PoStnina plaüana v gotovini Cena 1.50 din ^^^^^^1 ^^^^^^^^1 ^^I^^^^^^^H^^r ^^^^r ^^IHI^^^^^^^^^^^^ ^^l^H^^^^BS^^ ^ ' ^^^^^^Vj^^^^r^^^^L Ixhaju vsafe petek ob 14. — Naročiiina irmč« mescčno po poftti 5 din, v Ccljn z dostavo na dora po raznaSalcih 5.50 din, la inoiomstvc 10 din — Crednifitvo: Celje, Strossmayerjeva alica fitcv. 1, pritličje, dcsno; nprava: lev« — Tolefon Stev. d5 — Ilačun pri pofitnem Cckov- nem tavodu v Ljubljani fitev. 10.666 Leto XXIII. Celie, petek 24. ianuarla 1941 Lfev. 4. Oustev Grobelnik: Dunav Celje, 24. januarja. Kar pomeni morje ali pa del morja neki zemljepisni celini, pomeni Dunav Podunavju (v ozjem smislu porečje Du- nava v oiršem smislu vsc države ob Du- navu). Ta za Volgo najveČja evropska reka, ki spaja s svojim reenim sistemom alpako, sudetsko, karpatako in balkan- sko ozeznlje, predstavlja najvažnejšo vodiio pot med kontinentalno Srednjo Evrcpo ter Bližnjim Vzhodom in Oriento-m. Dtinavska pot vodi skozi razmeroma veliko stcvilo držav (Nemčijo, Slovasko, Madžarako, Rumunijo, Rusijo, Jugosla- vijo, Bolgarijo), kar zaradi razlicnih predpisov in tendenc poedinih držav brez dvoma otežuje njeno načrtno regu- lacljo in plovbo. Zato je tndi razumljivo, da je bil Dunav kot ena najvažncjših prometnih evropskih rek vedno vzrok in predmet po.svetovanj in konfercnc v po- gfcdu plovbe in uravnovešenja interesov obdunavskih držav. Cesto je bilo zelo težko, tu pa tain celo nemogoče vzpo- 3taviti v sklad različne, predvseni gospo- darske interese obdunavskih držav, ki se po svoji gospodarski strukturi v glav- nem detijo v dve skupini: v zgornjem beku na gosto naseljena industrijska po- dročja, v urednjem in spodnjem teku na izrazito agrarna področja. 2e od nekdaj so se te države trudile skleniti trdne medsebojne sporazume o plovbi, kajti vsaka motnja fizionega, po- litičnega in finančnega značaja bi ne- ugodno vplivala na celotno plovbo na Dunavu. Ze Dunajski kcngres je sprejel pravila za notranjo rečno plovbo, ki pa niso mogla veljati za Dunav, cigar spod- nji tek je v tej dobi pripadal Turčiji, ki ni bila vezana na sklepe Dunajskega kongresa. Pač pa so se bukareöki (1812), akermanski (1826) in drino- poljski (1829) sporazum med Rusijo in Turčljo med drugim nanasali tudi na svobodno plovbo po spodnjem Dunavu. Leta 1840. med Avstrijo in Rusijo sklenjena petrograjska konvencija je zagotovila nemoten izhod po Dunavu aa Crno morje. Ko je pozneje R.u3ija zaue- marila ustje Dunava, sta pričeli Avstri- ja in Nemčija, z njima pa tudi Anglvja, ki je v tej dobi hotela osvojiti trgovino podunavskih dežel, smatrati, da je tre- ba vprašanje dunavske plovbe reäiti s kakim mednarodnim sporazumom. Res, sledeča pariška mirovna pogodba (1856) je razširila veljavnost pravil Du- najskega kongresa o rečni plovbi tudi na Dunav. V ta namen sta bill ustanov- Ijenl dve komisiji: »Commission Rive- raine« in »Commission Europeennc«. Dočlm se prva komisija zaradi knžanja interesov obrežnih držav ni nikdar se- atala, je druga, v kateri so bili ?:astop- niki Anglije, Avstrije, Francije, Prusije, Ruaije, Sardinije in Turčije, intenzivno dolala vse do leta 1916., ko je zaradi svetovne vojne ustavila svoje delo, na- kar je bila z versajsko pogodbo spet obnovljena. Pred tern pa je bila po bu- kareäki pogodbi (1918) zamenjana a »Xomisijo dunavskega ustja« (Commis- sion de bouchcs du Danube), v kateri so bill samo predstavniki Anglije, Fran- ci.1e, Italije in Rumunije. Na parižki naedaarodni konferenci 1. 1921. 8o skle- nili, da »Evropska komisija* — do sedaj »Evropeka dunavska komisija« (Commis- sion Interalli^e du Danube — CID) — lahko prcneha delovati le po soglasnem sklepu vseh držav zastopnic. To komi- sijo so takrat tvorili dva zastopnika nemških obreŽTiih držav (Virtembcrške in Bavarske) ter po en zastopnik vseh ostalih dunavskih obrežnih držav, izmed neobrežnih držav pa so bile zastopane Anglija, Francija in Italija. V smislu mirovnih pogodb niso delali razlike med obrežnimi in neobrežnimi, a pluti je bilo dovoljeno pod zastavo CID In tudi pod samirni državnimi zastavami. Sedež CID je bil izmenoma v Budimpetšti, Brati- slavi, na Dunaju in v Beogradu. Džer- dapski odsek ima posebno upravo, ki jo Afriška bo/išča so sedai v osprediu Traf/e ustoliien§e ftooseveffa - Sestanek med Nllfer/em in Mussollnijem — Angležl zavzeil 1udi Tobruk In prodtrajo v Eriirelo — Grško naprecffovan/e v Albanlji Roosevettov odposfanec v Beogradu ~ Amerlškl vojnf material za Soviet ska RusSjo — Krvavi nemlrl v Rumuniji Roosevelt je bil v ponedeljek 20. t. m. v Washington!! slovesuo tretjič ustoli- oen za predscdnilia. Ztlruženih držav. Opoldne je pod milim ncbom na stopni- šču Kapitola prisegel v roke aineriškeRa vrhovnega sotlnika. Nato je irael j;ovor, ki so ga prenaÄale vse amerJške i-ailijske postaje. Po govoru se je odpeljal v »lo- vesnem wprcvodu v. Bek) hižo. Mimo Roo- .sevelta jc bil nato veličasten mlmohod edinic ameri^ke voj«ke. V praznično okra^eni Washington je prispelo na sto- tlüoee Rostov, ki s:o prisostvovali sio- vesnostini. Te dni »ta sc sestaJa ncmški kancelav Hifcler in itaHjanski ministrski predsed- nJk MuHsolhiK V navzočnosti obeh zuna- njlh ministrov sta imela obšinie razgo- \'ore o položaju. Razne vest! zatrjujejo, da se je njun pogovor tlkal predvsem amerLsko i>onioči Angliji. Zastopnik francoske vlade v Vichyju je izjavil novinarjem, da ne bo fi*ancosko \o,pio brmlovje nikdar nastopilo proti bivöi zave/jiici Angli,jL Zato francosko vojno brodovje ne bo izročeno Nemčlji. Angleške četo so po silovitem letal> skein bombardlranju in topniškem ob- streljevanju s kopnega in z morja na- padle nnjvažnejšo italljansko trdnjavo v Llbiji, Tobnik in jo v torek v naskoku zavzele. Ujele so štlri itali.janske gene- rale, enega admirala in nad 20.000 voja- kov. Po oUgleSkih vesteh so anfileške če- te v libijski ofenzivl ujele do*ilej okrog 100.000 Italijanov. Aiißleske četo prodi- rajo cialje in ho napre jih povzročili disidenti Ž«>lezne garde, hotec se pola»titi oblasti. PrKlo je tndi stoletje žena je ona, ki dolosia okus in kultaro svojega časa. Za sodobsn dom si izbere 4-ICLEKTfiON'SKI SUPICK SPItrj&MMK ORION RADI O ^jxS^CI Anton Bremec, Crlje, Mlkloiifev« nL 2 Radio d. ». o. z., Ljubljana, Mikloiičeva t. 7 Radioval, Ljubljana, Dalmatinova uL IS L. Lu8*cki. Maribor Koroška «w«ta 11 do krvavih spopadov i vojsko. V Rama» niji se opaža tudi živahno glbanje komiK aiwtov. Vlada izjavlja, da je gospodar položaja. Afovl red in mi Celje, 24. januarja. Svetovna vojna, ki divja izven mej j naäe domovine, bo imela za posledico nedvomno velike spremembe v življenju držav in poedincev tako v državah, ki se vojskujejo, kakor tudi pri vseh out- siderjih. Kako smo Slovenci v Jugosla- viji pripravljeni na to, kar mora priti? Preden razmišljamo o tern, naj povem raalo zgodbico, ki sem jo doživel te dni. Po svojih opravkih se je oglasila pri meni deklica, katere starši so pred leti j dobili pri slovenskem delodajalcu skromno službo, ki jih redi oziroma po- maga rediti še danes. Ob sprejemu star- šev v službo so poudarjali, da je hcerka pridna, da se vsi zavedajo svojega slo- venskega pokolenja in da pošiljajo edino svojo hčerko tudi k sokolski telovadbi. No, ko sem te dni govoril s to deklico, ki ima danes kakih 18 let, sem jo po- vprašal, kako je s telovadbo in ali je še Sokolica. Odgovor, ki sem ga dobil, je bil pa takle: Sedaj sem dovršila trgov- sko šolo in čakam na službo, oziroma mi je služba obljubljena pri tvrdki N. Ker vein, da lastnik navedene tvrdke ni Slovenec, sem telovadbo pri Sokolu j opustila in sem sedaj »nevtralna«, — mi je odkrito povedala in kdo bi dekletu zameril, Če bo v bodoče tudi svojo mi- selnost podredilo tako, da bo odgovar- jala miselnosti delodajalca. Takih primerov je nešteto. Iz takih razmer nastajajo in rastejo one skupine narodno mlačnih ljudi, ki tvorijo v bo- dočih pokolenjih celotno izgubo na ži- vem narodnem telesu. In vendar smo Slovenci ob svojem vstopu v svobodno Jugoslavijo z ogrom- sestavljata obalni državi: Rumunija za pilotažo in Jugoslavija za tehnična dela. ' Najnovejši dogodki so omenjene od- nose v Podunavju povscm izpremenili. Rušeč odredbe versajske mirovne po- godbe, je Nemčija leta 1936. izstopila iz CID. Toda šla je še dalje. Po okupaciji Avstrije je Dunavsko komisijo zanikala in v njej ni marala sodelovati. Zahte- j vala je njeno popolno ukinitev, ali pa j vsaj popolno izpremembo njenih statti- tov na ta način, da bi vse nepodunavske, t. j. neobrežne države umaknile svoje .¦. .inst j-. /ike \ .t ¦••'." IT"--1' »*.*'* »*¦¦')•' -jcV (> '* r-T:; - . -, želela je ojačiti svoj vpliv v tern evropskem predelu. S pridobitvijo Besarabije je postala vno- vič tudi Rusija zelo pomemben činitelj na Dunavu: zagotovljena ji je vsa kon- trola nad dunavskim ustjem. Lani v septembru je časopisje poro- čalo o novem sestanku Dunavske komi- sije zaradi nove ureditve plovbe po Du- navu, na katerem bi ves sistem plovbe uredili na paritetni osnovi, uvedli strogo kontrolo nad vsemi prevozi po Dunavu, obenem pa izločili vpliv vseh činiteljev, ki na Dunavu niso neposredno zainte- resirani. Decembra meseca pa smo, na- mesto da bi brali vest o zadevnem spo- razumu, brali vest o nenadnem odhodu članov ruske, nemžke, italijanske in ru- munske delegacije s podunavske konfe- rence v Bukarešti, ne da bi bil dosežen sporazum glede dunavske uprave. Pre- tekle dni pa smo spet čitali v časopisih, da se bo v uekaj dneh sestala v Buka- rešti nova Dunavska komisija. Obnov- ljenih posvetovanj se bodo predvidoma udeležili samo predstavniki Nemčije, Italije, Rumunije in Rusije. Rusija bo baje vztrajala na zahtevi, da se ji pri- znajo ob izlivu Dunava iste pravice ka- kor Nemčiji. Jasno je, da ob takem za- sedanju ne bo zadoščeno paroli »Dunav podunavskim državam«, a katero so ho- teli operirati zaradi upravičenega neza- dovoljstva nekaterih obdunavskih držav. no žirokogrudnostjo prevzeli med uami se nahajajoče koristnike našega dela, četudi se njih misehiost ni strinjala * našo. Tudi nadalje smo jim v novi dr- žavi, kjer smo Slovenci državni narod. nudili vse dobrote naše svobode in smo od vsega začetka v mehkem optimizmu računali na uvidevnost teh koristnikov, da bodo v svoje dobro našli spet pot do naroda, iz katerega so tudi oni po veliki vecini izšli. Upali smo na popolni povratek teh drobcev k svojemu narodu. Potek življenja je pokazal, da smo se teineljito varali. Dotedanji koriatnlki so znali v naši svobodni državi nastali po- ložaj polno uvaževati in njih gospodar- ska moč je zrasla. Po svoji miselnosti 8o pa ostali Se naprej ' ' .-»•-' - a Trdijo, da mora po sedanji vojni priti v veljavo nov red. Kakšen bo ta red, danes paö ne more nihče označiti, Ču- timo pa vsi, da po potih, po katerlh hodimo danes, tudi pri nas, ki nismo V vojni, ne bomo več hodili! Volja naroda, po kateri smo po prvi svetovni vojni vstopili v novo državno zajednico skup- no s svojimi brati Srbi in Hrvati, mora biti v bodoče izpopolnjena s času prl- merno ureditvijo notranjega sožitja na- roda, ki je nosilec državne ideje. Temu narodu mora nova ureditev življenja v naöi Jugoslaviji nuditi kruha, ne da bt mu pri tern bilo treba prevzemati poni- žanje in gori omenjeno »nevtrahaost«. Slovenski narod, ki živi v tem delu Ju- goslavije, mora postati na svoji zemlji res svoj gospod. Tujec naj mu ne reže kruha! iPrehod v novo življenje pride prej ali slej, Pazimo, da nas ne najde nepripray- Ijenih za izvrševanje nalog, ki bodo ne- stale! D. K, fttran 2. »NOVA DOHA« 24. I. 1041 fctev. 4. Navodila za novodobno zacfrcfžnišfuo Celje, 24. jaauarja. Razni časopisi so nedavno prinesli «aljive nasvetc nezavednim zadružni- kom, kakor jih je priobčil neki bolgar- ski list. V teh na;vodih"h priporočajo Bolgari nerednim zadružnikom ravno nasprotno od onega, kar bi kot disci- plinirani zadružniki morali storiti. Tudi mi Slovenci se ne moremo pohvaliti, da zadružna načela vedno in povsod disci- pEnirano spoštujemo, in tako veljajo omenjeni nasveti tudi za nas. Toda mi Slovenci srao prekanjen narod in ima- mo specialitete, do katerih se naši vzhodni bratje äe gotovo niso povzpeli. Te prednosti našega duha vidimo, če premotrimo pravila raznih zadrug, ki se v zadnjem času ustanavljajo ali oživ- ljajo iz mrtvila, seveda v dobrobit na- šega naroda. Qnini, ki hi nameravali osrečiti narod äe s sličnimi zadrugami, priporočamo da upoštevajo pri sestavi pravil in pri izbiri uprave sledeča prak- tična izkustva: 1. Poišči za zadrugo člm bolj zvočno ime. Vedno naj bo v njem poudarjen »kmečki« značaj zadruge, a v drugem delu imena cilj, kot n. pr. samopomoč, sloga, napredek itd. 2. Območje zadruge raztegni na vso di"žavo, najmanj pa na teritorij naše banovine. To je namreč v smislu novega zadružnega zakona, ki priporoča male krajevne zadruge. Razen tega ima širo- ki teritorij zadruge to prednost, da se na obonih zborih, kadar polaga uprava račune o svojem delu, ne pojavlja veli- ko Rtevilo zadružnikov. 3. Zadružne ciljc opiäi v pravilih čini obsirneje. Ce je cilj zadruge nabava kmetijskih potrebščin za Clane in vnov- čevanje njihovih pridelkov, ne pozabi kot. vabo äe dodati podeljevanje kredi- tov, zavarovanje za starost in onemog- lost, zavarovanje živine, gradnjo cest, pešpotov, mostov, brvi, vzdrževanje bro- dov in sličnih naprav, ki jih sicer vzdr- žujejo javne uprave, predvsem pa na- glasi, da je cilj zadruge gradnja gnoj- ničnih in silosnih jam, sadnih susilnic, nabava plemenske živine, osuševanje za- močvirjenih terenov, komasacije m par- eelacije zemljišč. Sicer je malo verjetno, da bi zadruga tudi v resnici mogla izvr- ževati takšne naloge. Toda kadar bo za- htevala subvencije iz javnih sredstev, bo mogla svojo prošnjo s takimi cilji čim bolje podpreti. 4. V pravilih določi, da štejeta uprav- ni in nadzorai odbor najmanjše število clanov, ki je dopuatno po zadružnem zakonu. Kontrola večjega števila odbor- nikov ni zaželjena, posebno ne pri raz- delitvi podpor. 5. Ceprav naj služi zadruga za pospe- Bovanje go3podarstva kmečkih zadruž- nikov, vendar ne kaže, da bi imeli kmetje vpliv na vodatvo zadružnih po- slov. Znano je dejstvo, da ni nihčc v svojih lastnih zadevah objektiven sod- nik, niti upravitelj. Tako tudi kmetje niBO objektivni pri vodstvu zadrug, ker se po njih urejajo njihovi lastni interesi 6. Pri zadrugah s prej opisanim ob- širnimi cilji naj bo predsednik vedno / advokat, da zadruga ne bo plaeevala honorarja nezadružniku, če bo potrebo- vala pravnega svetovalca pri interven- cijah, poctebno pa pri parcelacijah pose- stev. Parcelacije i>osestev so namree posebne važnosti za povzdigo kmetijstva in jih bodo advokati z veliko vnemo vs,- vräevali. Predsednik nadzornega odbora naj bo po možnosti davčni strokovnjak, ker ima vsaka zadruga innogo posla z davo- nimi upravami. Ce je bila zadruga tako neprevidna, da je v pravilih äe posebej poudarila, da zadrugarji z blagom, ki ga je nabavila zadruga, ne smejo špe- kulirati, kar se dandanes laliko zgodi n. pr. pri olju ali drugem blagu, bo nn- svet äavcnega st rokovnjaka posobno ko- risten. Za telmična dela, ki jih predvidcvajo pravila, naj bo v upravuem odboru kak tehnično izvežbair strokovnjak kot pod- predsednik. Ce takšuega ni med zadru- garji, ga naj zamenjuje izvedenec iz sorodne stroke, n. pr. meroizkusni stro- kovnjak. Tretji v upravnem odboru naj bo oni, ki bo mogeJ zadrugi dobavljati kakšno potrebščino, n. pr. čevljar, če je zadruga predvidela v pravilih melio- racije in bo gotovo potrebovala nepre- močljive škornje. Tudi v nadzornem odboru mora biti tehnični strokovnjak, da bo lahko nad- ziral izvedenca v upravnem odboru. Smatramo, da bi imel mizarski mojstei to sposobnost v dovoljni meri. KonČno naj ne manjka v nadzornem odboru prosesorja, ker je ta stan najbolj uspo- aobljen za reševanie gospodarskih vpra- äanj. Koristno bo profesor tudi sodelo- val na shodih, posebno na onih, kjer so potrebni gospodarski izvedenci, in pa pri iadajanju primernih knjig in tisko- vin za zadrugarje. Kot namestniki odbornikov pridejo v poštev živinozdravniki, kaplani, župani in svetniki javnih korporacij. Ti no namresi žtj po svojem pozivu in položaju poklicani, da tolmačijo težnje kmetov. Sicer pa jih kot namestnike itak ne \w nihče v|)rašal za nasvet. 7. Clanai'ino določi čira manjso, da privabiö čim več članov. Če moreš, do- loci dve vrsti članarine: 50 din za pre- možnejše, 5 din za siromašnejšo. Obrat- nega kapitala zadruga namree ne po- trebuje, ker ji je cilj, da bazira njeno delo na subvencijah. 8. Zadrugo ustanovi ozuoma oživi ta- krat, kadar si siguren, da boš deležen vsestranskih podpor v denarju. Načelo samopomoči je sicer lepo, toda težko izvedljivo v praksi, pa se ne izplača pe- hati se za njim. 9. Zadrugo včlani pri oni poslovni in revizijski zvezi, hi ima pri vladajočih razmerah največ izgledov, da bo sub- vencionirana. Najpripravnejše je, če je zveza podporo že dobila, kajti takrat boš koristil zadrugarjem, saj jim boš omogočil povračilo onih dajatev, ki so jih morali plačati, da je zveza mogla dobiti to podporo. Celiska gasilska ceta stopa v iubileino leto 70-lefnIca požrtvovalnega ude/sfvovanja Prostovoljna gasilska Četa v Celju je imela 16. t. m. zvv^čer v svojem domu 70. redni letni obcrii zbor. Ceta slavi le- tos 70-letnico svojega požrtvovalnega in uspešnega udejstvovanja. Predsednik g. Franc Dobovičnik je v začetku pozdravil zastopnike mestne ob- cine, vojaške oblasti, celjske gasilske župe in tiska ter članstvo. Nato se je župan dr. Voršič zahvalil gasilski četi za njeno dosedanje delo, izrazil željo, da bi bilo udejstvovanje gasilske čete tudi v bodoče v korist prebivalstva, in oblju- bil četi vso podporo mestne občine. Sta- resina celjske gasilske župe g. K. Golo- granc je pozdravil občni zbor v imenu župe. Poudaril je, da je celjska četa ena najodličnejših gasilskili čet, ki naj bo drugim četam za zgled. Zahvalil se je celjski četi za pomoc, ki jo je nudila gastlski župi. Predsednik g. Dobovičnik je v svojem poročilu omenil, da sta gasilska četa in reševalni oddelek kljub vpoklicom čla- uov na vojaske vaje delovala lani brez- hibno. Poudaril je, da moramo ostati v usodnih časih, ki jih preživljamo, vsi složni, odločni in pripravljeni na brani- ku domovine. Vse te vrline goji gasilska četa v polni meri. Ob 70-letnici obstoja gasilske čete je predsednik izrazil vda- nost Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovi- telju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomi- slavu in vsemu kraljevskemu domu. Poveljnik g. Franc Košir je poročal, J da je bila gasilska četa lani poklicana h \ gašenju 15 požarov. Omenil je, da bi bilo treba odpreti in očistiti vodnjake v me- stu, ker bi bili ti vodnjaki edini viri za gaženje požarov, če bi mestni vodovod kakor koli odpovedal. Tudi pri regula- ciji Savinje bo poskrbljeno, da bodo mo- gli gasilci na raznih mestih črpati vodo iz Savinje. Gaeilski park je postal delno že neuporaben in ga bo treba začeti te- meljito izpopolnjevati. Tajnik g. Adolf Bervar je navedel, da ima četa 32 izvrsujoöih (lani 34), 14 rezervnih članov (lani 15), 12 priprav- nikov (lani 1) in 9 naraščajnikov (lani 23). Ceta se je lani udeležila številnih narodnih in gasilskih svečanosti ter po- grebov. Izredne razmere so močno ovl- rale delo van je kultuiTio prosvetnega od- seka. Reševalni oddelek je prepeljal 427 oseb in prevozil z dvema reševabiima av- tomobiloma 6949 km. Cetna ambulanca je nudila 34 osebam prvo pomoč. Pod- črtati je treba, da ie delo samarijanov prostovoljno in docela brezplačno. Clan- stvo gasilske četc tvorijo predvsem obrt- niški pomočniki in delavci. Ceta zelo pogreša v svojih vrstah intelektualce, ki bi pomagali pri nujno potrebni gasilski vzgoji meščanov. Po poročilu blagajnika g. Lečnika ml. je prejel odbor na predlog revLzorja g. Culka razrešnico. Pri dopolnilnih volit- vah so bili izvoljeni naslednji gg.: za poveljnikovega namestnika Ljubomir Domitrovič, z& oddelnega vodjo Franc Janža, za odelnega vodjo snmarijanske- ga odseka dr. France Kozin, za člana nad- zornega odbora J. Kuzma. Proračun za novo poslovno leto je l)il soglasno odobren. Pri slučajnostih je poveljnik g. Košir omenil, da bo gasilska četa letos 8. ju- nija svečano pro3lavila svojo 70-letnico. Podrohnosti proslave bodo še določcne. Politika Prvo ie na&a obramha! : Varaždinske novoati<.< pišejo v članku y izglcdih v 1. 1941. med drugim tudi «ledeče: Ne vemo, kaj nam prinaša leto 19-11. Vemo pa, kaj moramo v njem stcriti. Cuvali bomo naš mir s krepitvijo volje in moči, da branimo naše meje proti vsa- komur. Nikake težkoče, ki nam jih pri- naša voina doba, ne smejo omajati našo narodno solidarnost in naš notranji mir. Vsaki stiski in nevarnosti bomo dorasli, ce bomo ohranili in izgradili red in discipline, oe bomo zagotovili najnuj- nejže naroüne potrc!)e in pravično vla- davino, ki bo služila samo ohranitvi in obrambi naroda. Mnogo je že težkih in žalostnih primerov, kako in zakaj so trpeli in propadali narodi. Naj vsaj ne bo na nas krivde, če bi prišla izkušnja in nesreča tudi na nas. Iznad vseh so- cialnih in političnih razlik in nasprotij nas mora združevati zavest, da je prvi pogoj vsega našega življcnja obramba narodnih mej in izgrudnja svobodnega narodnep,a iävljenja v njih. Vsakomur hočemo biti prijatelji. toda nikogar ne maramo za gospodarja. Tudi v največji litiski in pred največjo silo ne smemo pozabiti, da oni narod, ki svoje narodnc svobede na brani, ni vrcden, da živi svoje življenje. Potreba ilrokega sodeSovanja Pveog-rajski »Napred« pise: Ce kdaj, se ravno v danaänjih časiii po- javlja kot najvišja zapoved široko sode- lovanje v javnih poslih in ustvarjanje pogojev zanj na vseh straneh. Mnogo sil, ki bi se dale koriatno uporabiti pri zavarovanju javnih interesov, stoji oa- sivno ob strani. Neobhodno potrebno pa bi bilo napraviti jih aktivne, da bi na&a skupnost v borbi za obstoj razvila mak- simum moči in pokazala maksimum edinstva. Bltoll in Sušak Katoliški list »Istina«, ki izhaja na Sušaku, se pritožuje, ceš, da ni bila organizirana velika kampanja za žrtvc bombardiranja Sušaka. Zatem pripomi- nja zlobno: »Pred nekaj časa, ob nekem drugem bombardiranju, je bila mnoga gospoda in vsa javnost nekako širšega srea. No vemo, kaj to pomeni. Zakaj ni bila uvedena kampanja za pomoč pri- zadetim prebivalcem Sušaka?' K temu ugotavlja »Sokolski glasnik«: Izgleda, da bi ta sumljivi sušaški »pa- triot«: želel, da bi tudi naš lepi Sušak zadela tako težka nesreča, s prav tako velikim številom mrtvih in ranjenih In z ravno toliko materialno škodo, kakor ob nekem drugem bombardiranju« . . . Naše želje nasproti Sušaku so nasprotno mnogo bolj človeške! Prepričani pa smo, da bi bila kampanja ista, če bi tudi Sušak zadela slična nesreSa! »Sokolski glasnik« v isti številki objavlja vest, da sokolstvo v Vojvodini zbira prispevke za prizadete prebivalce Sušaka. KINO UNION - CELJE ¦ HiaiaiflBiiiiigiiBiiiaiiiBiii predvoja od 23. do 26. januarja CIRKUS \ Najveličastncjše cirkuSke atrakclje, j pretUane z žalostnim romanoni lepe akrobatinje Feodore. — Film, v kate- rem povzročajo opice s svojimi kO" mičnimi nastopi salve smeha. — Reži|a in glavna vloga Harry Pies, v glavni ženski vlogi Ruth Eweler. Domaie vests — Si. i'ebruarjem dobitno nakaznico /a ki*uh in moko. V dravski banovini bodo s 1. februarjem uvedene nakaznice za kruh in moko, s katerimi se uvaja racionininje kruha in moke. Racionira- nje velja samo za päenicno moko in kruh, kolikor je izdelan iz pšenične mo- ke, ne pa za koruzno moko, ki He lahko kupuje v neomejenih količinah. Ker se enotni kruh v dravski banovini po ba- novi odredbi o peki in prodaji kruha, ki je stopila v veljnvo 1. t. m., peče tsko, da je izdelan iz 40% enotne presejane pšenične moke in 60% koruzne moke, je količina kruha, ki se bo lahko kupila na nakaznico, toliko večja. Namesto 1 kg pšenične moke bo vsakdo lahko kupil 3.33 kg kruha. Normalna nakaz- nica xa odraslo osebo daje pravico na- kupa 1 kg pšenične moke odnosno teste- nin ali 3.33 kg enotnega kruha na teden. Mesečna količina znaša torej za. odraslo osebo 4 kg pšenične moke ali 13.33 kg kruha. Po posebnih nakaznicah za otro- ke do 6 let starosti znaša mesečna koli čina 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, po posebnih nakaznicah za otroke v staro- sti od 6 do 14 let pa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Za delavce, ki so zaposleni pri težkih delih (tu so mišljoni predvsem rudarji, stavbinski delavci, težaki in že- lezničarji), je predvideno, da dobe Se poseben dodatek v višini 1 kg moke ali 3.33 kg kruha na mesec, tako da bo dobil težak na mesec 5 kg moke ali 16.66 kg kruha. Posamezni odrezki na- nakaznic se glasijo na 75 gmmov mc-kc ali četrt kilograma kruha. Samo prvi odrezek, ki velja za določen teden, se glasi na 33 dkg kruha ali dvakrat po 50 g moke. Nakaznico za kruh in moko dobi družinski poglavar, ki mora pri tern podpisati posebno izjavo glede zalog, ki jih hrani doma. Ce ta zaloga presega količino, potrebno za 1 mesec, tedaj za oni mesec ne dobi izkaznice. Kdor bi podal v tern pogledu napačno izjavo, bo kaznovan. Predvidena je tudi pravica kontrole zalog pri zasebnikih. Za vsako nakaznico bo treba p'acati 25 par. Od Lega zneska odpade 12 par na strošlte tiska, 10 par bo dobila občina, ki bo delila nakaznice, iz sredstev ostanka ?> par pa bo Prevod v Ljubljani dodelil vsakemu okrajnemu cdboru za prehrano po 1000 din za režijo. — Ustanovitev miuLsü\stva xa oskrbo in prehrano. Vlada je predpisala uredbo o ustanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano. V pristojnost novega ministr- stva spada oskrbovanje prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potreb- fičinami, izdelava gospodarskega načrta za vso državo in skrb za njegovo izved- bo, zagotovitev potrebnih surovin, ure- ditev prometa in predelovanja surovin in polfabrikatov ter njih razdelitev, ustvar- janje zalog in rezerv v državi, nadzor- vStvo nad cenami, pobijanje brezvestne špekulacije, vrhovna uprava in nadzor- stvo nad delovanjem onih industrijskih panog, ki se bavijo izključno s proiz- vodnjo in predelovanjem živil ter koor- dinacija dela vseh ministrstev. banskc oblasti in ustanov, ki imajo nalogo oskrbovati državo s hrano. V območje novega ministrstva je prešel tudi Prizad. Za ministra za oskrbo in prehrano je imenovan dr. Milan Protič, glavni rav- natclj Narodne ))anke v Beogradu, sin bivžega predsednika vlade Stojana Pro- tiča. — ¦ Untanovitev Obrtne /bornice v Ljubljani. Ministrski svet jc predpisal uredbo o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani ter o spremembah in dopol- nilih uredbe o trgovmskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Po tcj uredbi se likvidira Zbcrnica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter ustanavlja Ti1- govinsko industrijska zbornica, obenem pa se ustanavlja samostojna Obrtna zbornica v Ljubljani. Trgovinski mini- ster bo v roku 15 dni postavil obema ätran 4. »NOVA DOBA« 24. I. 1941 Stev. 4. 558 oseb. Vloženih je bilo 491 obtožnic. Pred okrožnim sodiščem se jo zagovar- jalo 28 mladoletnikov (manj nego prejš- nja leta). od teh jih je bilo 5 oddanih v državni zavod za vzgojo in poboljša- nje. Okrožno sodišče je prejelo od sres- kih sodiäc 372 prizivov in 68 pritožb. Okrožnemu sodišču v Celju je podrejenih 12 sreakih sodišč. Sresko sodišče v Celju je lani obravnavalo 1194 javnih in za- sebnih kazenskih prestopkov naaprotl 1201 v letu 1939. Izmed 1194 primerov jih je rešilo 1090. Brez razprav je bilo reäenih 336 primerov. Okrožnemu sodi- šču je bilo izročenih 52, drugim sodi- ščem 10, drugim oblastvom pa četvero primerov. Sresko sodišče v Celju je iz- reklo lani 668 sodb, med temi 24 v od- sotnosti obtožencev. Vloženih je bilo 59 prizivov. c Obrtiiiški pies. Slovensko obrtno dru- štvo v Celju priredi 1. februarja točno cb 20. v vseh prostorih Narodncga do- ma tradicionalni XXIII. obrtniški plea, na katerega vabi vse prijatelje neprisi- ljenc zabave. Posebna vabila se ne bodo pošiljala, dobro došel je vsakdo. c Zabavni večer, ki ga je nameravala prirediti Savinjska podružnica SPD v soboto 25. t. m. v Narodnem domu v Celju, je preložen na soboto 8. februarja. V. CELJSKI KARNEVAL SK Celja bo na pustno soboto 22. februarja v Narodnem domu. c Retina seja mestnega sveta bo v sre- do 29. t. m. ob 18.30. c Pasji kontumac v celjskem srezu. Zaradi pasje stekline je v celjskem sre- zu uveden strog pasji kontumac. c Opozarjamo obrtnLštvo, da dobi po- jasnila o napovedi za pridobnino, o pav- aalnem obdavčenju in drugih davčnih zadevah v pisarni Splošnega združenja obrtnikov za mesto in srez Celje. c Združenje trgoveev za mesto Celje opozarja vse svoje Clane, da zanesljivo do 4. februarja vložiio pri daveni upravi napovedi za pridobnino, rentnino in da- vek na poslovni promet, sicer jih bo zadela kazen. c Južno vreme je v zadnjih dneh po- vzročilo, da je sneg v Celju skoraj do- cela skopnel. Tudi na hribih jo ostalo le malo snega. Nagla sprememba vremena je- povzročila, da je Savinja s pritoki močno narasla. Do poplav pa k sreči ni prišlo. c Zabavni veeer CPD je vseskozi uspel. Celjsko pevsko društvo je priredilo v so- boto v Narodnem domu zelo dobro obi- skan zabavni večer pod geslom »Pesem in ples«. Pestri in lepi spored so izva- jali: gdč. Ljubica Zelenikova in Janja Baukartova iz Ljubljane, ki sta nastopili namesto zadržanih umetnikov gdč. Erne Moharjeve in g. Borisa Pilata, baritonist g. Andro Štrukelj, mezzosopranistka gdc, Dana Ročnikova, sopranistka gdč. Batištutova in tenorist g. Pec Segula ter mešani in moški zbor Celjskega pevske- ga društva pod vodstvom g. Segule. Med posameznimi točkami se je razvijalo ži- vahno pleano vrvenje ob zvokih jazza celjske vojaške godbe. Udeležba na tem izredno animiranem večeru je nudila verno sliko priljubljenosti Celjskega pevskega društva v naši javnosti. c Na dan sv. Save v ponedeljek 27. t. m. bo ob 9. služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Nato bo procesija v te- lovädnico I. drž. narodne Sole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolaca. Upravni odbor pravoslavne cerkvene ob- čine v Celju sporoča, da zaradi resnih časov letos ne bo Svetoaavske besede. c Uprava pravoslavne parohije v Ce- lju objavlja, da je v srnislu člena 175. cerkvene ustave razgr'njen volilni se- znam javno na vpogled v parohijski pi- sarni v Vrvarski uliei 1. Vsak clan pra- voslavne cerkvene obeine celjske si la- hko ogleda ta se2nam od 12. do vStetega 26.' t. m. in predloži sveje event, pri- pombe k seznamu pismeno upravnemu odboru tukajšnje pravoslavne cerkvene obeine. c Pod vla-k je skočila. V četrtek okrog 17.30 je skočila 16-letna rudar- jeva hčerka Rozalija Lorgerjcva iz Pe- sjega pri Velenju blizu Pesjega pod osebni vlak, ki je vozil proti Celju. Ko- lesä so nesrečnici odrezala glavo. Truplo so po komisijskem cgledu prepsljali v mrtvišnico n«i tamkajšnjem pokopnlTtfu. Vzrok obupnega dejanja ho bajß doma- ce razmere. c Zadnja pot ge. Ane Kukovčevc. Truplo ge. Ane Kukovčeve, soproge od- vetnika in bivšega ministra dr. Veko- slava Kukovca, so prepeljali 17. t. m. popoldne iz Maribora v Celje na okoliško pokopališče, kjer so se ob 15. zbrali po- leg svojcev in sorodnikov pokojne za- stopniki Celjskega pevskega društva, Dramatičnega društva, moške in ženske podružnice CMD in vseh tistih narodnih, kulturnih in dobrodelnih organizacij, s katerimi je bila pokojna v dobi svojega bivanja v Celju po svojem delu tesno povezana. Navzoči so bili tudi predstav niki naprednega političnega življenja v Celju. Ko je duhovščina opravila po- grebni obred in so spustili krsto s trup- lom v rodbinsko grobnico, je moški zbor Celjskega pevskega društva zapel za- služni društveni pripadnici v zadnje slo- vo Prelovčevo »Poljana toži«, nakar so začele padati grude prsti v poslednji dom nepozabne pokojnice. c Ivanka Staničeva f. Dne 15. t. m. je umrla v Devici Mariji v Polju v starosti 61 let ga. Ivanka Staničeva, roj. Zafre- dova, soproga železniškega nadziratelja v p. g. Ivana Staniča. Pokojna se je rodila v Obrovu pri Trstu. Pred in med vojno je živela na Krasu, kjer je njen soprog služboval. Po vojni se je g. Sta- nič z rodbino preselil v Litijo, 1. 1919. pa v Celje. Po svoji upokojitvi se je g. Stanič s soprogo lani preselil po več kot 20 letih bivanja in delovanja v Celju k hčerki v Devico Marijo v Polju. Ga. Sta- ničeva je bila odločno narodna in na- predna žena, vzorna soproga, izredno skrbna mati ter znana po svoji izredni dobrotljivosti in darežljivosti. Zipušča poleg soproga hčerko in pet sinov. Po- greba te plemenite žene se je v Devici Mariji v Polju udeležilo poleg številnega domačega prebivalstva tudi mnogo Ce- ljanov. Pokojni bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Važno za hišne posestnike! Predpisane lesene poscde Zd vodo za podstrešja „Proti požaru" dobite najugodneje po naročilu pri tvrdki JOSIP GUMZEJ industrlla »odarsklh izcfelfrov Celjo - Mecffog. tele/. St. 32 c Žetev smrti. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 17. t. m. 75-letna ob- činska reva Neža Pečnakova. Na Zg. Hu- dinji pri Celju je umrl v ponedeljek 81- letni preužitkar Martin Malej. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 54-letna po- sestnica Antonija Plaskanova iz Založ pri Polzeli, v ponedeljek 30-letni žagar Jernej Semprimožnik iz Malih rovt pri Bočni, 65-letni, v Mrkopolje pri Delni- cah pristojni Andrija Tomič, dninar brez stalnega bivališca, in 57-letna vdo- va po rudarju Ivana Marčičeva iz Za- vodne pri Celju, v sredo pa šestletna žagarjeva hčerka Marija Voduškova s Prihove pri Rečici ob Savinji. N. p. v m.! c Ureditev vprašanja beračev v mestni občini celjski. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Beračenje, ki se pogosto vrši iz delomrznosti, narašča od dne do dne. Poleg potrebnih beračijo tudi mladi in zdravi ljudje, ki se potikajo kot delo- mrzneži iz kraja v kraj. Slednji so do- stikrat tudi nasilni in nevarni posamez- niku ter vobče kvarno vplivajo na svojo okolico. Zato smatramo za potrebno, da se vprašanje beračenja na območju mestne občine celjske uredi v okviru socialnega skrbstva mesta Celja. Mestna občina celjska ima namen, da one dela nezmožne osebe, ki beračijo v sili in so pristojne v mestno obcino celjsko, oskrbi v okviru starostnega socialnega skrb- stva ob sodelovanju celjskega prebival- stva po predhodnem sporazumu; v ta namen namerava sklicati posebno an- keto. Da se more ugotoviti število bera- cev, kakor tudi njihova domovinska ob- čina, je potrebno najprej izvršiti popis teh bcračev. Ta popis je mogoče z uspe- hom izvršiti le ob sodelovanju celjskih meščanov. Zato prosimo celjsko meščan- stvo, da ob petkih, ki so dnevi berače- nja, napoti vsakega berača na socialni oddelek mestnega poglavarstva, ki bo ugotovil osebne podatke vsakega berača. Ker ima mestna občina celjska namen, da vprašanje beračenja v mestu Celju primerno in v skladu z obstoječimi za- konitimi predpisi uredi, prosimo celj- sko prebivalstvo, da se ravna strogo in brez izjeme po tem razglasu, ker bo le na ta način mogoče izvršiti potreben po- pis celjskih beračev in nato na tej osno- vi pristopiti k materialni ureditvi tega vprašanja. c Izid natecaja »Regulacija in xaz'ula- va Medloga pri Celju«. Natečaj mestne obeine za regulaeijo in zazidavo Medloga ni Lmel pravega uspeha, ker noben pred- ložen načrt ne ustreza in tudi razsodiščo ni moglo nobenega načrta priporočiti v odkup. Tako je mestna obeina izdala 21.000 din brez potrebnega efekta. Na- grade so razdelili takole: 8.000 din je prejel inž. arh. Edvard Ravnikar iz Ljubljane, 6.000 din inž. arh. Marjan Tepina iz Ljubljane, skupno 4.000 din inž. arh. Ljudevit Gaj in inž. arh. Kru- noslav Juriäic iz Zagreba, tri nagrade po 1.000 din pa inž. arh. Ludvik Tomori iz Ljubljane, inž. arh. Janez Trenc iz Leskovca pri Krškem in inž. arh. Stanc Lovše iz Maribora skupno ter inž. arh. Herman Hus iz Ljubljane. c Namosto mestnega socialnega odse- ka je bil na mestnem poglavarstvu usta- novljen socialni oddelek, ki ga vodi višji magistratni komisar g. Viljem Koren. c Polovična voznina na osebnih in br- zih vlakih velja za Clane SPD, kadar se vozijo na izlete v skupinah najmanj šti- rih oseb. Člani Savinjske podružnice SPD v Celju, ki se želijo poslužiti te ugodnesti, naj oddajo svoje članake iz- kaznice podružnici, da jim bo preskrbc- la uverovljenje izkaznic za leto 1941. c Odbor Starešinske ovganizacij» Slogo ae najiskrenejc zahvaljuje vsem dobrol- nikom in onim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu VI. akadem- skega plesa. Odboru bo omogoceno izpo- polnili študijsko knjižnico in podeliti podpore revnim akademikom. Posebno se najprisrčneje zahvaljuje castnemu damskemu komiteju za njegovo požrt- vovalnost, ki je v tako veliki meri pri- pomogla k lepemu uspehu. c Odmera specialnega doprinona k fondu narodne obmmbe. Davčna ujirava v Celju razglaša: Zaradi pravilne od- mere specialnega doprinosa k fondu na- rodne obrambe za leto 1941. se pozivajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali 4 odnosno 5 in več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, da v lastnem in- teresu vlože pri davčni upravi v Celju prijavo ter navedejo imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Te podatke mora potrditi pristojna občina. Prijave je treba kolkovati z 10 din. Skrajni rok za vložitev teh prijav je 31. januar. Ti- skovine se dobe pri daveni upravi v Celju. c Delovni trg. Brezposelnost v zadnjih tednih močno narašča. Dne 20. t. m. je bil pri celjski borzi dela v evidenci 1401 brezposeln (1131 moäkih in 270 žensk) nasproti 1130 (896 moškim in 234 žen- skam) dne 10. t. m. Delo dobi jo 1 oskrb- nik, 2 hlapca, 8 kuharic, 6 kmečkih de- kel, po 2 natakarici in služkinji ter po 1 gostilniška kuharica in postrežnica. c Za zimsko pomoč ecljskim revežem so še darovali: Josip Weren 1500 din. Fr. Štolfa namesto običajne novoletne obdaritve gostov 300 din, Karol Florjan- čič 300 din in dr. Alojzij Krautberger 150 din. Namesto venca na krsto pošt- nega upravnika v p. g. Antona Mirnika so darovali predsednik celjske cinkarne Todor Lazarevič 300 din, Pavla Lončar- jeva v Zagrebu 200 din ter Ana Ivkovi- čeva in Nada Dolovčakova v Zagrebu po 100 din. V to svrho je bilo tudi že zadnjič omenjeno darilo rodbin podpol- kovnika Branka Šuputa in Ade vd. Ho- ljac v Zagrebu. c Tatvine v trgoviiiah. Pred tričlan- skim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjali v torek 27-letna to- varniSka delavka Marija Kojčeva in 25- letna delavka Erna Bevčeva iz Celja, ker sta izvršili več tatvin v trgovinah, ko sta izbirali blago. Lani 24. oktobra st;i ukradli v trgovinah modistinj Anicc Karbove in Karoline Koširjeve v Gospo- ski ulici dva damska klobuka, dne 6. no- vembra pa sta pokradli v 10 trgovinah v Mariboru veČ klobukov, perila in dru- gih stvari. Pri razpravi sta valili krivdo druga na drugo, glede tatvin v Mariboru pa sta "se delali nevedni in 3ta trdili, da se ničes-ar ne spominjata, ker sta bili takrat vinjeni. Kojceva je bila obsojena na 2 leti, Bevčeva pa na 1 leto in 6 me- secev strogega zapora. Obe sta tudi ob- sojeni na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. c Dijaški kuliinji v Celju so darovali po-100 din: ga. Ema Lilekova v Celju namesto cvetja na krsto notarja g. Otona Ploja v Mariboru, sol. nadzor. g. Rihard Pestevšek v Celju v počastitev spomina na svojo svakinjo ge. Franje Pestev- škove v Mariboru, prof, v p. g. Vinko Levičnik v Celju v počastitev 3pomina na go. Amalijo Burnikovo, vdovo po šol- skem upravitelju v Štorih, knjigoveški mojster in gostilničar g. Karol Perc v Celju namesto venca na grob gostilni- carja g. Franca Pušnika na Teharju in mr. ph. ga. Zora Volovškova, lekarna- rica v Mozirju, namesto venca na grob ge. Fani Goričarjcve v Mozirju. c Drž. kraje\Tii zaščiti dece in mlailhic v Celju je poklonil odvetnik g. dr. Er- nest Kalan v Celju 200 din namesto venca na grob ge. Aiie Kukovčeve, so- proge odvetnika in bivšega ministra g. dr. Vekoslava Kukovca. Fine kekse, razne Inoibono, čokolatlo itd. v veliki izbiri in po nizkih cenali nudi veletrgovina ALOJZ MASTNAR, Cclje, Gosi>oska ulica štev. 7. c Za moško podružnico CMD v CHju je nabral g. Ivan Rebol, šes postaje v St. Petru v Savinjski dolini, ob godova- nju g. Slavka Cvenka 150 din, v počasti- tev spomina na svojo blago teto go. Ma- rijo Sajevičevo, roj. Rebolovo, v Ljub- ljani, ki je bila vedno vneta zagovornica in podpornica Družbe sv. Cirila in Melo- da, pa je poklonil 50 din. c Šolski kuhinji drž. riekliskc meščan- ske sole v Celju je poslal g. Vekoslav Antolič, trgovec v Celju, 265 din, ki jih je darovala vesela družba v njegovem vinogradu. V isti namen je poklonil g. Ivan Skale z Zg. Hudinje 100 din name- sto venca na grob gostilničarja g. Fran- ca Pušnika na Teharju. c Posipanje ceste Sp. Hmlinja — Do- brova. Mestna občina celjska je razpi- sala oddajo navoza gramoza za posipa- njc ceste Sp. Hudinja — Dobrova mimo Celjske opekarne. Kot nasipni material pridejo v poštev nesortiran savinjski prodec in drobci opeke, ki bodo na raz- polago v Celjski opekarni. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 14. februarja v vložišou mestnega poglavarstva. c UnuVvanje vi*abcev. Mestno pogla- varstvo v Celju razglaša: Kmetijslca poskusna in kontrolna postaja v Ljub- Ijani je izdala okrožnico o zatiranju vrabcev ter vabi kmetovalce, vrtnarje in lastnike vrtov, da tega škodljivca čimbolj uničujejo. Pokončevanje se jz- vršuje z uničevanjem jajc in gnezd, s postavljanjem umetnih gnesdišč in valil- nic, v katerih uničujemo naseJjene vrabce, in z uporabo raznih lovilnic. Podrobna navodila o zatiranju vrabcev je občina razmnožila in jih dobite brez- plačno na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 47. c Uničevanje poljskih miši. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Poljske miši povzročijo pri nas vsako leto mno- go škode na poljskih rastlinah. Da zmanjšamo škodo, je potrebno, da kme- tovalci skupno organizirajo unieevanje poljskih miši. Najcenejše sredstvo za zatiranje poljskih miši je barijov kar- bonat, ki se dobi z navodilom v trgovi- nah raznih kmetijskih zadrug. c Letnik 1940 »Slovcnskega praMilka« se brezplačno odda. Kje, puve uredništvo, c ZdiMivniško dežurno službo za člano OUZD in svojee bo imel v nedeljo 26. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Ko- lenčevi ulici. Zavarovanci naj iščejo zdravniško pomoč pri dežurnem zdrav- niku samo v neodložljivih primerih in kadar je pristojni lečeči zdravnik odsoton li>orf Smutarski zlet v Celiu preložen Za 24. do 26. t. m. določeni I. zlet slovcnskih smučarjev v Celju, združen s tekmovanjem za slovensko drsalno pr- venstvo, je zaradi ncugodnega vremena preložen. Sah PrvftiistviMia tekma C§K : Šahovski klub Šoštiinj. Celjski šahovski klub bo igral v nedeljo 26. t. m. popoldne v svojih klubskih prostorih v hotelu »Ev- ropi« v Celju prvenstveno tekmo s prva- kom šaleške doline, Šahovskim klubom Šožtanjem, ki jo je določila Slovenska šahovska zveza. Stov. 4. »NOVA DOBA« 24. I. 1941 Stran 8. zbornicama predsednika, podpredsednika in svetovalce z gospodarskim svetom. Tako je scdaj tudi v Celju končana dol- gotrajna borba med obrtništvom za lo- čene ali za skupne zbornice. — Ureditev pozivanja na vojnc vežbe. Minister za vojsko in mornarico je izdal naslednjo naredbo, ki jo je vsa javnost sprejela z veseljem in zadoščenjem: Ob- veščen sem, da so se ob pozivanju vo- jaških obveznikov na vežbe lani dogodili primeri, da so bili posamezni obvczniki ponovno pozvani na vežbe, nekateri celo po petkrat, dočim drugi sploh niso bili na vežbah. Tako postopanje pri poziva- nju vojnih obveznikov bi lahko imelo zelo neugodne posledicc v pogledu vzdr- ževanja in dviganja morale v onih slo- jih naroda, iz katerih se pozivajo najšte- vilnejši obvezniki. Zaradi tega odrejam: 1. Poveljniki armiiskih in divizijskih ob- lasti naj pošljejo načelnike svojih štabov in njihove pomočnike v posamezna vo- jaška okrožja, kjer naj izvrše pregled in ugotove, ali in v koliko primerih so bili posamezniki ponovno pozvani na vežbe. 2. Za primer, da se ugotove taki ponovni pozivi na vežbe zaradi nepravil- nega postopanja posameznih organoV pri vojaških okrožjih, se morajo krivci pozvati na najstrožjo odgovornost. 3, Ker bo po vsej priliki tudi Ieto3 potreb- no pozivati obveznike na vežbe po sku- pinah, naj poveljniki armijskih in divi- zijskih oblasti sestavijo podroben načrt za pozivanje na vežbe in vodijo o tern točno evidenco, da bi se v bodoče pre- prečili podobni primeri. Pri sestavi na- črta za pozivanje na vežbe se mora strogo upoštevati, da se gospodarsko šibkejši obvezniki in njihova živina po- zivajo na vežbe v takih letnih dobah, ko je to najlažje združljivo z njihovim go- spodarskim udejstvovanjem, bodisi v kmetijstvu, trgovini ali drugih gospo- darskih panogah. 4. O vseh ugotovljenih nepravilnostih pri pozivanju na vežbe v letu 1940. naj mi poveljniki armijskih in divizijskih oblasti dostavijo do 15. februarja podrobno poročilo o vsakem posameznem primeru. — Banovinski oilbor za zimsko pomoč v dravski banovini. Dne 8. t. m. je bila pri banski upravi posebna anketa o organizaciji zimske pomoči v dravski ba- novini. Ankete so se udeležili predstav- niki najvidnejših in najpomembnejših javnih in zasebnih ustanov, društev in korporacij, ki so iznesli mnogo koristnih nasvetov in predlogov za izpopolnitev akcije zimske pomoči v Sloveniji. Sedaj je že ustanovljen banovinski odbor za zimsko pomoč, ki ga sestavljajo: ban dravske banovine, knezoškof ljubljanske in knezoškof lavantinske škofije ter predsedniki Županske zveze, Zveze avto- nomnih mest Slovenije, banovinskega odbora Rdečega križa, banovinskega odbora Jugoslovenske Unije za zaščito otrok, Karitativne zveze v Ljubljani in Mariboru, prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, šef Borze dela, predsednica Kola jugoslovenskih sester, Krščanskega ženskega društva, Krščanske žcnske zveze in predsednik Slovenske straže. Posle odbora za zimsko pomoč bo oprav- ljal pod vodstvom načelnika banske uprave, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, poseben delovni odbor, scstavljen iz zgoraj imenovanih zvez in ustanov. V zvezi z gornjim obvestilom sporočamo tudi, da bo teden zimske po- moči v dravski banovini od 2. do 8. februarja. — Prosiino vhc krajevne odborc Jugo- slovenske Unije za zaščito otrok, da pii- stopijo takoj k sodelovanju pri občinskih odborih za zimsko pomoč in da si pri- zadevajo, da bo uspeh čim večji. Pri razdeljevanju nabranih sredstev akcije za zimsko pornoč naj imajo krajevni od- bori v vidu predvsem potrebe šolskih kuhinj ter pomoč porodnicam in druži- nam s številnimi otroki. — Banovinski odbor Jugoslovenske Unije za zaščito otrok. — Omejitev prodaje mila. Po naredbi o prodaji mila za pranje, ki jo je izdal trgovinski minister, morajo proizvajalci mila prodajati razpoložljive količina proizvedenega mila za pranje trgovcem na debelo in drobno, potrošniškim zajed- nicam in kupcem, ki so jim milo že do- slej dobavljali, postopno in v razmerju z dobavljenimi količinami pred 1. sep- tembrom 1939 in po ceni, ki jo določi urad za kontrolo cen. Na isti podlagi smejo veletrgovci prodajati milo trgov- cem na drobno, ti pa potrošnikom. Tr- govci na drobno ne smejo svoji stalni stranki za potrebo enega gospodinjstva prodati na teden več nego 1 kg mila za pranje. — Srečko Pečar f. V Dolenji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je umrl v torek zjutraj v 71. letu starosti šolski upravitelj v p. g. Srečko Pečar. Srečko Pečar se je rodil v Hočah kot sin pre- možnega posestnika in obrtnika. Tudi sin bi bil moral slediti očetovemu po- klicu, toda izbral si je pot vzgojitelja. Leta 1892. je maturiral na učiteljišču v Mariboru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v St. Pavlu pri Preboldu, kjer je služboval skoraj vso dobo do upoko- jitve. Tu si je poiskal svojo življenjsko družico in si postavil lep dom. Po skoraj 30 letih požrtvovalnega in uspešnega službovanja v Št. Pavlu je stopil v po- koj, občani pa so ga poeastili s ča3tnim občanstvom. Srečko Pečar je bil vedno neumorno delaven v soli in izven nje. Ustanovil je kmetijsko, sadjarsko in ec- belarsko podružnico, polnih 18 let je tajnikoval v napredni hranilnici. Bil je odločno nacionalen mož, zvest pripadnik ' Sokola in dober svetovalec ljudem. Kmalu po njegovi upokojitvi mu je umrla ljubljena soproga. Starejši sin Stanko je odvetnik v Novem mestu, mlajši sin Srečko pa ima doma meha- nično delavnico ter je priznan turist in sotograf pokrajinar. Srečka Pečarja so v četrtek dopoldne spremili številni sta- novski tovariši, zastopniki društcv in korporacij in velika množica prebival- stva do njegovega poslednjega doma na šentpavelskem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Sklepanje pismenih najemnili po- godb. Po najnovejših izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah so hišni lastniki dolžni tudi za stanovanja in lo- kale, katerih letna najemnina ne pre- sega 2.400 din, sklepati pismene pogodbe s takso 10 din. Te pogodbe za najem stanovanj ali lokalov, ki so 1. januarja 1941 že veljale, je treba skleniti do 1. maja 1941 na novo. Samo za zakupe, ki se sklepajo sedaj, je treba pismene pogodbe skleniti v 15 dneh po vselitvi. — Mariborska propaganda za zimsko Hczono v Sloveniji. S pestro vsebino in v okusni opremi jo po Novem letu izšla zimskosportna številka znane maribor- ske ilustrirane tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«, ki jo urejuje prof. dr. Fr. Mišič. Ta številka je po člankih in slikah povsem namenjena propagandi za zimo, zimski sport in zimsko bivanje ter zdravljenje v Slove- niji. Tudi sicer so »Jugoslovanski bise- ri« edina slovenska ilustrirana revija, ki posveča vse svoje prcpagandno delo izključno le Sloveniji. Zato upravičeno nosi podnaslov »Slovenija«. Gorenjsko, Dolenjsko, Zasavje, Jezersko, Podravje, Savinjske Alpe itd. nam prikazuje ta številka revije z ozirom na njihove po- dlage za zimski sport in daljše zimsko bivanje v jedrnatih člankih in pouenih slikah, razen tega pa še okoli 25 zimsko- sportnih krajev s propagandno informa- tivnimi podatki. Poleg Ljubljane in Ma- ribora (gledališče) so upoštevani v član- kih in slikah zlasti še Rogaška Slatina, Laško (slika Marija Gradec), Prekmur- je in Murska Sobota (novi most čez Muro), poroča pa ta številka tudi o pu- blikaciji »Putnika« (Novi Sad), o zim- ski poročevalni službi Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, natečaju ministrstva trgovine za osnutke reklam- no propagandnih lepakov. Zimskoportna številka »Jugoslovanskih biserov« pred- stavlja s svojimi članki in slikami lep prispevek k propagandi zime in zimska- ga sporta v Sloveniji, ker poglablja in širi obenem tudi domovinsko ljubezen. CeliemokoHca c Cclju se obcta izrodcn umctniški uži- tek. Na Svečnico 2. februarja bodo raz- stavili v mali dvorani Celjskega doma odlični člani kluba Neodvianih iz Ljub- ljane. Svoja najboijsa dela bodo razsta- vili slikarja Maksim Sedej in Stane Kre- gar ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih. c Ljudnko vseučilišče. V ponedeljek 27. t. m. ob 20. bo predaval pesnik Mile Klobčič o velikem ruskem liriku M. J. Lormontovu ob 100-letnici njegove smrti. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. c Dom za jetične v Olju v npomin na kralja Aleksandra I. Na občnem zboru krajevne protituberkulozne lige v Celju je bilo sinoči sklenjeno, da bo liga iz- vedla akcijo za postavitev Doma za je- tične v Celju v spomin na blagopokoj- nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Izvoljen je bil dosedanji odbor, ki mu predseduje učitelj g. Bogomir Zdolšek. Celjska protitubcrkulozna liga slavi 20- letnico svojega požrtvovalnega in uspeš- nega človekoljubnega delovanja. c O skupni akciji za ziinsko pomoč v Celju so razpravljali v sejni dvorani na In še „nekai misli... Na mojo oceno Prešernove proslave sta izšla dva odgovora z namenom, da ovržeta dejstva, ki sem jih označil za pomanjkljivosti. Oba odgovora in ugo- vora pa me ne moreta prepričati. Gosp. Jurač je udaril tako mimo pro- blema in postal tako osebno napadalen, da mu ne bi odgovarjal, če ne bi bil ilustriral celjskih razmer bolj, kot je to sam želel. Prihaja namreč do sklepa, da »bi lahko dostojno priredili tudi celjski visokošolci« Prešernovo proslavo, ker pa se ti niso zganili, jo je priredil CKT. Hotel bi slišati mnenje g. Jurača, kakšne dolžnosti do kulture ima vendar Celjski kulturni teden! Ali se mu morda zdi, da je to dolžnost neke imaginarne enote »celjski visokošolci«? Kakšen opravek ima s Prešernovo proslavo Gornja Radgona? Kot da bi se jaz zanimal za to, s kakšnim milom se bo pral g. recitator ... Očita mi, da razkazujem »tak ubog besedni zaklad« in »slabokrven knjižni jezik«, kar je presodil pač po 172 vrsti- cah članka onega pisca, ki »misli s takš- nimi začctki priti do javnega udejstvo- vanja«. Pri vsem tem g. Jurač ni prišel niti do tega, da bi ločil pričakova- n j e boljše Prešernove proslave od n a- z n a n i 1 a za velesejem, kjer se mu je pač poleno, s katerim je pisal, zataknilo v neokusnosti. Mislim, da svojega član- ka ni točno preeital, sicer ga ne bi bil podpisal. Kdor je dobro preeital moj članek, je moral opaziti, da sem ga razdelil na dva dela, kar je označeno celo s poseb- nim znakom. Drugi del je pozitivna oce- na razstave Prešernovih del, ki sem ji dodal nekaj pripomb. Zato je nemogoče, da bi kdor koli misli iz prvega dela pre- našal v drugega. .. G. Gerlanc je pra- vilno ugotovil, da sem spregledal Lcv- stika, za kar bi mi mogel omeniti tudi j Klasjc in še kaj. Ostale popravke pa i moram odkloniti, ker ne odgovarjajo zahtevam v mojem članku. — Nikdar ne bi bil mislil, da se zdi g. Gerlancu do- pustno, da zamenja Prijateljevo »Dra- rao« ... z »Duševnimi profili«, ker pač nujno spadata obe deli na razstavo. — Kidričeva »Poslednja Lavra« je pač do- datek k »Lavram« iz 1. 1934., ne pa na- domestilo za najbolj esejistično pisano razpravo iz Kidričevega prešernoslovja in opozorilo na »p red poslednje« Lav re. — Prešernovi prevodi bi mogli na po- polnoma nevsiljiv način prikazati zani- manje sveta za slovenskega genija In tudi odnos tujcev do njega, zato je pac pomanjkljiva razstava samo knjižnih iz- daj. — Slodnjakovemu roraanu nisem odrekel pravice do mesta na razstavi; drugačno je bilo moje mnenje o obeh literarnih zgodovinah, ki umevno ne mo- reta biti brez razprav o Prešernu. —» O najbolj razširjenem poljudnem deiu o Prešernu bi bila diskusija zelo dolga, a Ganglovi brošuri tega ne bi mogli pri- soditi, ker je danes razen »knjižnih mo- ljev« nihče več ne čita, če je ne dobi v roke — slučajno. S tem sem povedal samo, kako bi se javnost seznanila s Prešernovim delom, nisem pa izrekel, kdo bi bil za to naj- bolj poklican. In koneno: kaj sluti g. Gerlanc za be- sedo »p o s r e č i 1 o« v mojem članku T Ali naj slutim še jaz kaj za epitetom »absolvirani filozof«? Dobro se spoml- njam, da sem se podpisal s polnim ime- nom, a brez priveska! Boris Minjsi. Op. ured.: Z zaključno besedo g. Bo- risa Misje smo obenem tudi zaključili debato o Prešernovi proslavi v Celju, ki smo jo objavili, nc da bi se z njo iden- tificiralij kar smo itak že poudarili. Vse cenj. naročnikc vljudno prosimo, da nam poravnajo zaostalo naročnino. Kljub vsem podražitvam nismo povišali naročnine »Nove dobe«. Zato prieakuje- mo od vseh cenj. naroenikov. da bodo to upoštevali ter redno in točno izpol- njevali svoje obveznosti do lista. Uprava »No\c dobe« mestnem poglavarstvu zastopniki mest- ne občine, vojaške oblasti, veroizpovedi, industrije, trgovine, obrti, denarnih za- vodov, šol in številnih dobrodelnih in drugih organizaeij. Sklenili so, da se v Celju osnuje odbor za zimsko pomoč. V ožji odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: za predsednika župan dr. Voršič, za Cla- ne pa opat Peter Jurak, prota Ilija Bu- lovan, evangeljski pastor dr. G. May in sreski načelnik dr. Zobec. Ustanove, društva, sole in svobodni poklici bodo sami dolocili svoje zastopnike, nakar bo izvoljen delovni odbor, ki ga bo tvorilo 6 članov. Za organizaeijo in izvedbo ak- cije za zimsko pomoč ni bilo nikakih posebnih prodlogov. c OJdajte \prssaln« pole takoj, da ne bo prepozno! Mestni prehranjevalni urad na mestnem poglavarstvu bo sprejemal vprašalne pole, ki jih je razdelil med prebivalstvo celjske občine, samo do sobote 25. t. m. Vpraäalnih pol, ki bi jih prejel po tem terminu ne bo več upo- števal in si bo moral vsak sam pripisati, če ne bo dobil nakaznic za živila. Oho! oho! oho! Bratci obrtniki, naš pies skoraj bo, Rajali bomo pozno v noč, Tako kot v rniru nekoč. Nageljčki rdeči bodo tudi In vse, kar plcs Vam lahko nudi, Šampanjec v baru, šunke in slaščice, Kavarniške dobrote in grenčice. In godba jazz vojaška, Pies kot tango, swing, fox in valček, Letos konec sicer malo prej, Ej, zato pa ob začetku na točnost glej. Sobota 1. februarja 1941 ob 20. v Narodnem domu. c »Habakuk« na celjskoni odru. Mari- borsko Narodno gledališče uprizori v pctek 7. februarja ob 20. v celjskem gle- dališču uspelo novo burko s petjem v 3 dejanjih »Habakuk«, ki jo je spisal Ce- Ijan dr. Rudolf Dobovišek in uglasbil Radovan Gobec, šolski upravitelj v Jur- kloštru. Ker pa je gledališče za to pred- stavo že razprodano in je zanimanje ob- einstva izredno veliko, se je gledališka uprava odločila še za drugo predstavo, ki bo najbrž v sredo 12. februarja ob 20. Vsi, ki so si rezervirali vstopnice za prvo predstavo, naj jih takoj dvignejo v Slomškovi knjigarni, kjer so tudi v predprodaji vstopnice za drugo predsta- vo. Obe predstavi sta izven abonmaja. Prvi predstavi bosta prisostvovala tudi avtorja. c Velika potrošnja alkohola v Celju. Na področju mestne občine celjske so lani popisli 7017 hi vina (predlanskim 6360 hi), 4.493 hi piva (predlanskim 2640 hi), 410 hi žganja, konjaka in li- kerja (predlanskim 630 hi), 108 hi fine- ga špirita, 38 hl finega vina in 2 hi sampanjea. Zlasti močno je lani narasel konzum piva. Tudi vina so lani kljub krizi popili več nego predlanskim, po- trošnja žganja, konjaka in likerja pa je znatno padla. c Kadilci kljub draginji vztrajajo. Na področju glavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili za 16,389.052.75 din to- bačnih izdelkov nasproti 13,820.492 din v letu 1939. Porast je znašal lani torej 2,568.560.75 din. Lani je bila potrošnja tobačnih izdelkov največja v decembru, ko je dosegla 1,771.449 din, najmanjša pa v februarju, ko je znašala 995.364.50 dinarjev. c Cejjani jedo radi meso. V mestni klavnici v Celju so lani zaklali 111 bi- kov, 752 volov, 1445 krav, 369 telic, 2001 tele, 3757 svinj in 45 ovac. V Celje so lani uvozili 7482 kg govedine, 66.425 kg telctine, 151.043 kg sveže svinjine, 875 kg ovčetine, 1369 kg sveže slanine, 11.600 kg suhega mesa, 1510 kg mesnih konzerv, 8541 kg rib in 272 kg divjačine. c Sodna kriminalna statistika. Okrož- no sodišče v Celju je lani obravnavalo 811 kazenskih primerov, med temi 439 s preiskovalnim zaporom. Razprav je bilo 483, med temi 14 pred petčlanskim se- natom. Na daljše kazni je bilo obsojenih 8a*v. 4. »NOVA DOHA« 24. I. 1941 Stran 5. Iz naiih kraiev Petrovie p &pet liov zroh. V Arji vasi je v to- rek popoldne umrla v starosti 66 let ugledna žena posestnika g. Franca Zu- žeja, gospa Marija Žužejeva, po do- mace Štajnerjeva. Bila je marljiva in skrbna gospodinjn. S avojim možem jc zgledno vzgojila tri hčere, od katerih sta Marija in Ana poročeni na Teharju, Roza pa v domači občini v Ruäah, in 3ina Franceta, ki kot naslednik s svojo ženo Ano vodi domačijo. Pokojna je rada pomagala revežem. Njona skrom- nost in mirnost bo ostala v najlepšem spominu vsern, ki so jo poznali. Poko- pali so jo v četrtek popoldne na žalskem pokopaliSču ob ätevilncm spremstvu so- roduikov in znanccv. Dobri ženi in skrb- ni materi naj bo miren pokoj v domnči zemlj}, možu in otrokom naäe iakreno sožalje! Zalec ž Rüiiiteijski sostanek. V nedeljo 19. t. m. je bil v rlsalnici me&čanske sole roditeljski sestanek, ki sc ga je udeležilo okoli 120 atarsev meäcanskosolskih učencev. Diplomirani filozof g. Stane Zadnek je predaval o temi ^Vzajemno sodelovanjc Sole in domav. Predavanju so navzoči pozrno slcdili. Ravnatelj g. Rudolf Godicl je po predavanju otvoril debato in najprej sam dodal nekatera pojasnila. Nato .so ao oglašali tudi neka- teri starši ter povpraševali o torn hi oflem. Na predlog g. Razpotnika iz Öt. Petra je bilo sklenjeno, da bodo posre- dovali pri pristojnih oblastih zaradi na- kazila višje količino moke za otroke, kajti sedaj odmerjena kvota nikakor ne zadoetuje. Šolski otroci potrebujejo več kruha kakor odrasii, kajti mnogim je kos kruha često obed. S strani ataräev je bilo pokrenjeno tudi vpraäanje uatano- vitvc drustva >:-Sola in dorn«. Do prihod- njega roditeljskega sestanka bo dobila uprava sole vse potrebne informacije, nakar naj ßtarsi odločijo, ali se jhn zdi prim€*rno, da se društvo uatanevi. Na zadevno vpraäanje je poroeal g. Pra- protnik, da äolska kuhinja obratuje že od zaČetka meseca novembra. Trikrat tedonsko dobi povprečno 90 uoencev dobro kosilo. Poudaril je, da dobi leto« obed tudi mnogo učencev, ki popoldne nimijo potika, o katerih pa je dognano, da doma nimajo zadostne hrane. Ravna- telj Be ie ob zaključku zahvalil xa obilno udeležbo in pozval starše, da se pri raz- vednikih informirajo o uenih uspehih svojih otrok. ž Otlbor podruinlce Kola jugosl. .«»ester \ ŽaJcu izjavlja glede na očitek iz Žalca dovali pri pristojnih oblastvih zaradi na- darovani 91-letni revi I. C, stmujoči na Bregu v Celju, da je morala podružnica zaradi majhnih dohodkov, porasta cen in večjega števila obdarovancev odkloniti nekaj prosilcev iz lastnega okoliša. Ime- novana I. C. živi že okrog 50 let v Celju, kjer je bila uslužbena pri raznih rodbinah in uživa danes po ugotovitvah redno podporo mestne občine, Gospej- nega društva, Vincencijeve konfercnce in evaag. župnega urada in bo deležna tudi podpore ^Zimskc pomočk. Poleg tega je niso pozabili razni zasebniki, ki ji nudijo pomoe v naturalijah. Odbor so v polni meri zaveda svojih dolžnosti in poudarja, da si prizadeva s avojimi skromnimi in težko priborjcnimi ßredatvi nuditi svojo pomoč najpotrebnejšim, ka- terih Stevilo jo letos v lastnem okolišu mo^no naraslo. ž Zvočni kino ŽflJoc. V soboto 25. t. m. ob 20. m v nedeljo 26. t. m. ob 14., 16. iu 18.45: »Ustvarjewa za ljubezen«. Iz- redno lepa drama dveh raladih ljudi. V glavnih vlogah slovita Carola Lom- bard in James Stewart. Zabtffr&ivca Goslovan/c ientiovrenskega ocfra Sentlovrenski oder od Sv. Lovrenjo. liad Štorami je v nedeljo 5. t. m. upri- ', zcril v Zabukovci kot gost zabukovake ' gledališke družine Golarjevo ves.Jojgro ¦•Vdova Rošlinka«. Z gostovanjem je bil združen tudi di-uätven izlet z avto- busom, ki se ga je udeležilo nad 40 t>aeb. Predstavi je prisostvovalo zalmkov- ško občinstvo od blizu in daleo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in tako pokazalo, da zna ceniti kulturno delo dragih gostov. Med predstavo je spregovoril predsednik gledališke dra- žine v Zabukovci g. France Kojnik. Poudaril je, da so slična gostovanja velikega kulturnega pomena, ker dobi- vajo 8 tern naše tovariške vezi resnič- nih temeljev in osnov, na katerih potem skupno gradimo in prispevamo k iz- gradnji narodne kulture in izobrazbe. Izrekel je gostom prisrčno dcbrodošlico m izi-azil žcljo, da bi se j>ogosteje videli, Toplo pozdravljen je v imenu gostov spregovoril dolgoletni predsednik šent- lovrenskega odra, šolski upravitelj g. Albert Jerin, ki se je vsem prisotnim za- hvalil za častni obisk, dalje upravi rud- nika, ki je odstopila dvorano v rudniški kantini, in končno vscm onim, ki so pri- pomogli, dn je prireditev tako lepo uspela. Prireditev sania je potekla skoraj brezhibno. Kar zadihali smo zdravi zrak naže vasi, kar košček tople domač- n-osti so prineali s seboj večni romar Ba- liantač, mati Rošlinka, Manca in Junez. Na višku igre je bil Tine Štor (Balan- tač), ki je odigral svojo vlogo tako na- ravno in neprisiljeno, da je žel odobra- vanje ob odprti sceni. Milka Kojnikova (vdova Rošlinka) nam je prikazala ba- hato in zapeljivo vdovo, ki ima hčer godno za možitev, pa si njenega ženina sama izbira. To težko vlogo je odigrala z veliko odrsko rutino, ki jo postavlja v vrsto nadpovprečnih diletantov. Pepca Ocvirkova (Manca) m Fr. Tofant (Ja- nez) ata odlično podala dvojico mladih ljudi, ki sta rasla skupaj in jima je us-oda določila skupno življenjako pot, pa bi bila po čudnili sklepih vdove Ro- Tilinke kmalu prišla navzkriž. Splošno priznanje publike i>a sta žela zapita snubca Tomažin (Lojze Seme) in Bla- zon (Šime Gajäek). Slednji se je pazil, da ni prešel okvira igre, kar l)i se v njegovi vlogi lahko zgodilo. Njegovi igri smo se nasmejali do solz. Posebno do- ber je bil v maski in obleki. Končno je treba pohvaliti tudi vac manjše vloge, saj po vsi vsak po svoje v polni meri prispevali k uapehu. Sminkanje (g. Mar- jan Jerin) je bilo prav dobro, ravno tako scenerija. Režija g. Cesarja zaslu- ži vso pohvalo. Režiserjev nesebični trud je bil s priznanjem občinstva obilo po- plačan. Na družabnem večeru, ki je sledil gledališki predstavi, sta vodstvi šent- lovrenskega odra in zabukovške gleda- liške družine sklenili, da priredita &e več medsebojnih gostovanj in izletov in tako pokažeta, da sta oba odra polna zdrave delavnosti in resnične volje do ustvarjanja. France K. Gornli grad g Gibanje preblvalstva. Lani se je ro- dilo v gornjegi'ajski župniji 29 otrok (10 dedkov in 19 deklic), umrlo je 20 oscb (8 moških in 12 ženskih), porok pa je bilo samo 5. g Občni zbor LKB v Gomjeni grailu bo v nedeljo 9. februarja oli 14. v Maj- cenovičevi gostilni v Radmirju z običaj- nim dnevnim redom. Clanstvo naj pride na zbor, na katerem bo poiočal tov. predsednik o doseženih uspehih v pre- teklem letu, polnoštevilno in plača na občnem zboru tudi članarino. Vaak član naj prinese s seboj svojo legitimacijo zaradi potrdila za to leto. Zamudniki bodo črtani iz članstva. Laško SO-letnita znanega ielGzničarja V četrtek 30. t. m. bo praznoval v krogu svoje družine v Laškem 60-letnico .življenja upokojeni železničar g. Matija Jelovšek. Rodil se je na Raki pri Kr- škem. Na domu je bilo 7 otrok, ki so morali pozneje vsi v svet. Tako ai Je tudi Matija Jelovsek kot 17-letni mla- denič poiskal službo. Izredno veselje je čutil za železnižko službo, v katero je vstopil 3. marca 1898 v Trbovljah. Tu je služboval do leta 1902., ko je moral odriniti k vojakom v Celovec, kjer je sluzil do leta 1905. Od tam se je vrnii v Trbovlje. Tu je spoznal življenjsko družico Marijo Kosmovo, p. d. Mitov- skovo, hčerko posestnika pri znanem ,0* z sodobnimi TUNGSÜAM KRYPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, pornba toka pa manjfia. BOLJŠA LUC, MANJSI STROŠKI! TUNGSRAM ttoyf\tcn trboveljakem slapu onkraj kolodvora, a katero se je poročil leta 1908. Takrat so v Trbovljah nalagali kvečjemu po 100 do 120 vagonov premoga dnevno in sicer še na Severni strani tovornega ko- lodvora. Sele leta 1910. je TPD zgradila na jugu nova nakladališča, lastno tovor- no postajo, elektrietio centralo, separa- cijo itd. Ze takrat so imeli železničarji mncgo dela s premikanjem, sedaj pa lahko TPD odpremi že po 600 vagonov premoga dnevno. Leta 1910. je bil jubilant premeščen na Zidani most, kjer je služboval skoraj 25 let. Na Zidanem mostu, v Radečah, Loki, Sevnici in drugih krajih ai je v tern Č2SU pridobil nesteto prjjateljev in rnancev. Poznali so ga najstarejši želez- ničarji tudi z daljnih postaj, aaj so nekdaj vozili vlaki direktno z Dunaja v Trst in obratno. Ceato ga je spreletavaln groza ob pogledu na trčenja, iztirjenja, požare vlakov itd. Pred očmi so mu ko- lesa lokomotiv razmesarila veČ tovari- šev. Spominja se čaaov težkih stanov- skih lx)rb v obliki stavk in pasivnih rezistenc. Naporna je postala služba zlasti po letu 1918., saj je imel Zidani most nekaj časa kar tri premikalne rezerve. Z eno so ranžirali vlake celo v oddaljeni Sevniei, ker je bil Zidani mosi pretesen. Skozi Zidani most je često šlo po 100 do 150 vlakov dnevno. Jubilant je bil med ustanovitelii gasilske čete na Zidanem mostu. V dneh prevrata leta 1918. ie bil mod oniro.i žolezničarji, ki so z junaško voljo odpremljali skozi našo domovino na stotine vlakov razbrzda- nega vojaštva v V3e smeri. Jubilant se je 1. 1934. poslovil od Zi- danega mosta in se z družino preselil v Laško. Vedno je bil vseskozi skromen, miren, obdarjen s šegavim humorjem in dobroduSnostjo, družini pa nadvse blag ter skrben oče. Njegov sin Venčeslav je v železniški službi v Slavonskem Bro- du, sin Edo in hčerka Zorica pa živita doma. Med železničarji je g. Jelovšek zelo priljubljen. Še danes je mladeniško čil. Zolimo jubilantu in njegovi družini še mnogo let skupne S7-eče in zado- voljstva! 1 Avtobustta zveza Laško — Celje. Celjska občma je pred leti ukinila avto- busno zvezo Celie — Rimske toplice. Neki domači podjetnik iz Laäkega pa bi vsekakor rad dobil avtobusno koncesijo za progo Laško — Celje. Upamo, da mu pristojni činitelji ne bodo delali zaprek. Celjska občina je to zvezo ukinila zaradi štednje, ker je avtobus zjutraj vozil v Laško in zvečcr v Celje skoraj prazen. Vlaki so dandanea prenatrpani, zlasti b šolsko mladino. Za večjo prtljago mo- rajo potniki plačevati doplačila, nato pa jo morajo še s trudom prenašati s po- staje na domove, kar hi pri avtobusnih vožnjah v glavnem odpadlo. Tudi čas voženj bi bil zlasti za obrtnike in trgov- j ce, pa tudi za službcne organe ugod- nejši, ker bi avtobus odhajal iz Laškega v Celje dopoldne nekako med lA% in 9., v Laško bi se vračal ob 11.45, popoldne bi vozil v Celje ob 14. in se vračal iz Celja nekako ob 18.15. Na željo občiiv stva bi podjetnik še naknadno spreme- nil čas voženj. Gostje Radiotherme bi tako lahko obedovali v Laškem, ob 19. pa bi bili lahko že pri vecerji. Sedaj jim je poset Celja otežkočen baš zaradi ne- primernih prihodov in odhodov vlakov. Mnogim tudi ne bi bilo treba postajati v mrazu in vročini po celjskih ulicah in eakalnicah, drugi bi spet imeli več časa zu poset trgovin, delavnic, uradov, zdravnikov, bolnikov, šolskih vodstev itd. Ker Laško nima reševalnega avto- mobila, bi bilo mogoče odpremiti nenad- no obolele občane v celjsko bolnico z avtobusom v času, ko ni vlalrov. Isto je tudi z rekonvalescenti iz celjske bolnice, ki re vračajo domov v Laško. Avtobus bi jih odpremil iz bolnice in jih zapeljal domov. Tako jim ne bi bilo treba naje- mati v Celju avtotaksijev. Prebivalci Tremerja imajo do obeh železniških post.'ij poldrugo ui'o hoda. zato bi bil avtobus Laško Celje tudi njim zelo dobro došel. Finančni organi, orožniki, dostavljnei, agenti in drugi, ki imajo službene jiosle v tej smeri, bi s pridom uporahljali to avtobusno zvezo. Občini Laško in Sv. Krištof imata skupno nad 10.000 prebivalcev. Laäko je poleg tega še tujskoprometni kraj s precejšnjo in- dustrijo, številnimi državnimi in samo- upravnimi uradi in rudnikom v bližini. Zato ie odobritev te koncesije res nujna. Za Vaše knjigovodstvo ob novem letn trgovske knjige in ostale pisarniške po- trebščine pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kralja Petra cesta 9. 1 Nezdrav pojav. Vsi sloji brez izjeme se ne more jo dovolj načuditi razmeram pri dobavi in iazdeljevanju raznih hra- nil. Nedostajanje moke je pojav pri vseh trgovcih, pekih in konzumentili. Tako je moral pekovski mojster Z. v Laškem zapreti i>ekarno, ker ni mogel dobiti mo- ke. Kliub raznirn institucijam je razde- ljevanje mlevskih produktov med proda- jalce neorganizh'ano. Pravih vzrokov ne moremo najti, zdi se pa, da so globlji. kot pa samo birokracijn, centralizem. pomanjkanje, nov nacin mletja in sliČno Na predzadnji t)bčinski seji smo slišali, da je v Celiu toliko in toliko vagonov mlevskih izdelkov vskladiščenih za raz- delitev, a vendar ni nieesar od nikoder. Trgovci v t-akih razmerah ne morejo za- dovoljiti odjemalccv. Isto je seveda tudi pri drugih živilih. Ali jim cena raste v nedogled, ali jih dobimo Ie v pičli meri, ali pa jih sploh ni. Čudno je, odkod tako pomanjkanje, ko je bilo v naši državi vedno vsega dovolj, da celo pre- več, saj smo vsako leto tudi mnogo iz- važali. Dobro situirani posamezniki kljub vsemu nadaljujejo kopičenje živil, kar povzroča dviganje cen po špekulan- tih. Kjeje vzrok, da cene živil še vedno rastejo? Čemu je potrcbno tako rigoroz- na racionalizacija živil, ko amo vendar izrazito poljedelska država in ni konzum nič veČji kakor pred letom dni? Cemu dvig cen sladkorja, mila, usnja, soli, olja, žitne kave in drugih vrst blaga, ko vemo, da proizvajamo surovine in bla- go doma in je njih konzum isti kakor nekdaj? Druga, še večja nujnost pa jo poviaanje plač državnim in samouprav- nim namešocncem in upokojencem, ki sedaj dosledno životarijo iz rok v usta. Njih zadolženost pri obrtnikili in trgov- cih raste že v milijone. Rešitev teh dveh zadev bi bila res prava rešitev dveh do- cela narodnih vprašanj. Stain fl. »NOVA DOBA« 24. I. 1941 Stev, 4. Lepe tiskovine, kakor: lepake, lotake, prospekte, stcnske in oepne koledarje, diplome, srečke, časoptee, knjige, cenike ter vsc rcklamne tiskovine r/a trgovce v eni in več barvah vam solidno i%goto> i ZVEZNA TISKARNAlastna knjigoveznica celje, strossmayerjeva ul. i 1 Vrnite nam tlopoldanski osebiii vlak proti Mariboru! Na progi Ljubljana — Maribor so 15. t. m. ukinili osebni vlak št. 518., ki je odhajal iz Laškega ob 9.48 dopoldne, tako da so se Laščani lahko vraČalj. iz Celja že z vlakom štev. 619 ob 13.52. Prebivalstvo je s to uki- nitvijo hudo prizadeto. Ta vlak je irael 2elo veliko frekvenco, tako da so morali potniki često od Zagorja pa vse do Ce- lja stati, ker so bili vozovi nabito polni. Na dmgi strani pa jc železniška uprava pustila v prometu nočni vlak Ljubljana — Maribor St. 512.. ki ni nikoli poln. Ukinitev vlaka štev. 518. jc poncsrečena. Ta vlak je bil nujno potreben zlasti za letoviski zvezni pas Trbovlje — Rimske toplice — Laško — Celie — Dobrna — Topolšica — Rogaska Slatiiia. Potnikom iz Zasavja tudi ni bilo treba prej toliko časa postopati po Mariboru in drugih krajih scvernega dela Slovenije, kcr so se lahko tam zadržcvali maJij časa, Iz- redno ugodne zveze je imel z železni- cami v Velenje, Rogaško Slatino, Konji- ce, Ptuj itd. PogreSajo ga atevilni po- slovni ljudje: obrtniki, trgovci, potniki in drugi. Mnogi Zasaveani so hodili s tem vlakom na živilski trg v Celje, na obiske v bolnico, v šolske zavode itd. TJpamo, da bo železniška uprava spet uvedla ta tako potrcbni osebni vlak. 1 Še o podražitvi elektiičnega toka. Pravijo, da se občina s tem vprašanjem kljub našemu opozorilu ne bo bavila. To je prav naravno: kaj briga kmeta iz Brstnika ali Trobendola, po kaki cenl plačujejo Laačani tokovino, in kaj boll podražitev tistega, ki mu dragi plaČu- jejo luč?! Prizadeti smo le oni, ki vzdr- žujemo vso občino, ki gradirao ccste in vodovode, ki skrbiino za občinske reveže in plačujemo celo armado čistokrvnih in pravovernih in ki nimamo na občini za to nobene besede. Spoznanje prihaja, oči se odpirajo in ušesa poslušajo... Pa šc» nekaj. V ponedeljek zvečer je nastala malenkostna motnja v električnem vodu in je velik del mest.a ostal brez luci. Sveč in petroleja ni in smo tavali do drugega dne po temi, dokler nam ljubi Bog ni zjutraj posvetil. Vendar pa ni na občini nikogar, ki bi pozval Falo, da motnjo takoj odpravi. Fala mora skrbetl za vzdrževanje električnega voda, ona ,je za to pošteno in dobro plačana in bi že zdavnaj morala stari, prepereli in zarjaveli vod nadomestiti z no vim. Toda, kdo ima čas za take gospodarske zadeve, ko je pa treba toliko ljudi ßpraviti k dobremu kruhu .. . 1 Nenavaden požar v Hudi jami pri Laškcm. Pred dnevi se je v nekem rovu rudnika Hude jame vnela plast premoga. Požar je zajel več.io prostornino. Upra- va ima namreč velike neprilike pri iska- nju novih premogovnih žil in se pri vrtanjih naglo vnamejo plini in z njimi tudi skladi premoga. Nekako polovica rudarjev je ostala trenutno brez dela, ostali pa so bili zaposleni pri gašenju. Iz Hrastnika je prispelo strokovno oseb- je 8 tehni-čnimi pripomočki in udušilo nevarni požar. 1 Smrt v osainljenosti. Clani družine Ivane. Zeliča na Zgornji Rečici pri La- škem so 14. t. m. ob 8. zjutraj vdrli v sobo 62-letnega delavca Jožefa Čeper- lina, pristojnega v Griže pri Zalcu, ki so ga že več dni pogrešali. Našli so ga mrtvega v postelji. Po eni verziji ga je zadela kap, po drugi verziji pa je umrl zaradi izčrpai>osti in mraza. Ceperlin je bival na Zgoraji Rečici že 10 let in se je večinoma preživljal z dninami. N. p. v m.! 1 Ix prosvetne shižbe. Diplomirani filo- jcof g. Friderik Vivod, doslej suplent na gimnaziji v Novem Pazarju, je na- meščen kot strokovni učitelj na meščan- ski šoli na Rakeku. 1 V vednont prebivalstva v metttu. Občina Laäko obvešča vse občane v me- stu, da je dotok vode v hiše zaprt v nočnem času od 10. zvečer do 5. zjutraj. 1 Dolovanje pevskega društva »Huma« v Laškcm. Pevsko društvo »Hum« v Laskem je imelo pred kratkim svoj XII. redni letni občni zbor v dvorani gostilne Igrionik v Lašlcem. DruStveni zbor je zapel pseem »»Slovan na dan«, nakar je predsednik g. Pleskovič otvoril občni zbor in pozdravil navzoče. V svojem po- ročilu je omenil potrebo, da članstvo marl jive je poseca pevske vaje. Lanski vrtni koncert je tudi v gmotnem oziru dobro uspel, prav tako tudi izlet na Hrvatsko. Posebno zahvalo je izrekel gdč. Alojziji Kvartičevi za požrtvovalno pobiranje članarine in drugih prispev- kov v korist družtva. Izrazil je željo, da bi društvo z novimi nastopi doseglo čim Iepše uspehe. Spomnil se je tudi umrlih dveh podpornih članov gg. Henkeja in Podergajsa. Nato je poročal tajnik g. Kvartič, ki je pedal tudi pevovodsko po- ročilo. Vseh pevskih vaj je bilo 54. Na- stopi so bili: pri pogrebih 4, pri ccr- kvenih svečanostih 4, pri koncertih 2 (.1 doma, 1 na Vinovi gori) pri proslavi 1 in pri podoknioi 1. Blagajnik. g. Ludvik Dragar je poročal, da so znašali dohodki 3.935.75 din, izdatki pa 1912 din, prebit- ka je torej 2.023.75 din. Dohodki doma- čega koncerta so znašali 1.535 din, iz- datki pa 1.113.50 din. Prebitek koncerta na Vinovi gori v znesku 611 din je dru- štvo poklonilo tamkajšnjim siromakom in tako napravilo lepo socialno gesto. Hannonij je dala popraviti sola, zato pa ima ;>Hum« brezplačno na razpolago sobo, razsvetljavo, kurjavo in harmonij. Arhivar g. Gradišnik je poročal, da ima društvo 2.850 partitur, 141 skladb in 9 pesmaric. Vrednost Lnventarja znaša 5.000 din. Namesto odi&lega g. Vrečka je bil izvoljen g". Martin Simončič za računskega preglednika, namesto g. Herlaha pa g. Franjo Jutriša za tajni- kovega namestnika; ostali odbor je ostai nespremenjen. Pri slučajnostih je bilo določeno, da bodo pevske vaje ob pone- deljkih in četrtkih ob 19.30. Za V3akega člana, ki se ne udeleži vaj, je uvedena denarna kazen v znesku 1 din; zadevni aapisnik bo vodil g. Jutriša. G, Ludvik Dragar je priporoeal takojšnje poravna- nje članarine. Spreiet je bil tudi prcdlog g. Hrastelja, da pošlje društvo g. žup- niku na Vinovi gori zahvalo za sijajni sprejem društva po tamkajsnjem naro- du ob gostovanju na Vinovi gori. Na njegov predlog je bil sprejet tudi nov način gojitve pevske külture v Laškem. Občni zbor, ki se ga je udeležilo 30 čla- nov, je bil zaključen h pesmijo »Čez zlato pogorje«, ki jo je zapel mešani zbor. 1 PlauhiHko lovsko rajiuije preteklo soboto je bilo zelo slabo obiskano. Ni bilo prav nobenih Celjanov, čeprav so Laščani pridni obiskovalci njihovih pri- reditev, in tudi od drugod smo pogre- šali gostov. Saj še odbor SPD z Zida- nega mosta ni poslal nikogar pogledat, kako se Laščani trudijo za njegovo koco na Šmohorju. In tudi Laščani so tokrat odpovedali: mnogi res ne morejo v sedanjih časih obiskovati veselic, drugi pa ne poznajo na svetu nič drugega kot sebe. Res čudno, da našim kulturnim in nacionalnim delavcem ne ohlapne po- gum in volja za delo. 1 K sreskemu Kcdi^ii v Laškem je premeščen iz Brežic uradniški priprav- nik g. Odon Vaš. 1 Opozorilo lastn Jkoin dvokoles. Sres- ko mieelstvo je izdalo razglaö. da vsi lastniki dvokoles prijavijo v januarju vsa kolesa, da se izognojo kaznim. 1 Knio Laško bo predvajal v soboto 25. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 in 20.30 ffJasbeni velefilm »Paderewski«. Tednik. Hesastnlk h Deiavsko podporno dmžtvo je po- lagalo obračun svojega plorJonosmsga dela. V nedeljo 19. t. m. je bil v restav- taciji Zavrašek občni zbor Delavskega podpernega društva* ki sestoji iz rudar- jev in obstoji že 37 let. Drustvo ima namen, podpirat.i člane v času bolezni in nuditi podporo za pogrebne stroške. Iz poročil funkcionarjev je bik) razvidno, da šteje druätvo 117 članov in ima 32 tisoč 800 din premoženja. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika društva g. Dominik Štrbucl, za tajnika g. Karel Vrtačnik in za blagajnika g. Franc Dobovšek. Dosedanji predsednik g. Dominik Majcen je odklonii ponovno izvolitev. Ce premotrimo colotno doseda- nje delo van je društva, vidimo, da je bii g. Majeen poleg še živečih upokojencev Franca Kačiča in Antona fitrbucla usta- novitelj družtva in je v njem deloval polnih 25 let kot tajnik, ostala leta pa kot predsednik. Clanstvo se 3 hvalež- nostjo spominja vsega njegovega dela in truda za društvo. Lahko bi rekli, da ima g. Majcen glavne zasluge, da se je družtvo tako plodonosno razvijalo in služilo svojemu nanenu in da ima tako lepo premoženje. Ob tej priliki tudi mi želimo društvu še mnogo uspehov v bodočnosti. Celie c Večerna avtobasna vožnja ob nede- ljah in dnevih pred prazniki z odhodom z Dobrne ob 17.40 in povratkom iz Ce- lja ob 20.40 je ukinjena. c Poravnajte občinskc vnH