa iz dvorca Šteberk na Cerkniškem. Argo 47 (2), 74-80. Čufar, K., & Strgar, D. (2011). Dendrokronološko datiranje Berkoviče- vega hrama v vasi Orešje na Bizeljskem. Les 63 (19), 265-269. Čufar, K., Strgar, D., Merela, M., & Brus, R. (2013). Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhiv = Wood in the Ban’s house at Artiče, Slovenia, as a historical archive. Acta Silvae et Ligni 101, 33-44. Čufar, K., Tegel, W., Merela, M., Kromer, B., & Velušček, A. (2015). Eneolithic pile dwellings south of the Alps precisely dated with tree-ring chronologies from the north. Dendrochronologia 35, 91–98. Čufar, K., & Velušček, A. (2012). Les s koliščarskih naselbin na Ljubl- janskem barju in njegov raziskovalni potencial. Les 64 (3-4), 49-56. Čufar, K., & Zupančič, M. (2009). Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves = Silver fir (Abies alba Mill.) as raw material and tree tissue. Zbornik gozdarstva in lesarstva 89, 55-66. Dolžan Eržen, T., Žibert, M., & Jeras Dimovska, I. (2013). Poslikano kmečko pohištvo v zbirki Gorenjskega muzeja, Kranj, Gorenjski muzej, 100 s. Eckstein, D. (2007). Human time in tree rings. Dendrochronologia 24, 53–60. Ferlin, F. (1991). Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in nje- nega prirastnega odzivanja na imisijske strese. Zbornik gozdar- stva in lesarstva 37, 125-156. Haneca, K., Čufar, K., & Beeckman, H. (2009). Oaks, tree-rings and wooden cultural heritage: a review of the main characteristics and applications of oak dendrochronology in Europe. Jour- nal of Archaeological Science 36,1-11. DOI: https://doi.or- g/10.1016/j.jas.2008.07.005. Kaennel, M., & Schweingruber, F. H. (1995). Multilingual Glossary of Dendrochronology. Terms and Definitions in English, German, French, Spanish, Italian, Portuguese, and Russian. Birmensdorf and Berne, Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Land- scape Research, Paul Haupt: 467 s. Klein, A., Nemestothy, S., Kadnar, J., Grabner, M. (2014). Dating fur- niture and coopered vessels without waney edge – Reconstru- cting historical wood-working in Austria with the help of den- drochronology. Dendrochronologia, 32 (1), 90-96. Levanič, T., Čufar, K., & Zupančič, M. (1995). Kronologija letnih prirastkov jelke in smreke v Sloveniji. Les 47 (9), 259-26. Levanič, T., Pignatelli, O., & Čufar, K. (2001). A regional larch chro- nology of trees and historical buildings from Slovenia and Northern Italy. Dendrochronologia (Verona) 19 (2), 221-229. Torelli, N. (1990). Les in skorja - slovar strokovnih izrazov. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesar- stvo, 71 s.