Roman iz afriških pragozdov. Aagleški spisal E. R. Bnrrouglis. — Prevedel Paulus. 29 Kakor sem dejal, gospod Filander«, je nadaljeval, ko si je nekoliko oddahmil, »kakor sem dejal, RimIjani —.« »Gospod profesor Porter«, ga je zavrnil Filander iedeno hladno, »vsaka reč ima svoje meje! In tudi moja potrpežljivost. — Dolžili ste me strahopelnosti! Namlgnili ste, da ste samo zaradi tega pribežali za menoj, ker ste hoteli nadaljevati svoje predavanje, ne pa da bi ušli levu. Pazite, gospod profesor! Vsega sem zmožen! Moje potrpežljivosti je konec —!« »Bežite bežite, gospod Filander!« ga je miril profesor Porter. »Ne spozabite se!« »Prav nič se še ne spozabljam! — Ampak verjemite mi, da ni vaših sivih las in vaše visoke znanstvene slave —!« Grozeče je umolknil. Gospod profesor je nekaj časa molče čepel na veji in tema je zakrivala kruti smehljaj, ki se je nabiral v kotib njegovih suhih ustnic. Nato pa je izpregovoril. »Poglej, prijatelj!« mu je dejal bojevito, »če si želiš da se spestiva — pa bodi! Le kar sleciva suknje in stopiva doli na tla in omehčal ti bom glavo prav kakor pred šestdesctimi leti, — tcš, tam zadaj za plotom striCevega ttU>, tistikrat, ko sra še oba plalno prodajala!« »Preklicano —!« je hlastnil gospod Filander ves začuden. »Kako prijelno se čujejo take besede! Kadar govorite človeški in takole po domdače, gospod profesor, ter odložite za trenutek tisto svoje suhoparno znanstveno vedeževanje, takrat pravim vas ve§ zadovoljen poslušam. Toda zadnjih dvajset let sem sle, se zdi, čisto pozabili, da ste tudi človek —.« Gospod profesor jc stegnil svojo suho, staro, tresočo  se roko skozi temo in jo položil prijatelju na ramo. »Odpustite mi!« je dejal mehko. »Sam Bog mi je  priča, kako sem se trudil tehle zadnjih dvajset let, da bi bil človek —! Zaradi Ine —. Pa tudi zaradi vaš, svojega starega, ljubega prijatelja —. Dvajset let —!« je pravil zamišljeno po kratkem rnolku. »Dvajset let bo, odkar mi je Vsemogočni v svoji neskončni previdnosti vzel mojo družipo, mojo Ino —.« Druga suha, slara, tresoča se roka se je stegnila skozi temo ter se položila gospodu profesorju na ramo in bolje ni mogel izraziti I^ilanrJer svojega sočutja. Nekaj minut sta molčala, zatopljena v mladostne spomine. Lev je nemiren in razdražen korakal ipod drevesom gorindol, za deblom pa je stal skrit 'lrzan, nemi opazovalec čudnega prizora. Molčal je, nepremičen je bil kakor kip. >Vi sle me potegnili na drevo!« je dejal gospod profesor končno. »In v zadnjem trenutku! Rešili ste mi življenje. Zahvaliti vas moram!« »Oprostite, gospod profesor! Nisem vas jaz potegnil na vejo! V svoji razburjenosti sem vam čislo pozabil povedati, da je tudi mere nekdo potegnil na drevo. Po vsem soditi, mora še nekdo drug razen naju biti tu gori ˇ vejah skrit!« »Bežite bcžite!« je vzlliknil profesor Porter vznemLrjeni. »Mislitu —? Prav za gotovo mislite, da bi —?« »Prav za gotovo! In mislim tudi njeg i da morava zahvaliti! — Poglejte, gospod profesor, morebiti pa da sedi poleg vas na desnici!« »Kako pravite? Bežite bežite, gospod Filander!« je govoril gospod profesor ter se previdno in boječe pomaknil bliže k prijatelju. Prav tedaj pa se je zazdelo Trzanu, da je Numa že >:v. losti dolgo postoipal pod drevesom. ' Dvignil je torej mlado glavo'proti nocnemu nebu in na prestrašena useša spoštovanih starccv je iz neposred-^ ne bližine zadonel grozeči, izzivalni bojni krik Kršako-w vega rodu. Trepetajoča od groze sla videla, kako se je kralj živali hipoma ustavil sredi svojega nemimega potovanja, pomignil z ušesi, zamahnil z repom in v brzib skokili izginil v temni senci džungle. »Gelo lev se boji —!« je šepnil gospod Filander. »Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hml« je mrmral profesor Porter ter se krčevito oklenil tovariša, da ne bi izgoi'bil ravnotežja, ki ga je nenadni strah spravil v hudo nevarnost. Pa na vso nesrečo za oba je prav v istem trenutku \z enakega vzroka gospod Filander visel z gornjim telesom nad zevajočo črno praznino in profesorjeva kretnja je zadostovala, da je častitljivi stari gospod docela omahnil. Obuipno je zakrilil z rokami, se oprijel prijatelja, ga seve potegnil za seboj — in trenutck pozneje sta oba častivredna gospoda jako nespodobno kričeč strmoglavila z veje. Dolgo sta ležala nepremična in tiha na tleh. Vsak se je bal, da bi mu najmanjša kretnja prezgodaj razodela žalostno resnico o polomljenih rokah in nogah. Končno se je gošpod profesor Porter ojunačil, poskusil je in zgenil z desno nogo. Na njegovo veliko začudenje se je noga pokorila njegovi volji prav kakor v davnih dnevih pretečenega življenja. Dvignil je levo nogo — in glej čudo, tudi leva noga je ubogala. Dvignil je obe bkrati, ju pomolil v zrak in stegnil po trati, zopet in zopet. »Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hm —!« je mrmral. »Hvala Bogu, gospod profesor!« je šepetal Filander TO€to. »Torej niste mrtvi —?« »Tiho tiho!« ga je svaril profesor Porter. »Ne vem še čisto zanesljivo!« Z neskočno previdnostjo je dvigBil desnico. O veselje —! Cela je bila —! Poln navdušenja je dvignil še tudi levico. Ubogala je. »Jako značilno —! Zelo značilno —!« »Komu pa dajete znamenja?« je poprašal gospod Filander z rahlo razdraženim glasom. Profesor Porter na taka otročja vprašanja seve ni imel odgovora. Molče je dvignil glavo od lal in molče jo je sukal na vse strani. »Jako značilno —! Zelo značilno —! Vse je nepokvarjeno!« Gospod Filander se še vedno ni genil. Si ni upaL Kako se naj človek gane, če ima zlomljene kosti —! Njegovo desno oko je bilo pokopano v pesku, levo pa je vznemirjeno in prestrašeno apazovalo čudne vaje ;;ospoda profesorja. »Žaloslno, zelo žalostno!« je mrmral polglasno. »Možgane si je pretresel! Zmešalo se mu je! Jako žalostno! Tako mlad človeklc Gospod profcsor Porter se je zavalil r: trebuh in se spravil na roke in noge. Zatem je počasi in previdno sedel in otipal dele svojega subega telesa, kos za kosom. »Vse se drži skupaj!« j.e vzkliknil zfčuden. »Jako zna — čil — no!« Postavil se je na noge, očitajoče pogledal po ležečem tovarišu in dejal: »Poslušajte, gospod Filander! Za lenarenje pa res ni časa sedajle! Ąstanite, pa na delo!« Gospod Filander je dvignil tudi desno oko in y nemem srdu gledal profesorja Parterja. Nato je skušal vstati in glej čudo, njegov trud ni bil brezuspešen! Še ga je kuhala jeza zaradi odurnib profesorjevib ibesed in prav oster odgovor mu je pripravljal, ko zapazi par korakov v stran čudno postavo. Profesor Porter je med tem pobral svoj visoki klobuk, si ga skrbno osnažil z rokavom svoje suknje in si ga spet posadil na glavo. Ko je videl, da kažetovariš nekam za njegov hrbet, se je obrnil in začuden zagledal mladega orjaka, oblečenega v usnje, golib rok in prsi. Nepremičen je stal par korakov za njima in ju napeto opazoval. »Dober večer, gospod! je ipozdravil profesor Porter ter vljudno dvignil klobuk. Mesto odgovora jima je orjak namignil, jiaj gresta za njim in je stopil ob obrežju v smeri, odkodcr sta prišla. »Mislim da je najbolje če grera za njim!« je dejal gospod Filander. »Bežite bcžite, gospod Filander!« je ugovarjal profesor. »Ni še dolgo, da ste izražali zelo tehtne razloge v podkrepitev svojega naziranja, da leži naše taborišče proti jugu. Dvomil sem, pa končno ste me prepričali. In sedaj se trdno držim mncnja, da morava potovati' na jug, če bočeTa priti do toTariiet. — Torej pojd&m, na jug!« »Ampak gospod profesor, tale mož morebiti bolje pozna pot nego midva! Zdi se da je tukajšnji domačin. Pojdiva vsaj nekaj časa za njim!« »Bežite bežite, gospod Fiianderl Mene je težko pre- pričati, veste, pa ko se primem dobro T,remišljenega  mnenja, se ga trdno držim in nihče več mi ga ne iz- trga! Na jug pojdem in do svojih Ijudi pridem, — pa če bi moral krog cele Afrike potovati!« Obrnil se je ter odločno stopil proti jugu. Ko je Trzan opazil, da belokožca ne gresta za njim, se je vrnil in jima vnovič in odločno namignil, naj mu sledita. Profesor Porter se ni zmenil zanj, Filander pa je obstal na mestu in ni vedel, kaj bi storil. Tedaj pa je Trzanu pošla potrpežljivost. Pograbil je gospoda Filandra za ramo in preden je častivredni mož vedel, ali gre za njegovo življeuje ali samo za par kr kih sunkov pod rebra, že je imel Trzanovo zanko irdno zadrgnjeno krog vratu. Kriknil je in gospod profesor se je obrnil. »Ej ej, gosipod Filander! Se pač ne spodobi za vas, da se daste takole povezati!« Pa komaj je zinil, že je tudi njega prijel Trzan, mu ovil vrv krog vratu in ga potegnil za scboj. Obrnil se je na sever in nemem, smrlncm strahu sta stopala za njim, brcz-ipna, preplašena ujetnika, nista vedela, kam ju pelje, kaka bo njuna usoda. !><> in ure je trajala pot, dolga je bila, predolga za utrujena, zbegana starca. Pa kako sta se razveselila, ko so stopili na nizek grič in zagkdali pred seboj znano obrežje in ob njem kočo, komaj par korakov oddaljeno —. Trzan ju je odvezal, pokazal b koči in izginil v dzungli. (Dalje prihodnjič).