>
Cd Spodbujanje ucenja o Evropski uniji ^ na šolah
^ Nada Trunk Širca
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
Andreja Barle
^^ Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Jasmina Mohorko
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Katja Kolenc
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Valerij Dermol
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
Izobraževanje je od začetka moderne države in vzpostavitve množičnega šolstva pomemben dejavnik, ki prispeva h krepitvi vezi med političnimi institucijami in državljani. Vlogo izobraževanja krepi prepričanje, da pomanjkanje državljanskih kompetenc vodi k apatičnosti državljanov, nizki angažiranosti ter celo k nezaupanju v delovanje demokratičnih institučij. Pomanjkanje državljanskih kompetenč je ovira za angažirano udejstvovanje posameznikov oziroma čelo držav v okviru mednarodnih organizačij. Jasno je, da samo izobraževanje ne more reševati vseh vprašanj, povezanih z vlogo aktivnega demokratičnega državljana, lahko pa prispeva pomemben del. Pričujoč (članek opisuje umeščenost domovinske in državljanske vzgoje ter v okviru tega učenje o evropski razsežnosti državljanstva v slovenskih šolah.
Ključne besede: evropsko državljanstvo, državljanska vzgoja v Evropi, evropska razsežnost poučevanja, ključne kompetenče, vseživljenjsko učenje
Državljanstvo v novi dobi
Kompleksnost in spremenljivost sodobnega sveta zahteva vedno nove premisleke o svetu, v katerem živimo, o položaju posameznika, družbenih skupinah in o družbenih pročesih. Terja čelo nenehne premisleke o končeptih, ki so se zdeli trdni in nespremenljivi. Med njimi je zagotovo tudi končept državljanstva in identitete. To velja še posebej v globaliziranem in multikulturnem svetu, kjer se vse bolj jasno zarisuje os lokalno - načionalno - globalno (Pikalo 2011).
vodenje 2I2013: 93-105
Oblikovanje identitete postaja vse bolj zapleten proces. Spreminjajoči svet zahteva, da se posameznik nenehno spreminja in pri tem ohranja samega sebe. Oblikovanje identitet temelji na per-cepciji znanja in izkustva. Konstitutivne dimenzije sebe - čas in prostor, bolezen in zdravje, spol in leta, rojstvo in smrt, spolnost in ljubezen - tako niso vec datumi, temvec problem, kako odgovoriti nanje, kako jih predstaviti (Melucci 1996). Prav zato ni cudno, da hkrati ob spreminjanju nenehno išce trdna oprijemališca.
Med pomembna oprijemališca je sodila nacionalna identiteta. Toda tudi nacionalna identiteta kot najpomembnejša oblika teritorialne solidarnosti, temeljece na ideji enotne nacionalne države, izkustev in obcutkov patriotizma ter skupne kulturne dedi-šcine ni vec nespremenljiv oznacevalec, ki vodi državljane (Torres 1998, 187). Procesi globalizacije in vkljucevanja nacionalne države v širše mednarodne integracije vprašanje oblikovanja nacionalne identitete še zaostrujejo.
Tesna povezanost med nacionalno državo in državljanstvom je bila v preteklosti samoumevna. Razvoj državljanstva je bil proces, ki je tekel hkrati z oblikovanjem nacionalne skupnosti. Prav zato je bila vzgoja državljana ena od osrednjih nalog nacionalne države (Turner 2006, 225). Izobraževanje je v tem procesu odigralo kljucno vlogo (Ramirez in Bolli 2007). Procesi uvajanja množic-nega in obveznega šolanja so bili nelocljivo povezani z oblikovanjem nacionalne države. Pomembna naloga množicnega in obveznega šolanja je bila oblikovanje državljanske identitete in nacionalne zavesti, ki posameznika poveže z državo in oblikuje nacionalno skupnost (Green 1997, 134).
Podlaga za oblikovanje kurikulov, ki naj bi zagotovili oblikovanje nacionalne zavesti in državljanske identitete, je bila etno-centristicna, pri cemer je bila osrednja pozornost usmerjena na razlikovanje »nas« od vseh drugih (Green 1997). Utrjevanje nacionalne zavesti in državljanske identitete v procesu množicnega in obveznega šolanja v Evropi ima celo nekatere skupne znacilnosti, in sicer: poudarjanje patriotizma, povelicevanje kulture in zgodovine naroda in mitologiziranje nacionalnih herojev in dogodkov (Keating 2011, 244).
S procesi globalizacije in vkljucevanja nacionalnih držav v širše mednarodne integracije se je pojavilo vprašanje, ali je koncept državljanstva nelocljivo povezan z nacionalno državo in ali je potrebno koncept državljanstva na novo premisliti (Turner 2006; Keating 2011). S krepitvijo Evropske unije in povecano mobilnostjo ljudi, z vecjimi migracijskimi tokovi vprašanja nacionalne iden-
preglednica 1 Razlikovanja med nacionalnim in postnacionalnim modelom
Razsežnosti državljanske vzgoje	Nacionalni model	Postnacionalni model
Osredotocenost predmetnika na geografijo in nacionalno pripadnost	Patriotski	Osredotocenost na regijo/svet, na regionalne, mednarodne organizacije
Državljanstvo	Pripadnik naroda	Državljan regije, sveta (pri cemer ostaja pripadnik naroda)
(Človekove pravice	Pravice in dolžnosti temeljijo na nacionalni pripadnosti	Temeljijo na globalnih definicijah pripadnosti, nacionalna pripadnost je še vedno prisotna
Vrednote	Vrednote, ki jih propagira nacionalna država in nacionalna kultura	Univerzalne državljanske vrednote
Vešcine	Participacija v nacionalnih institucijah	Sodelovanje, zavedanje o družbeni konstrukciji znanja, kriticno mišljenje
titete in državljanstva niso bila zgolj akademska, temvec povsem konkretna vprašanja. Konkretne rešitve za navedena vprašanja je bilo potrebno poiskati na številnih področjih nacionalnih politik, zagotovo pa tudi na področju izobraževanja, ki je bilo tradicionalno povezano z razvojem nacionalne države.
Ponovna konceptualizacija državljanstva vkljucuje razlicne definicije. Nekatere so povsem splošne, kot npr., da gre za nove oblike državljanstva, ki je ne definira izkljucno nacionalna država (Delanty 2000). Druge skušajo pojasnjevati razmerje med identitetami in novimi oblikami državljanstva, pri cemer poudarjajo, da identitete niso vec nujno vir pravic in privilegijev, kar je pripomoglo k razlocitvi nacionalne identitete in nacionalnega državljanstva in omogocilo soobstoj obeh (Soysal 1994). Keatingova (2011) v grobem razlikuje dva razlicna pristopa, ki sta se uveljavila v državljanski vzgoji v šolah, in sicer model, ki izhaja iz nacionalne države in t. i. postnacionalni model. Razlikovanja so povzeta v preglednici 1.1 (Keating v Pikalo, Ilc in Banjac 2011, 245-246).
Shematski prikazi so pogosto prevec poenostavljeni. Naveden shematski prikaz pa se zdi, kljub pogostemu navajanju (Keating 2011), prevec splošen in premalo poglobljen, da bi služil za nadaljnjo obravnavo. Zagotovo tudi ne more biti v oporo pri analizi ume-šcenosti ucenja o evropski razsežnosti državljanstva, saj že zaradi specificnosti integracije, kot je eu, prenosi dosedanjih modelov in strategij poucevanja o državljanstvu preprosto niso mogoci. Naveden shematski prikaz tudi ne omogoca razprave o kompleksnosti
in povezanosti razumevanja državljanstva v novi dobi, to je državljanstva v razmerju do nacionalne države ter do evropskega državljanstva ter s tem povezane državljanske vzgoje.
Ucenje o evropski razsežnosti državljanstva je postalo za Slovenijo posebno pomembno od devetdesetih let naprej - torej od obdobja, ko je postala samostojna nacionalna država. Prav zato bo v nadaljevanju analiza posvečena pristopom, ki so se razvili od leta 1990 najprej v mednarodni skupnosti in nato v Sloveniji.
Ucenje o evropski razsežnosti državljanstva od devetdesetih let do danes
Na razumevanje koncepta državljanstva je v obdobju po letu 1990 pomembno vplivala uveljavitev formalnega državljanstva Evropske unije s podpisom Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu 1992 in širitev držav clanic. Evropska identiteta preprosto ni bila vec omejena na zahodnoevropske države, »bivše komunisticne države je bilo treba vkljuciti ne le v evropske integracije, temvec tudi v evropski imaginarij« (Keating v Pikalo, Ilc in Banjac 2011, 257).
Uveljavljanje aktivnega demokraticnega državljanstva je zato postalo pomemben cilj izobraževalnih politik vseh vkljucenih držav. Tako na ravni Evropske unije kot tudi na ravni Sveta Evrope je bila sprejeta vrsta dokumentov in konkretnih projektov, s katerimi naj bi se zagotovila prisotnost ucenja za aktivno demokraticno državljanstvo v kurikulih. Tako je bil izveden projekt Education for Democratic Citizenship, izvedena je bila tudi študija izobraževanje Education and Active Citizenship in the European Union, dgxxii 1998, Svet ministrov za izobraževanje in Evropski parlament pa sta 2006 sprejela Key Competencies for Lifelong Learning. V okviru seznama kljucnih kompetenc, ki naj bi jih posamezniki pridobili v procesu izobraževanja, so posebej izpostavljene socialne in državljanske kompetence.
Konceptualni premik v razumevanju državljanstva je vec kot ociten. Državljanske identitete niso bile vec nelocljivo povezane z narodi. Vec poudarka je danega državljanu kot pripadniku poli-ticne in državljanske skupnosti kot pripadniku etnicne, kulturne ali zgodovinske skupnosti (Keating 2011, 258). Na osnovi tega premika je moc opaziti tudi spremembe v umešcenosti državljanske vzgoje v kurikulih evropskih šol. Kurikuli so bolj usmerjeni v ucenje o clovekovih pravicah, participaciji. Državljanstvo je loceno od družbeno-kulturnih identitet in posameznih teritorijev, kar dopu-šca družbeno-kulturno raznolikost in se hkrati zavzema za pove-
zavo raznolikih skupin v imenu skupnega poslanstva, kar naj bi bila izgradnja Evrope, združene v znanju, demokraciji in participaciji (Keating 2011, 263).
Navajanje različnih teoretskih definicij kaže na vso kompleksnost problema, kar pa ne zmanjšuje nujnosti vključevanja državljanske vzgoje v proces izobraževanja. Cilj državljanske vzgoje v šolah je krepitev državljanskih kompetenc, ki vkljucujejo tako znanje, vešcine kot tudi zmožnost aktivne participacije.
Cetudi je bilo uvajanje predmetov državljanska vzgoja v številnih državah pospremljeno z nelagodjem, ki je izviralo iz bojazni, da gre za ideologizacijo, je nujnost posredovanja znanja, pomembnega za državljansko vzgojo, mogoce utemeljiti s tem, da to znanje (Galston 2004):
•	podpira demokraticne vrednote,
•	podpira politicno udejstvovanje,
•	pomaga razumeti tako svoje lastne interese kot tudi interese drugih skupin,
•	državljane pouci o državljanskih zadevah,
•	zmanjšuje nezaupanje in strah pred udejstvovanjem v javnem življenju,
•	omogoca dejavno sodelovanje v javnem življenju, udejstvovanje pri odlocanju v javnih zadevah.
Ucenje o evropski razsežnosti državljanstva pomeni pridobivanje formalne vednosti in vecjega razumevanja niza družbenih in politicnih vprašanj. Evropska razsežnost je bila v vecini držav še pred nekaj leti omenjena le v splošnih kurikulih, kjer je šlo za obravnavo in spodbujanje obcutka pripadnosti Evropi, veliko bolj prisotna pa je bila na ravni sekundarnega izobraževanja. Porocilo Evropske komisije, objavljeno 31. maja 2012, kaže znatno napredovanje vkljucevanja državljanske vzgoje v šolske ucne na-crte na razlicne nacine (Evropska komisija 2012). Porocilo z naslovom Državljanska vzgoja v Evropi, ki zajema podatke za refe-rencno šolsko leto 2010/2011, med drugim izpostavlja, »da so šole v vseh evropskih državah uvedle pravila in priporocila za spodbujanje demokraticnih praks in udeležbe, na primer z izvolitvijo predstavnikov razreda, dijaških svetov in predstavnikov dijakov v organih upravljanja šol« (Evropska komisija 2012, 1). Še vec, vse države clanice eu so na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja vkljucile svoje ucence in dijake v vodenje šol.
Med drugim pa porocilo, kamor je bilo zajetih vseh 27 držav
članic eu, Islandija, Norveška, Hrvaška in Turčija, izpostavlja problem oz. izziv pomanjkanja osnovnega usposabljanja za učitelje. Samo Anglija in Slovaška namreč zagotavljata bodočim učiteljem, specializiranim za državljansko vzgojo, izboljšanje znanj in spretnosti (Evropska komisija 2012). Ob tem se učitelji dostikrat znajdejo v dilemi, kako prenašati znanje o eu svojim učencem oz. kako podati dobro strukturirano predavanje, ki bi bilo uspešno in učinkovito.
Večina držav v Evropi omogoča strokovno usposabljanje zaposlenih učiteljev v zvezi z evropsko razsežnostjo, učitelji pa se v okviru evropskih programov udeležujejo tudi izmenjav in študijskih obiskov v tujini in prav te priložnosti izjemno prispevajo k izboljšanju poznavanja o vsebinah evropske dimenzije. Pri poučevanju imajo učitelji na voljo razna informacijska gradiva in učne pripomočke o eu, ki so hkrati namenjeni tudi širši javnosti.
K razvoju evropskega državljanstva pomembno prispevajo razne obšolske dejavnosti, kot je npr. mobilnost v okviru raznih programov vseživljenjskega učenja znotraj eu. Možnost pridobivanja praktičnih izkušenj pa je učencem omogočena tudi s ponudbo projektov, med katerimi so najbolj razširjeni in priljubljeni študijski obiski, izmenjave, pobratenje šol. V nekaterih evropskih državah poteka tudi letno tekmovanje Evropa v šoli, ki se osredotoča predvsem na umetniško in literarno področje. Prav tako je že postala navada, da šole praznujejo pomembne datume nastajanja Evrope (npr. 9. maj) (Euydice 2005, 66).
Ob vsem navedenem kljub vsemu ostaja vrsta dilem in tudi zagat. Velik izziv za izobraževalne politike je vsakokratno vzpostavljanje razmerja med nacionalnim in globalnim, med konceptom državljanstva in patriotizma.
Ucenje o evropski razsežnosti državljanstva v Sloveniji
Umeščenost državljanske vzgoje v izobraževalnem sistemu v Sloveniji je za vse načrtovalce izobraževalne politike predstavljala velik izziv. Slovenija je ena tistih držav, kjer je bilo obvezno šolanje uvedeno med prvimi v Evropi. Hkrati je bilo šolanje vedno tesno povezano z oblikovanjem in ohranjanjem nacionalne identitete. Tesna povezanost izobraževanja z nacionalno identiteto je pomembno vplivala tudi na oblikovanje izobraževalnega sistema v samostojni državi. Programski dokumenti, ki so bili podlaga za oblikovanje šolskega sistema v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so vključevali jasno opredelitev pomena državljanske vzgoje in
nacionalne države (Krek 1995). Vključevanje državljanske vzgoje v kurikule šol zato ni bilo vprašljivo. Z mnogo več dilemami pa se je izobraževalna politika soočala ob konceptualnih vprašanjih, kot so: kako razumeti državljansko vzgojo, na katerih vsebinskih sklopih (znanju) naj bo zasnovana, kako naj se vzpostavlja razmerje do nacionalne identitete, do patriotizma. Vsa navedena vprašanja so bila še posebej občutljiva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Državljanska vzgoja je v kurikule šol v Sloveniji sedaj vključena na več načinov, in sičer:
•	kot predmet,
•	kot vsebinski sklop v več različnih predmetih,
•	kot kroskurikularna tema,
•	v okviru različnih drugih dejavnosti v kurikulu (obvezne izbirne vsebine, razširjen del programa) in potekajo na ravni šole kot čelote.
Ce je za devetdeseta leta značilna vezanost na končept nači-onalnega državljanstva, se je predvsem s pročesi, ki so se začeli pred vključevanjem Slovenije v eu, končept vse bolj začel širiti s temami t. i. postnačionalnega modela. Prav zato so bile razprave o tem, kaj to pomeni v razmerju do načionalne države, toliko bolj žgoče (Barle in Rustja 2006).
Prvič se je tema o evropskih integračijah v slovenskem učnem načrtu pojavila leta 2011, dve leti prej pa je izbirni del učnega načrta vključeval vsebinski sklop Združena Evropa - starajoča se Evropa, ki sičer ni opredeljeval delovanja eu. Le-ta se je pojavila v novem učnem načrtu v okviru obveznih vsebin za učenče 7. in 8. razreda; Evropska unija: njen nastanek in širitev ter Republika Slovenija, članiča eu. Izsledki analize pokrivanja vsebin tega novega učnega načrta in evropskega modula raziskave iccs kažejo relativno dobro znanje naših učenčev o eu (Šimenč 2012, 103-144). Morda je razlog tudi v tem, da tovrstne vsebine, ki v učnem načrtu leta 1999 še niso bile vključene, jih je pa predvideval učni načrt iz leta 2011, kar kaže tudi primerjava pokritosti dveh učnih načrtov iz leta 1999 in 2011 glede na vprašalnik iccs 2009. Nov učni načrt za 8. razred namreč tudi predvideva, da učenči na konkretnih primerih spoznajo vpliv članstva Slovenije v eu na njihovo vsakodnevno življenje ter delovanje eu (Šimenč 2012, 133). Srednješolsko izobraževanje ponuja dijakom logično bolj obsežen sklop znanj in kompetenč o eu.
Leta, ko je Slovenija vstopila v eu, je Zavod Republike Slove-
nije za šolstvo objavil programsko prilagoditev gimnazijskih oddelkov v t. i. evropske oddelke. Kot so narekovale potrebe takratnega aktualnega dogajanja in prihodnjih priložnosti za Slovenijo, so z uvajanjem novih vsebinskih elementov (ki sicer niso neposredno spremenile strukture prejšnjih programov) poudarili in izrazili evropsko dimenzijo. Danes v Sloveniji ucne nacrte evropskih oddelkov izvaja 14 srednjih šol.
Potreba po poznavanju Evrope je v šolskem kurikulu zadoščena s široko pahljačo različnih dejavnosti, čeprav se evropske države v splošnem strinjajo, da je državljansko vzgojo treba vključiti v formalni šolski učni načrt. V Sloveniji je nastal prvi priročnik za poučevanje o vsebinah eu, eu v šoli, ki ga je izdal Urad vlade za komuničiranje in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji s strokovno pomočjo Zavoda Republike Slovenije. Prejeli so ga vse učiteljiče in učitelji osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.
Krepitev zavedanja o evropskih dimenzijah - projekt EU-PIKA V zadnjem desetletju se v Sloveniji soočamo z različnimi oblikami izobraževanja, katerih čilj je dvigniti zavedanje o evropskih dimenzijah državljanstva. Veliko teh oblik se odvija tudi v okviru neformalnega izobraževanja.
Eden takšnih je program Jean Monnet, ki je v obdobju 20072013 del programa Vseživljenjsko učenje, ustanovljen leta 1989 in posvečen v spomin na Jeana Monneta, enega od ustanovnih očetov eu. Namenjen je spodbujanju poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij evropskih integračij na ravni visokošolskih institučij tako znotraj kot zunaj Evropske skupnosti (glej http://eačea.eč.europa.eu/llp/jean_monnet/jean_monnet_en .php).
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (mfdpš) je sodelovala na razpisu programa Vseživljenjsko učenje ter bila izbrana za sofinančiranje projekta v letu 2012 v okviru akčije »Le-arning Europe at Sčhool«, katere splošni čilj je, da bi delovanje eu približali evropskim državljanom in še posebej mladi popu-lačiji (glej http://eačea.eč.europa.eu/llp/funding/2012/čall_jean _monnet_ačtion_ka1_2012_en.php). Skupno je bilo sofinančiranje v letu 2011 izbranih 46 projektov in še 17 v letu 2012.
Projekt eu-pika (akronim pomeni Politike, Institučije, Koope-račija, Akčije ali v angleščini Poličies, Institutions, Cooperation, Ačtions) je bil enoletni projekt, katerega čilj je bil posredovati vsebine o delovanju eu širši javnosti, študentom, dijakom in učen-
čem. V okviru projekta je potekalo osem različnih dogodkov; okrogle mize, tridnevni tabor za srednješolče, delavniče za osnovno-šolče, izobraževanje za učitelje, tematske delavniče za študente.
Ena od teh oblik je bil tudi eu kam? ii. za srednješolče, ki je potekal med 12. in 14. oktobrom 2012. Tridnevne delavniče, ki so potekale tudi v okviru izbirnih predmetov za srednje šole, so združile 45 dijakinj in dijakov iz čelotne Slovenije. Dogodek je potekal na mfdpš in v Centru za šolske in obšolske dejavnosti na Gorenju pri Zrečah. Udeleženči so se ob druženju z vrstniki na inovativen način učili o zgodovini evropskih integračij, institučijah in politikah eu, o katerih so jim predavali razli čni priznani slovenski in tuji predavatelji.
Med udeležen i je bila izvedena tudi manjša raziskava, ki se je nanašala na naslednje čilje:
1.	pridobiti od udeležen čev njihovo mnenje o lastnem znanju na izbranih podro čjih o zgodovini, politikah in institučijah
eu,
2.	o čeniti dejansko znanje o najbolj splošnih dejstvih eu in
3.	pridobiti mnenje dijakov o pomenu znanja o eu in koliko teh znanj pridobijo v šolah.
Skupaj je vprašalnik (anonimno) izpolnjevalo 33 udeleženčev (oz. 73% vseh udeležen čev) - dijakov 3. in 4. letnikov iz 12 slovenskih srednjih šol (udeležen i so bili dijaki pokli nega in tehničnega srednješolskega izobraževanja ter dijaki gimnazij, med njimi tudi dijaki evropskih oddelkov: Šolski čenter Rogaška Slatina, Srednja ekonomska šola Celje, Šolski enter Velenje, Gimnazija Jurija Vege Idrija, Gimnazija Bežigrad, Poslovno-komerčialna šola Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Šolski čenter Celje, Šolski čenter Ptuj, Gimnazija Novo mesto in Gimnazija Piran). Vprašalnik je sestavljen iz treh različnih sklopov:
1.	V prvem sklopu »Kako o čenjujem svoje znanje?« je navedenih 12 razli čnih podro čij eu iz tematskih sklopov zgodovine, politike in institučij, obravnavanih na tridnevnih delavni čah. Anketiran či so morali o čeniti svoje znanje na 5-stopenjski le-stviči (5 pomeni odlično, 1 pomeni ne vem nič).
2.	Drugi sklop »Preizkusi svoje znanje« je obsegal 10 trditev o splošnih dejstvih o eu. Anketiran či so trditve o čenjevali »pravilna/ni pravilna«.
3.	Tretji sklop vprašalnika »Kaj menimo« je obsegal 3 vprašanja odprtega tipa, kjer so lahko udeležen či podali svoje mnenje
o pomembnosti poznavanju vsebin eu, obravnavanja tematik eu v šolah. Zadnje vprašanje je spraševalo po mnenju udeleženca glede lastnega prispevka k ucinkovitejšemu poznavanju vsebin eu.
Rezultati prvega dela vprašalnika kažejo, da so udeleženci s podrocja zgodovine eu najbolje ocenili svoje znanje v zvezi z za-cetkom sodelovanja in širitvijo, nato z ustanovno pogodbo in šele nato pomembne osebe iz zgodovine ustanavljanja eu. Bolje kot zgodovino poznajo politike eu. Najbolje tiste, ki so povezane s skupno evropsko valuto in zaposlitvami, zanimivo pa so slabše ocenili svoje poznavanje Europassa. V primerjavi s prej navedenimi področji so slabše ocenjevali svoje znanje v zvezi z institucijami eu.
V drugem sklopu so morali anketiranci preizkusiti svoje znanje in se opredeliti do 10 trditev o splošnih dejstvih o eu. Vsi anketiranci so menili, da so pravilne naslednje trditve, in sicer: eu je edinstven politicen projekt in hkrati pravna organizacija, je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo, da smo državljani rs 1. januarja 2004 postali tudi državljani eu, da dan Evrope praznujemo 9. maja in da v eu nimamo 27 uradnih jezikov. Najmanj anketirancev pa je menilo, da je tocna trditev: Skupni trg je eden izmed temeljev eu, ki temelji na 4 svobošcinah - prostemu pretoku blaga, storitev, kapitala in potovanja.
Bolj kot hiter pregled preizkušanja znanja (samoocena ter trditve) so pomembni odgovori, kjer so anketiranci odgovarjali na 3 vprašanja odprtega tipa in podali svoje mnenje o pomembnosti poznavanja vsebin eu, obravnavanja tematik eu v šolah. Zadnje vprašanje je spraševalo po mnenju glede lastnega prispevka k ucinkovitejšem poznavanju vsebin eu.
Na vprašanje »Zakaj in koliko se ti zdi poznavanje vsebin eu pomembno za tebe osebno oz. za dijake nasploh?« so nekateri anketiranci odgovorili, da je pomembno, da se zavedamo svojih možnosti v eu. Izpostavili so, da je tovrstno poznavanje pomembno, saj živijo v eu in je dobro, da tudi sami vedo, kaj se dogaja, saj ne nazadnje to vpliva na njihovo prihodnost. Zanje je pomembno poznati institucije, ki posredno ali direktno vplivajo na njihovo življenje. Anketiranec/-ka je poudarila, da »kot se spodobi poznati Slovenijo, katere državljani smo, se spodobi poznati tudi eu, saj smo sedaj tudinjenidržavljani« (anketnivprašalnik, oktober 2012). Anketiranci so prav tako izpostavili, da je znanje o tem potrebno, da mladi vedo v kakšnem politicnem in družbenem sistemu živijo ter da so seznanjeni z možnostmi zaposlitve. Prav tako za-
radi identitete in pripadnosti celotni skupnosti. Zanimiva je izjava anketiranca/-ke po izvedbi delavnic: »Zelo pomembna, ker svet stoji na mladih in treba se je uciti o prednostih in slabostih dolo-cenih organizacij.«
Odgovori na vprašanji »Koliko o vsebinah eu izveste v šoli in katera podrocja obravnavate? Imaš kakšen predlog, kako naj se ucenje o eu v šolah dopolni?« so si bili precej podobni. Vecina je odgovorila, da v šoli o vsebinah eu izvedo zelo malo, le splošne stvari ali celo nic. Ce že obravnavajo kakšne vsebine o eu, potem so le-te v sklopu drugih predmetov, kot so geografija in zgodovina. Le nekateri udeleženci so bili srednješolci evropskega oddelka. Ti so verjetno tisti, ki so odgovorili, da imajo v 3. letniku predmet Evropske študije, kjer obravnavajo eu nasploh, njene institucije in politike na splošno. Njihovi predlogi so bili, da bi lahko imeli izbirni predmet na tematiko eu, prav tako so predlagali, da bi lahko svoje znanje dopolnjevali s seminarskimi nalogami o eu. Drugi predlogi so bili še razna izobraževanja, dodatna predavanja, izvedba taborov, Evropske študije kot predmet.
Mnenje anketirancev o tem, kako bi lahko sami prispevali k bolj ucinkovitemu poznavanju vsebin o eu, je vecina odgovorila, da je to odvisno od vsakega posameznika. Menijo, da nikogar ne morejo prisiliti za zanimanje o eu, poudarjajo pa, da bi se morala tistim, ki želijo sodelovati, podati možnosti za to. Njihovi predlogi so bili podobni kot v prejšnjem vprašanju; s sodelovanjem, organizacijo tovrstnih predavanj in delavnic, debatni krožki na temo eu, dodatne šolske vsebine, po delavnicah pa so v vprašalnik dopisali še predavanja v šolah, praksa, obiski raznih institucij in simulacije.
Zaključek
Kompleksnost in povezanost sodobnega sveta prinaša ponoven premislek o nekaterih kategorijah našega bivanja, ki so se zdele do sedaj nevprašljive, kot je npr. koncept državljanstva. Za Slovenijo je bil koncept državljanstva tesno povezan z razvojem nacionalne države in ohranjanjem nacionalne identitete. Vkljucevanje Slovenije v mednarodne integracije, še posebej pa eu, je spodbudilo razprave o razmerju med nacionalnim, globalnim; o razmerju med državljanstvom in patriotizmom. Nesporno ima izobraževanje pomembno vlogo pri oblikovanju teh razmerij ter pri krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc. Prav zato ni vseeno, kakšne so izobraževalne politike na tem podrocju. Pri tem je posebej pomembno, da se obcutljivo razmerje, ki se vzpostavlja na tem pod-
ročju, krepi z izmenjavo izkušenj dobrih praks, predvsem pa, da so ukrepi na področju formalnega izobraževanja podprti z različnimi oblikami na področju neformalnega izobraževanja. Zdi se, da lahko samo iskanje sinergij med različnimi oblikami formalnega in neformalnega izobraževanja prispeva k učinkovitem umeščanju državljanske vzgoje v sistem izobraževanja.
Področje poučevanja vsebin eu (v šolah) podaja široke možnosti za nadaljnje dejavnosti. Kot so pokazali rezultati analize in kakor ugotavljamo tudi sami, je pomembno, da se zavemo svojih možnosti in priložnosti, ki nam jih ponuja eu. Vsakršno zanimanje za kakršnokoli tematiko je odvisno od posameznikovega vrednotenja. Ker težje vplivamo na spreminjanje človeških vrednot, veliko lažje pa na potrebe ljudi, ugotavljamo, da je potreba po ozaveščenosti pomena in vpliva evropske razsežnosti vedno večja. Zato v nadalje velja premisliti in najti dodatne poti do posameznikovega vedenja o tem, kakšne so koristi in prednosti, ki nam jih eu prenaša, ter kako je prav to povezano z našim vsakdanjikom.
Literatura
Barle, A., in E. Rustja. 2006. Državljanska in domovinska vzgoja. Ljubljana: Beja.
Delanty, G. 2000. Citizenship in a Global Age: Society, Culture and Politics. Bučkingham: Open Univesity Press.
Evropska komisija. 2012. »Državljanska vzgoja v vseh evropskih šolah, a premalo usposabljanj za učitelje.« http://europa.eu/rapid/press -release_IP-12-514_sl.pdf
Galston, W. 2004. »Civič Edučation and Političal Partičipation.« Political Science and Politics 37 (2): 263-266.
Green, A. 1997. Education, Globalisation and the Nation State. Basingstoke in New York: Mačmillan.
Keating, A. 2011. »Vzgoja državljanov Evrope.« V Državljanstvo in globalizacija, ur. J. Pikalo, 239-268. Ljubljana: Sophia.
Krek, J. (ur.) 1995. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Melučči, A. 1996. The Playing Self: Person and Meaning in the Planetary Society. Cambridge: Cambridge Univesity Press.
Pikalo, J. 2011. Državljanstvo in globalizacija. Ljubljana: Sophia.
Pikalo, J., B. Ilč in M. Banjač. 2011. Meje globaliziranega sveta. Ljubljana: Sophia.
Ramirez, F. O., in J. Bolli. 2007. »The Političal Constručtion of Mass Sčhooling: European Origins and Worldwide Institutialization.« V Sociology of Education: A Critical Reader, ur. A. Sadovnik, 2-17. New York: Routledge.
Soysal, Y. 1994. Limits of Citizenship: Migrants and Postnational
Membership in Europe. Chicago: Chicago Univesity Press. Šimenc, M., ur. 2012. Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji: Konceptualni okvir in razvoj kurikulumov. Ljubljana: Pedagoški inštitut. http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna _knjiznica/Dissertationes_22_ISBN_978-961-270-146-8_PDF/DK _CC %202.5_Dissertationes_22_ISBN_978-961-270-146-8.pdf Torres, C. A. 1998. »Democracy, Education and Multiculturalism:
Dilemmas of Citizenship in a Global World.« Comparative Education Rewiev 42 (4): 421-447. Turner, B. 2006. »Citizenship, Nationalism and Nation-Building.« V Sage Handbook ofNations and nationalism and Social Theory, ur. G. Delanty in K. Kumar, 225-236. London: Sage.
■ Dr. Nada Trunk Širca je visokošolska uciteljica na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. trunk.nada@gmail.com
Dr. Andreja Barle je visokošolska uciteljica na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. andreja.barle-lakota@mfdps. si
Jasmina Mohorko je projektna asistentka na Mednarodni fakulteti
za družbene in poslovne študije.
jasmina.mohorko@mfdps.si
Katja Kolenc je projektna asistentka na Mednarodni fakulteti
za družbene in poslovne študije.
katja.kolenc@mfdps.si
Dr. Valerij Dermol je visokošolski ucitelj na Mednarodni fakulteti
za družbene in poslovne študije.
valerij.dermol@mfdps.si
Tatjana Ažman and Sanja Gradišnik
Training Teachers and Educators with the Method of Mutual Reflexion
The article describes peer reflection as a method of professional training of teachers and other professionals working together and learning from one another. The authors designed the method on the basis of experience and certain theoretical premises. The main objective of the method is to shed light upon and improve the work of two teachers that work together in a pair, but also the work of each individual. In the article the method is defined through characteristics of reflection, critical friendship and provision of feedback. Four main steps must be observed in the performance of peer reflection: the method requires thorough advance preparation, work must be reflected upon constantly, upon execution of tasks, the experience must be discussed through the prism of mutual reflexion and the gathered knowledge can then be applied in new experiences. We describe an example of best practice and find out when the method can be used, provide guidelines and key principles of use, describe when it is best used and bring attention to certain conditions that must be met for peer reflection to be successful.
Keywords: peer reflection, critical friendship, feedback, professional development of teachers, school
VQDENJE 2|2013:71-91
Nada Trunk Širca, Andreja Barle, Jasmina Mohorko, Katja Kolenc, and Valerij Dermol
Promotion of Learning about the European Union in Schools
From the very beginning of modern state and establishment of mass schooling, education has been an important contributing factor in strengthening the link between political institutions and citizens. The role of education is further strengthened by the preconception that a lack of citizen competences leads to apathy among citizens, low involvement and even mistrust in the operation of democratic institutions. A lack of citizen competences is a hindrance for engaged involvement of individuals and even countries in international organizations. It is clear that education by itself cannot solve all the issues related to the role of an active democratic citizen, but it can make a very important contribution. The present article describes the organization of homeland and citizenship education and learning about the European aspect of citizenship in Slovenian schools. Keywords: European citizenship, citizenship education in Europe, European aspect of teaching, key competences, life long learning
VQDENJE 2|2013: 93-105