t """"' 1 Največji __ slovenski dnevnik ▼ Združenih drŽavah I Velja za vae leto - . . $6 00 $ Za 2« ___ Za inozemstvo celo leto $7.00 \ab GLAS ituSFON: COETLANDT 2876 Ust slovenskih delavcev v Ameriki NO. 119.— STEV 110. Entered as Second Class Matter, September 31. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congre« of March 3. 18m NEW Y0KK, FRIDAY, MAY 21, 1926. — PETEK, 21. MAJA 1926. TELEFON: C0RTLANDT 287« MOKRAČI VESELI VSLED ZMAGE KONGRESNIKA VARE-A Mokrači so vzradosčeni vspričo zmage mokraške-ga kandidata v Pennsylvania ter pravijo, da bo imelo to velik učinek na deželo. — Noben časopis »e ni zavzemal ža mokraskega kandidata. — Težavno stališče Coolidge-a. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV m nameni WASHINGTON, D. C., 20. maja. — Zmaga kongresnika Vare v Pennsylvaniji predstavlja konkreten in važen napredek za mokrače v deželi. Mokrači izjavljajo, da bodo podvojili ta uspeh v lili— noisu in v številnih drugih državah. Resnično je, da znaša skupno število glasov, oddanih za Pinchota in Pepperja več kot pa število glasov oddanih za Vare-a. Na drugi strani pa je tudi resnično, da je podlegel v boju za mesto go-vernerja edini kandidat, katerega je odobrila Anti-salonska Liga, Fisher. Nobeno zavijanje pa ne more uničiti dejstva, da je kandidiral Vare na temelju lahkega vina in piva in da je zmagal. Zmaga Vare-a in njegovega mokraskega programa pa so še povečale številne manjše okoliščine. Kot pripovedujejo v Washingtonu, je v Phila-delphiji petnajst takozvanih okrajev, sestavljenih iz volilcev, o katerih je znano, da bodo glasovali proti suši. V seh teh okrajih, z izjemo enega, je Vare zmagal. Proti Vare-u je nastopil skoro vsak list v Philadelphiji in državi. Kaj pa bo sledilo sedaj? Suhaški republikanci Pennsylvanije vidijo pred seboj dve alternativi. Lna teh je podrediti svoja suhaška prepričanja rednosti stranke, tarifu in drugim materijalnim interesom. Izvolitev Vare-a novembra meseca ne bo le završila krajevnega poraza, katerega so doživeli suhači v Pennsylvaniji, pač pa bo vplivala na ves narod ter napotila politike, da nastopijo na mo-kraškem programu. Kot senator bo postal Vare tudi član narodnega republikanskega komiteja ter načelnik državne delegacije na konvenciji za nominacijo predsednika leta 1 928. Kot tak se bo zavzemal za mokraško določbo v prihodnji republikanski platformi. 2e par ur po svoji zmagi je objavil Vare ta svoj namen. Kot načelnik velike in mogočne delegacije iz Pennsylvanije lahko zahteva, da se poteza Coolidge za predsedniški urad na mokraški platformi kot ceni za podpiranje nominacije. Kakšna je druga alternativa ni še jasno, a se bo kmalu izkristaliziralo. Demokratični kandidat proti Vare-u je suhač in dober mož, William Wilson, ki je bil delavski tajnik v kabinetu Wilsona. Suhaški republikanci bi lahko vztrajali pri svojem prepričanju, če bi glasovali za Wilsona. Glas za Wilsona pa bi bil tudi glas za znižanje tarifa, za simpatije z organiziranim delom in za druge stvari, ki se je zde okusne ortodoksnim republikancem Pennsylvanije. Nadaljna možnost pa je, da se bodo združili suhaški republikanci in demokrati ter se obrnili na Pinchota, da nastopi kot neodvisen kandidat. Vsled uspeha Vare-a pa niso prišli v zadrege le suhači. Senatorja Reed in Pepper bosta morala podpirati kandidaturo Vare-a kot dobra moža stranke in požreti bosta morala marsikatero pripombo, katero sta izustila v prej snih Časih. Vsi vodilni listi Pennsylvanije so bili proti Vare -u ter označili kot pravo tragedijo možnost, da bo izvoljen senatorjem. V kongresu je predstavljal Vare dovtip, — pravijo listi, — a v senatu bi bil prava tragedija. Načrti gen. Pilsudskega. Poljska je še vedno vznemirjena radi Pilsudski-jevega puča. — Armada v Poznanju čaka izida volitev. — Voditelj vstaje je sedaj pred sovražno večino v Sejmu. War da baje ni v New Yorku. IX)NO BEACH, L. I., 30. maju l.flttU Sabauan, laMtmk IU>ka^iije-1» hotela Nassau, ni hotel danes jriznati ,d* je retmičoo poročilo, da «e modi Waiter Ward v njegovem hntekt kot gost. — Njega ni r hoLe&i in ni bi! nikdar tukaj, — je izjavil. Do-tav»l je, d«. atamije firkvdeflet g*- n da po. Preiskava glede 18 pivovarn. CLEVELAND, O., 20. maja. — Medtem ko -preiskuje zvezna velika porota pivski rtindikat, ki se vt«za od Scrantona in Wflkes-barre do vneh glavnih mest deže-Je, so abraii zvezni agmti dovolj -lokaziinr-ga materijala proti 16 pivovarnam, ki izdelujejo pravo ■pivo, da se lahko dvigne proti tem pivovarnam obtožbe. VARŠAVA. Poljska. 20. maja. \Varšava jo mirna, cest«1 so ipolno ljudi, kavarne prenapolnjene in poulična pronie* re Jen kot pmir-ivadi. a vse povsod se vprawwjejn. kaj >e bo zgodilo. .Jasno jo. da skuša maršal Pilsmdski na vsak •pačim pomiriti deželo sedaj, ko di-žavmi preobrat zavfršcsn, In-tinmi »znaoiei maršala trdijrt, da ni pričakoval fesa. kar se je za,vršilo tuka j v «adnjem tednu, ko ^p je polastil kontrole za ceno kakih 500'mrtvih in tisoč raaije-nLh. Na razpolago imamo tri vrst « dokazov, da se zavzema Pilsudski za mir. V prvi vrsai je >ponudil ministrstvo za notranje zadeve grofu Rrinskemu, ki je prava antiteza socijalLstične doktrine maršala. Dnugič pa je posla.1 z aeroplanom v Po-znanj predsednika isenata Trapcvnskija, moža, kojega .poštenost, integriteta in domoljnibje je znano vsepovsod, kot. einisarja nove izačasne vlade, da skuša sklenit* kompromis s še vedno sovraž nim m^tom in provinco. Tretji dokaz ^ih možnih sredstev, da da novi vtladi značaj stroge pojavnosti, čeprav mora sam priznati. da i<;>e 1 >31 državni preobrat zadnjega tedna proti vsem dikta-totn postave in reda. Kljub temu pa ostane-vprašani" Te se bo Pik-ud-kiju posrečilo pomiriti d» žeilo v pričo predsednika !n državnega zlbora (Sejma), ko-jega večina m-u je sovražna. Ali se bo podvrgla sovražna nemška Poljt-ka s svojimi provineami Vznemirljive govorice so dospele v t»la>\-no mesto gloule protirevolu-e-ijen-jrnih gibanj generdla IIui-lerja in drugih, a te govorice so bile zanikane. Kljub temu «pa je nepobit.no dejstvo, da -toye dofcro-oborozene in opremljene poznanj.. ske divizije z orožjem v roki ter čakajo na daljnih razvojev. BERLIN. Nemčija, 20. maja. —-Viljem Wevrazel r/. New York a, ki .ie dos,pel včeraj iz Varšave, je rekel, da je mesto mirno "m da s~ vrši delo kot. ponavadi, da ERLIN\ Nemčija. 20. maja. — Politiko ikamelerja Marxa. ki jp sledil dr. Ilamlit Lut.hru kot načelnik, nemške vifeule, je včeraj r»-dobiil državni zbor. Vr jet no pa je. da so bo moral preosiuovani kabinet obračati iz menoma na socijaliste in nacijo-nalisite ca pomoč, da zagotovi svoj -parlamentarni obstoj. V kratki ofieijelni izjavi j«> rekel kancler Marx, da bo vodi! nem kUo znmauijo politiko soglasno r. Jondon kim reparacijskim dogovorom in varnostnimi dogovori, sklenjeni v Locarno. Ker se ni osebje kabineta izpremenilo z iz. jemo dr. Lutkra. se l>o inadalj«*-valo s programom kabineta. Po kratki debati je državni zibor odobril kabinet. Socijalii-ti so podpirali "koalicijske stranke v glasovanju, a naeijonalisti so vzrl rža 1 i #laxovanja. V svoji razpravi glerle lastninskih zaditev prejšnjih vladarskih rodbin, je rekel kamcler, da bo vlada v kratkem pre«dložila kompromisno predlogo, o kateii isedaj razmišlja kabinet. Rrtkel je. da h«, ta predloga nadvismo od narodnega referenda gbxle zaplenjen.n last.jikiie prednjih vladarjev. y nato sled*vi deibati so soci-Ža1 i-ti objavili, da bodo predla, gali * [prejem postave, ki bi prisilila vsa nemška poslaništva v inozemstvu. dn razobesijo le republikansko tznsrtavo. Ponedolžnem v ječi dolgih osem let. Napaka v prevodu je spravila nedolžnega moža v ječo, ket morilca svoje žene. V boju proti gozdnim požarom. WARREN, Pa., 20. maja. — Per tr-oč mož je uprizorilo včeraj velikanske naj>ore, da spravijo 'pod kontrolo v Allegheny National gozdu in to se je deloma posrečilo, ko je prenehal pihati veter. LXva moška, ki sta hotela pobeg- Tolmaeeva napaka je spravil?' Iiafaeila Morella v jeeo. kjer je ^del 8 let in bi moral sedeti do kenea mojega živije«nja. Morello, ki je -bil obsojen r.a dosmrtno jeC-o, bil takoj pan.-lirau iz dnža\Tne jetnišniee. Bil je prav tako preseuieč«n vsprieo ?e dobre sreče kot je ibil takrat, ko >o ga poslali v jetitiNnieo radi n-mora žene, ki je iz\Tš:ia •samomor. Leta 1917 je bil star M ore 11 o petijidvajse-t let ter jt? bil \7jh>k»]i-"a» v Newark u v \v>jaiško službo. Njegov i en a je protestirala ter pozvala moža, maj se ne odzove klicu. V noči 2o prišli slednji do prepn* Tanja, li'beral«a vlada je bila uničena in na njeno mesto je Mcpila fa*šistovka, A— je izjavil \ če raj m ijntirTtnski predsetUiik Mu.ssoJini v proklamaciji, naslovljeni iLa italijanske fašiste, ob priliki sprejema novega fdstema od-nošajev med kapitalom in delom. Rimski listi označujejo a^kcijo kot konečno zmago?4lavno bitko v faši-.tovski bitki -z demokracijo. Nekateri ^leli faršistovike stranke, posebno pa delavske organizacije, so namignile včeraj, da niso posebne veseli no\t?h regulacij. Na temelju novih doob je treba j.re« •< žiti vse diferemce mwl dela v-i in kapitalisti prisilnim raz-s od Učeni, katere bodo ustanovili izključno lc v ta namen. Vse pixyfifasis-tovske organiza-jcije bodo oropane »voje moči in !*ia mesto njih bo stopilo trinajst I narodnih zvez, v katerih se bodo nahajali delavci obe*nem s podjetji i k i. Za u-ilužbence javnih in dr-(žavnih obratov ibodo ustvarili po-j stbne zveze. Last/ifki proclajahi in majhnih zemlji-(č, ki imajo zaposlene 0(1 ča>a do časa delavce, bodo tin d i sprejeti v fašistovske zveze, katerim -smejo pripadaii drugače le delodajalci in delavci. Vlada nameravaj tem popolnoma kontrolirati produktivno življenje države. V politi onih krogih smatrajo sprejem novega sistema za popolno zmago nacijonaliatično-imperi-ja 1 isftienih elementov, katere zastopa justični minister Alfredo Roeeo. ■ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NA&ODA", NAJVEČJI 3L0VENSKJ DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: • Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica'* ▼ Ljubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 Lir — $ 9.00 500 Lir — $21.50 30QXir — $13 20 1000 Lir — $42.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 200 lir, račmuuno p« 15 eentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. Za poSiljatve. ki presejrajo PICTTISOČ DINARJEV ali pa DVAT1SOČ LIR dovoljujemo i»o mogočnost! Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja M večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoč« podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. Pošiljat ve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj-krajcem času ter računamo za stroške $1.—. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order aH po New York Bank Draft. 1 I - FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTL&NDT STREET, NEW YORK. Telephone: CORTLANDT 4687. wmm GLAS NARODA, 21. MAJA 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of btrsineas of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" I trued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko i« Kanado -___________________$6.00 Za pol leta__________________$3.00 Za četri leta_________________flJiO Za New York ta celo leto %7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo ta celo leto ____$7.00 Za pol leta .......................$5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ■ Ce ste se navadnih... 'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvtemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j kov, prosimo, da Be nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- ODMEVI GENERALNE STAVKE V delav.skrm rasopisju -<• š* vedtio raopravlja o vprašanj1!. !kaki«ni pozimi raizlogi so napotili konservativne reform iste v visokem svelii »ig!«ua -*rokovno-unijsk«*ga kongres«, »tla so predčasno končali generalno stavko. Odgovor na to se gla&i seveda niz- j lično, «< no s smerjo, kat«»ro zastopa ll-.t a2i skupina, kateri služi Ootieni lj-4. Na \ ak na »'in pa je značilno, da .priznava vsak deda v-j *ki 4ivt ali <-asopt> v Združenih državah, brez vsakih reservacij, da ! je bil Ihjj predcaisno prukinjen in dragiS, da* predstavljajo mirovni pogo>i ^pr &7. anghvdcHira delavstva. Tiidi Milwaukee L»ad«»r, koj«*ra glavni urednik je soeijaiistič-m kongrt**nik JfaMwA JilM', Victor Better, M predstavlja ni_ kake izjeme, j*i stoji v sv o ji-m uvodnem članku : — Generalna stavka, — snaga ali poraz? — na tlnh tega splošno priznanega dejstva. Milwaukee Leader pa stavlja obenem taidi vprašanje glede v/Jokov prekinjunja bo.ia ob '-asu. ko je izgledalo, -d i je organizirano d» !o v vsakem ozaru v predno-,1 i. Na to vprašanje odgovarja takole: — Mi, ki nismo bili na lksu mesta, si moremo »predstavljati le par stvari, ki so napotile delavce k temn, da -o popustili [>otem, kc» so spravili konservativce na let/lena ali jih imeli v slični poziciji. — Obstaja možnost, da j«- navdajal lazuinni element dofenvske-ga gibanja, ki ga zača-no kontrolira, strah, da ho izgubil to kontrolo, če bi trajala gen.-ialna stavka še naprej. V do*bi, ko je razburjenje tako veliko, ofastaja pogosto tendenea, hi tiajala generalna stavka fte naprej, bi obfAajala možnost, da apelira miznatna manjšina sovražnikov demokracije v delavskem gibanju na u.pešen način na občutke delavcev, kar bi seveda dovedJo do na-ilij in poskusa, da ne ufctationi diktaturo s strahovlado, kot se je zgotljlo to v Ruaiji le_ j tu 1917 in 1918. To pa bi potisnilo za številna bita nazaj napredek ; delavskega gibanja. Vsled tega domnevamo lahko s precejšnjo si-gurnoirtjo, da so angleški delavski voditelji natančno vedeli, ko so dopustili tako uravnavo diferenc, ki se mora tzdetii vsem skrajno mila. Nahajamo »e v prijetnem položaju. da soglašamo s člankarjem Bergerjevega lista, kajti tudi mi smo prepričanj, da je bila angleška geflierakia staviva preklicana, ker so gojili odgovorni voditelji fctavke povsem upravičen strah, da bi pri daljšem trajanju gene-rabie stavke. izgubiJi celo svojo kontrolo nad angleškim delavskim gibanjem. Vsled tega bo prekinili boj, ker so bili v skrbeh za svojo moč, svoj upliv in osebno pa angleške delavce so žrtvovali svojim lastnim, osebnim interesom, iz raaJogov najbolj nizke rin podle viste. Za to priznanje smo odktri-towv«io hvaležni Milwaukee Leaderju. Bilo pa bi krivično domnevati, da je zavestni izdajalec in pla, čancc angh*kega kapitala, Thomas, skrajno konservativni Pough,! "štrebar" llendersom, reakcijonami Clvnes in dosledni nasprotnik1 vsakega razrednega bojja in re v oloic i j on ar n ega "gibaaija, Ramsay ■ MacDonald nastopili lakljiteno le u o-ebnih motivov. Vsi ti »udje ' in njidi pribočniki so se nasprotno bali za smer, katero zastopajo.1 Imeli so povsem pravilni občutek, da bi zmaga v generalni stfa-vki i oslabila ugled zastopnikov delavske stranke v parlamentu. Vedeli1 so, da se bo raizvii boj takega oJbsega kot je 'bila angleška general-aia stavka od dne do dne in da bo dobival vedno bolj določno značaj velikega političnega razrednega boja. V takem slučajni bi seveda* stopili na čelo gibanija bolj. odločni i;i pogumni ljudje in stari voditelji bi morati Ktopiti v ozadje. Ker j i>a slednji tsm-ražijo revolucijonamu motode in taktike, prav tako iskreno kot vvlekapital, so zaključili generalno stavko, se predno jim je mo^la jKwitati ncvaraia. Angb-vki delavski voditelji so prodali in izdaJti aiiglosski prode-larijat, ki«- **o se Dali. da bi mogla neznatno inatn^sTrui sovražnikov demokracije v drf«v?4c«>m gibanjni uprizoriti posfcus, da iLstanovi diktaturo s strahovlado kot se je zgodilo v Rusiji leta 1917 in 1918 Hali tsu m= dikUii4ire proletarijata ter izročili deOavstvo straihoviadi buri-uaaije. Povezanega nt. rokah in nogah so izročili delavca izko-riičesrakteem. Go*ipoda je "imela na svoj način črsto prav. MOŠKI ne izpreminjajo svojega mnenja glede priljubljenih cigaret'. Kadar hoSejo cigareto, vedo katero. Oni ne izpreminjajo kar tjavendan vrste cigaret. Kadilci poznajo Helmar ter jo imajo radi ter nikdar ne začno kaditi navadnih cigaret, Ko so se vaše ustnice enkrat dotaknile Helmar, ste dobljeni. Seznanite se z Kraljico izrednih cigaret Novice Iz Slovenije. Jugoslavia irredenta. V H irski Bistrici je lilo svoj čas društveno življenji« lepo razvito. Koda j pa je prežeč mrtvila. Sport vo. Čitalnica deluje dobro. Živahno društveno gibanje je velikega izo-bi a/eva.!nega pomena. Mislimo, da se Ilir.sik a Bistrica -povrne k svojemu staremu •slovesu. Pašičeva družina v Opatiji. Dne 1. maja je prispela tv Opatijo Pašičeva soproga z dvema ne-čakoma^n Kfprenr-tvom. Rade Pa-šič biva v Opatiji že dalja časa. Z Reke Umrli v Ljubljani. [izostal od dela in tovariši so t s Ana Rugelj. žena dežnikareke-' koj -Sliraiii, olieijo? ki ora i»a kljub po< pokoju, 81 let. j žrtvoval n i pomoči Brihtovih tova- -Tosip Kržič, te«a»5, 23 let. .risov še aii mogrla izslediti niti ži Ivana Pattermann, zoSebiuiea.' v«'?a niti mrtvega. Med tovariši 57 let. , in sorodniki, med katerimi je bil Terezija ITabrohit. izasebmea, 55 izredno priljubljen, vlada vsled let. uveliko razburjenje. Ni pa iz- Henrik Stance,r, trpr. in posest- kljueeno. da se Brihta vendar še nik. 46 let. j vrne na svojo me-ito. Ivan Šotor, vtpokojeni sprevod-' nik i.n gostilničar, 48 let. j Nevihte in toča. Kari Makuc, uradnik, 41 let. j Na Fra-nkovem v celjski okoli-Franc Kristan, poštni podurart- ci je divjala huda nevihta s točo. nik v pokoju. 75 let. (k; zlaMi na cvetočem sadnem OUpa Kokalj, žena žandar. pod- drevju in v vinogradih napravila parednika, 33 let. 'mnogo »kode. Ne\ihto je qprem- Alojizij Goli iilapee. 34 let. \ jalo moeno grmenje. Frančiška Pewjak, posestnikova : žena, 59 let. j Strela je udarila Marija Svaijger. posestnjca, GO: , , , . I v gospodarsko poslopje 'pose^itmi- jka in kolarja Ferda Janeža v jOpktniei. Živino in nokaj crosjpo-riai-skega orodja rešili. Sikodn Podpolkovnik Jernej Andrejka na zadnji poti. ... , , r precejšnja, deloma Zemski ostanki pokoj, gardne 'rovalnino. ga pon * nik Kron.eniek —it; !u,nrla Ul'«ula posestniea krita z zava- V Ljubljani je rnnrla Olga Ko 'kalj, rojena Polanse. —V ilokronogu je umi C Ivan Košar, nadijčutelj v pokoju, v 76. let« starosti. VODNIKOVA DRUŽBA Kot o že enkrat omenili, se je ustanovila v Ljnbljani "Vodnikova drružba ', ki ibo vsako leto izdala štiri knjige, nalaac pri pravi jene za širše plasti ovenjikega naroda. Leu* bo issdaia *iva romana, eno knjigo gospodarska in eno knijigo zdravniške vsebine. Naroiiaje prevzel aa^topsitvo aa Združetne države iu Kanado. Vm* štiri knjige stanejo samo en dolar. J4Vodnikova dmSba" ima približno isti citf kot "Mohorjeva 1 >ia«iiim je le ta. da njene knjige ne (bodo fcako priSbran-- ak« kot m.nsk ^oiKupeve »dnja leta. ^ bo dos»ti rojakov naročilo t« res (močne in zanimi-knj%e. Čas za »aročbo je do konca junija. Z naročilom pošljite mmm* , i&i ■ ^ - & l^oročajo, da so madžarski zastopniki pri fjjogajanjih za ja.lrain ,kl tarif izrekli imenom svoje via de željo, da bi dobila Madžarska v rc'kem pri<^tani?5u svojo lastno eoiito, kakor jo bila dogovorjena z Jugoslavijo. Italijanska vlada je naklonjena izrečeni madžarski že_ Jji. V spomenik junakov na Vodicah je dne 28. aprila treščilo dvakrat. Gorenji s\tei. petje in godba. Pozvana je bila zveza industrijalcev, da ima opo /.oriti delavce, da je prvi dan maja reden dejavnik. Kdor izo^anc od dela ali nagovarja k tem«, mora biti odpuščen. NOVA TEKOČA HRANA VABLJIVO BOBRA Dajte žlico Rankoutalta r faSi mrele-ga mleka ter zmešajte v Rhakeru. Raz-redCi se takoj. Ieborna hrana kot tadl okusna pijača. Rtonkomalt vseltije hranilne snovi slada, sladkorja in kakava. StrofcovnjaSfco ga pripravlja House of BankeL ki izdeluje že 50 let iz-bome čokoladne ln kakavine izdelke. VpraSajte svojega, grocer j a n Rttnko-malt ter napravite doma to osvežujočo pijačo. —Advt. . i r- ■ Pri takih odredbah, je umevno >la !-e delavstvo ni izgajtijo. da hi na kak mairin prenavljalo svoj stari delavski praznik. Fa^isfti trde. da ise je večina delavcev že privadila faišistovske delovna* pro-islave. Poskusen samomor. Avgust Viertaler, doktor kemije, sin ravnatelja trgovske šole v Coiiei se je v svojem sita.novanju »s revolverjem nevarno obstrelrl. Sedaj leži v bolnuci. Ba,je je pograbil po revolverju radi nesrečne «Ijube7Jii. Na Kobariškem je mnogo ljudi, ki silno trpijo, ker ne morejo flti delat v druge dežele, kakor >so hodili ^pred vojno. Takrait so opravjali po rajnih awtrijykih pokrajinah težja dela in so ibili na igia^u kot Lzborni delavci. Radi bi šli v Avstrijo in nemški inžminji so že povpraševali po ipriomi ojalvbli laihki s>učaji na mestu mrtev. | komplikacije pa le manj od- jpornih orjranrzimih. Žal da je in-Vlom v žnpnišce. fluenca v Sloveniji zahtevala tu- V eni 'preteklih noei so zlLkovei (li y^ ^rtmili žrtev. Kdor oholi vlomili v žnpniSee v Horj-ujn. Vlo- ,,a in^nemci, mora ostati v enako. milei so prišli v poslopje siko^.i m™ temperaturi. Posebnega okno in pobrali v pritličju iz raz- 7^ravHa P1^5 in^uonci ni. Kot nih omar in mfenic okraj? 900 D. 1)rez dv0nia preventivno potovine, 17 srebrnih kron, žepni j ^edstvo^se priporoča izpiral je gr-nož. srebrno uro, 50 jajc m be tiro zaklane kokoši. Na tejinstven način je izginil j2S-letm že^etmiški nradnik Ivan ^Bmhta, rodom .iz Ljubljane, ki je bil zadnji Kaipotslen na zagrebškem južnem kolodvora. Brih'i> i« bil ze'o soliden in vesten uradnik, zadnje čase pa je postal me-panholičen in cesto se ga je lotevala tudi popolna apatija. Nekn' j.ie ce?o izjavil, da se bo rabil, eeš. j da življenje o zaspal. In ko zaspi, eačno špušeati v celico smrtonosen plin Spuste ga tolK^n, da rzločinee iza-vedno sladko zaspi. Dohoda j wo tako morili pse in maeke to-r so ^si mi^dli pri tem : Kar se pri psih in mačkah obnese. se bo obneslo tudi pps.amo. In vsled tega zaenkrat še mi mojioče govoriti o enakrpravnosti. * V New Yorku >ylvaViiji, ne bo po pdr letifh dosti A'ode (na racepoJago. * Na Bavarska« je -zletela v mak velika tovarna z& smodnik. Oe hi' se to v Iranci ji »godilo, bi rekli Pratfeori, da je to nemško delo. Kaj» podobnega s samostalni. ini skupinami v vsaki drža v t - En del programa teh udruženj je dopolnjevati denarna sredstva, ki jih občine določajo za šolske svrhe. Naravno je, da udruženj a zastopajo stališče, da se šolo morajo povsem vzdrževati potem jav nih sredstev s M ran i občine. Ali kjer določene svote niso zadostne, te organizacije priskačejo na po. moč s financiranjem igrališč. £or-kih prigrizkov za otroke, zdravniško pregledovanje in klinike, knjižnice itd. Važen del delovanja teh organizacij je osnovanje skladov za štipendije in za posojila učencem. Na ta način se mnogo otrok vzdržuje skozi vseh osem let ljudske šole (grammar school) in skozi srednjo šolo (high school) ako starši /»ami niso v .stanu jih šolati; nekateri taki otroci se potem pošiljajo tudi v vseučilišče ali učiteljišče, V nekaterih organizacijah učenci, ki dobivajo tako podporo, podpišejo zadolžnieo za dobljeno posojilo; v drugih se take zadolžnice m* zahtevajo, marveč se pričakuje, da bo učenec povrnil dobljeno podporo, čim začne zaslužiti. V državi Michigan so te organizacije ustanovile posojilni sklad za učence, iz katerega matere dobivajo isto svoto, ki bi jo • otroci zaslužili, ako ne bi pohaja-j li šol«', marveč delali. Lokalne or-'ganizaeije nabirajo te .sklade potom članarin, prireditev, prodaje jestvin. banketov itd.; denar delijo šolski nadzorniki, okrajni komisarji ali drugi okrajni uradniki. V srednjih šolah (high school) .so te organizacije postale mero-dajne pri reševanju mnogih problemov sedanjih učencev. Organizirano prizadevanje staršev je rešilo mnogo zapletenih vprašanj, ki bi bila ostala zagonetna, tudi i . .... j če l»i jih poedini starši poskusili ! rešiti ja svoje lastne otroke. U-druženja staršev in učiteljev raz-| pravljajo o hranilni vrednosti po-edinih jedi. večjega počitka, manjšega razburjenja, o koristi neka-denja o u važen je dobre glasbe in dobrih knjig itd. Zanimajo se za zdravo zabavo otrok izven šole s ( tem. da podpirajo in pospešuje-' jo dobro hišno zabavo, pevska dru-Jštva, dramatična društva, prireditve v soseščini, orkestre in god-j be. 1'italni sestanki (reading circle/,) spadajo tudi v program teh udruženj. Vsak teden se vršijo sestanki, na katerih se čitajo knjige. ki delijo z znanstvenimi vprašanji otroške vzgoje, in se o njih razpravlja. V nekaterih krajih se razpravljajo tudi vprašanja predšolske vzgoje. Tedaj prihajajo na .sestanke matere, ki imajo otroke pod šolsko .starostjo, novoporoče-ne žene, učiteljiee ljudske šole in ! otroških vrtcev. Svrha teh sestankov je proučevati vsa vprašanja •otroške oskrbe do šestega leta sta-' rost i. Število članov teh organizacij v držav znaša preko G51,000. Organizacije staršev in učiteljev so se zakoreninile tudi na deželi. Tako v državi Delaware 84% od , ">e vzdrževali tečaji za vzgojo strokovnih upravitljev organizacij staršev in učiteljev. NEKAJ O SPANJU Ako trpite na glavobolih, ne-prebavnosti, pogostih prehladih ali utrujenosti, tedaj postavite samim sebi to enostavno vprašanje: "Ali si privoščim osem ur spanja redno vsak dan?" Odgovor dostikrat vam razloži, kaj je vzrok vašemu slabemu zdravju. Zadosti spanja jc važna stvar, ker spanje je čas naše rasti Spimo da se odpočijemo, in ravno tekom s(>anja se telesne tkanine obnavljajo in popravljajo od obrablje-nja po dnevu. Telo je sestavljeno iz neštevil-la stanie. Skupine stanic tvorijo telesne tkanine in organe. Staniče in tkanine se neprestano obrabljajo in, ko so popolnoma izrab- ljene in vničene, jih obtok krvi [izganja iz telesa skozi kožo, pljuča ali druge izločilne organe. Vsaka misel in vsaka kretnja prispeva k obrabi teh stanic. Cim težje je delo, bodisi umno ali telesno, tem bolj se iztrošajo te stanice in kri postaja tem bolj natovorjena s stru penimi odpadki obrabljenih stanic. Da živimo nadalje, se morajo te degenrirane stanice popraviti ali nadomestiti z novimi. Hrana, ki jo jemo. in zrak, ki ga dihamo, izvršujeta del teh popravkov. Ali večinoma se popravljanje vrši tekom spanja in, kar sino tekom dneva iztrosili na sili in energiji, se tedaj nadomešča. Telo mora tekom spanja izvrši- ti mnogo potrebnega dela in zato moramo privoščiti telesu zadosti časa, da to delo izvrši. Ako mu ne damo zadosti časa. delo vzj>ostav_ ljanja in popravljanja ne more biti popolno. Posledica je utrujenost — kar prinaša s seboj zmanjšano energijo in odporno silo — in ko je odpornost pomanjkljiva, .smo najbolj pristopni boleznim. Število ur. potrebnih za spa- S nje, je sicer nekoliko različno pri j poedineih, ali v glavnem se lah- » ko reče, da je potrebno najmanj osem ur spanja. Ali dajate svoje- i mu telesu zadosti časa na razpolago. Ja izvrši svoj posel obnove in poprave? Ako ne. tedaj morajo nastopiti neugodne posledice. Znaki. da vam preti nevarnost so glavo boli, nepreba vnost. zaprtje n ono večno čustvo utrujenosti. Ako ste spali zadosti, se zbudite osveženi in jaki. Ali. ako se zbudite z občutkom utrujenosti in nezadovoljnosti, je znak, da niste spa_ j li zadosti in treba ta primanjkljaj : nadomestiti takoj. Pojdite ta dan j bolj rano spat in vstanite. ko se ! občutite zadovoljne in sveže. K pravilnemu .spanju najbolj \ pomaga dobra prezračena soba, ! polno lahkih toplih odej in odprta okna. Odprta okna zagotavlja- ' jo, da izginejo iz spalnice strupi, ki jih telo izločuje, in istočasno o-mogočujejo pristop svežega zraka s svojo zalogo kisika, potrebnega za kri. Kadar ne morete zaspati naravnim potom, marveč morate tako-rekoč privabljati spanje, topla kopel pred spanjem ali hiter sprehod na prostem ima dosti krat kar čudodejne posledice. Dosiikrat je koristno zavžiti kako lahko jed pred spanjem.kajti prazni želodec je dostikrat vzrok nespečnosti. Ali hrana ob takem času mora biti enostavna in lahko prebavljiva, kot na pr. kozarec gorkega mleka, čaša čokolade ali kakao z enim ali dvema prepečenccma, (crackers). ljudje, ki se bojijo bdenja po noči, naj se izogibajo vzrokom nespečnosti. Razburjajoča knjiga ali igra, preveliko kajenja ali kave ali pretežka jed, žavžita tik pred spalnim časom, dostikrat preprečujejo spanje. IGRANJE GOLFA V SEVERNI CAROLINI sr ■ I 1 ;; i- U sp m viStiiiv-i Senzacijonalen proces v Moskvi. V petek 30. aprila sta privedla . prava v Smolensku itd. Leta 1895. dva miličnika na zatožno klop j je tajna policija navalila na pro-moskovskega sodišča sivolaso star-j store moskovske demokratične . Ko jo je mož tekom vojne radi razuzdano- Tolpo ponarejevalcev čehoslova--ti p.'gnal z doma. se je Scierre ških kron vdala pijači ter kot čuvarica bol- nikov po vrsti zavdajala. Njena olyramba je bila brezuspešna. ker je oročnHstvo pri njej našlo večjo količino piralijona. Bila je obsojena na sini t in bo v kratkem javno j listi fic Irana. I Samomor 300 mladih deklet. V romantična deželi vzhajajočega wolnea. na Japonskem, se je ohranita mej ljudstvom do dandanašnjega strašna vraža, ki je zahtevala te dud 300 mladih de- je izsledila te dni policija v Bra-ševem na Romunskem. Najpreje so biJi prijeti dve ženski, ki sta hoteli spraviti na echoslovaško-roiminski meji »pri Mairamorošu v promet, potvorjeaie čehodovaške lOJiroriske novvaniee. No padlaigi njunih izpovedi) je bila izvršena pri trgoveu Goldbergu v Braše- ščenimi rokami. Nepremično je sedela in poslušala obsežno obtožnico. Ta 69 letna starka je igrala nekoč važno vlogo v zgodovini revolucionarnega pokreta- Ime Ana Jegovrana Serebrjakova pa je bi- •»ki komisar prosvete Lunčarski. Leta 1 !H)(>. je tajna policija razkrinkala soeijalistične organizacije v .lekaterinoslavu. Kijevu, O-de.si in Kremenčugu. V revolucijo-narnem letu 19. je bil aretiran , ves odbor, ki je pripravljal vstajo lo dobro zapisano tudi v onalih v Moskvi. takozvane carske ohranke (tajne policije), ki je neusmiljeno pre. Vse to je bilo delo obtožene Se_ rebrjakove. Naposled je bila ta za- gnala in zatirala ruske revolucfc.'hrbtna provokatorica razkrinkatia jonarje. Rcvolucijonarni pok ret v Rusiji je mel svojo "babico" ruske revolucije (Hreško-Breškov-sko), ki mora po ironiji usode u-živati gost olj til) n ost češkoslovaškega naroda, tajna nu«kovska policija pa je imela svojčas tudi neke vrste ^babico" ali "mamico". Tako so namreč nazivali na polici ji v Moskvi .Vno Serebrjakovo, ki je imela tudi več psevdonimov, tako n. pr. Reačikova, Subbotina itd. Ko se je začel koncem preteklega in začetkom tega stoletja širiti in revohicijonarji so spoznali, kdo je njihov izdajalec- Leta 1!>07. jo je razkrinkal znani ruski revolu-cijonar Bureev v svojem pariškem listu "Opščpje Djelo". S pomočjo svojega moža. ki ni bil poučen o njeni izdaji, se je skušala Sere-brjakova opravičiti, vendar pa je bil ves njen'trud zaman. Vložila je prošnjo za podelitev pokojnine in ker jo je takratni minister Stn_ lipin priporočil carju s posebnim pohvalnim pismom, ji je bilo priznana dosmrtno pokojnina v znesku 1200 rubljev letno in 5000 v Rusiji marksistični pokret. je | rubljev odpravnine, bila Serebrjakova še mlada, kra-l V petek je prišla Serebrjnkova sna ženska v najboljših letih in u- na zatožno klop pred sovjetsko so_ deležila >e je tega kot ena naja-grlnejšili rtrskih revolucijonark. Njen mož je e nanašajo na umor direktorja javnih del na Cetinju inž. Milovana Mi-juškoviča. Dunajsko deželno sodišče je včeraj razpravljalo o izročitvi dr. Markoviča. Po večur-nem proučavanju spisov je sodišče sklenilo, da se dr. Markovic ne izroči jugoslovenskim oblastem, ker se dunajsko deželno sodišče iz predloženih spisov ni moglo prepričati o krivdi dr. Markoviča. Obenem pa je sodišče sklenilo, da izroči dr. Markoviča policijskim oblastem, ki naj ga izženejo iz Avstrije. Dr. Markovic sam zatrjuje, da ni več jugosloven.ski državljan. marveč, da si je že pred leti pridobil rusko državljanstvo. Rusko poslaništvo na Dunaju tudi v resnici posreduje za dr. Mar-ktJtifa* ki bo zato tlffjbrl ižgnan v Rusijo. Arabcev, ki so se pripeljali iz Al-žira skrivaj tako. da jim vožnje ni bilo treba plačati. Brezplačno voŽMjo so jim omogočili mornarji sami. ki so jih pristacniške oblasti "takoj aret irale. Tudi Arabci so bili aretirani. Neki potnik je izjarvil. da je skrito v premogu še več Arabcev. In res .so oMasrti ugotovile, da *e je vkrcalo v Alžiru 41 Arab-eev, ki so dali mornarjem 200 frankov, da bi jih prepeljali v Ev, ropo. Pristaniške dbla-^ti so tako.* odredilo preiskavo, in ko so pre. srleda'li pamik. so našli v premo-2*1,10 m rt voh A rabe e v. V Alžiru so zlezli v sjpodaiji del parni-ka. kjer je bil naložen premog. Tn se si napravili iz premogn skrivališča misilec. da jih nihče ne bo oipatzil. Opasti jih res niso, pač pa se je kup premoga med vožnjo podrl ki podsul Arab- Skratka, bila je tipična dama Serebrjakovo na smrt. Glede nje_ iz krogov tiste ruske inteligence, \ ne visoke starosti pa ji je znižalo med katero .so >e porajali smeli re- kazen, in sicer na 7 let težke jf-če. volucijonarni soeijalni načrt, med (Jf) letna starka bržkone nikoli več katero je bila revolucionarnost ne bo zapustila ječe. in tako so se stvar prepričanja in mode in kjer zaprla jetniška vrata za enim iz- vem hišna preiskava, ki je imela s,) ostanki na dnevnem med udeležencev dolgoletnega bo- redu. Pozneje je ustanovila Sere- ja med carizmom in ruskim naro-brjakova v svojem domu celo sn_ dom. Ion, ki je postal nekako središča j------ vsega marksističnega pokret a. Tu ' : so se snovali načrti, pisali tisti in Dve ženski hoteli ukrasti avto. sestajali soeijalni demokrat,je, med , mobil. njimi tudi edanji ljudski komisar | V Parizu, na Montmartru sta Lunačarski. Serebrjakova formal- ukradli te dni dve frkJji avtonio. no sicer nikoli ni stopila v njiho- (bil ter m- odpeljali v. njim v div-vo organizacijo, vendar so jo sma- jem tempu. Ker pa nista znala do-trali vsi za svojo zanesljivo po-jbio voziti, sta se zadefceli v svoji močnico. Istočasno jo je pa sma-J nervoznosti v bližnji hišni vogal, trala za svojo najboljšo oporo tudi povozili neko starko ter bili are-carska tajna ]>olieija. o čemer pri- tiiajii. čajo številne aretacije in odkritja | tajnih revolneijonarnih organiza-; Pokopališke hijene. e'j* | Na starem pokopališču pri Sv. Leta 18SS. je tajna policija iz- Krištofu so bile zadnje čase na sledila revolucijonarno skupino, j več grobovih petrgane ter poru. ki je izdajala list "Somoupravlje- , vane cvetlice, razmetanih pa je nje". Leta 1892. je bila aretirana , bilo okrog tl. di nekaj manjših nacijonalna skupina na čelu s pi_ '•spomenikov. Te dni pa .a potvoj-je-ne novčaniee, stroj, 10 kg ti'-kar-skega črnila ter 3^0.000 ]>otvorje-n ih če h oslova škili 10 ikronskih novčanie. dakob Goldberg, njegov žena iu njegov 17-letni sin so bili aretirani. Priznali ko. da <^o se pečali s ;potvarjanjem novčanie že leto dni. K potvarjanju jih je za>pe-ljal neki baševski tlskarnar, ki je (pot varjal sani romunske novčaniee po r»00 in lOGO le je v. Tako je bila razkrita končno vsa družba, in sieer poleg omenjene rod-biaie Goldberg trije vinotržei bratje Rutar. ki so podjetje financirali. ter eiiukograf Jul" j Krajin iz Bukarešte. Bratje Rutar so priznal«, da so potvar.iali romunske novčaniee po •"K)0 in 1000 le je v. Število faleifikatov še ni ugotovi j< no. t'ehoslovaški baiVkovci Leta 1801 je tajna policija odkri- vili potrgali in odnesli okrog 8 k v. la in razpustila socijalnodemokra- jn. .pocinkane pločevine. To tatvi-so prav dobro pot\-orjeni. le da !ti('ni krožek zgodovinarja Micki- ' no «o donuievuo izvršili kaki brez-manjka pri Češki besedi 4kontna'! '^'ieza. delavsko zvezo ter ženski poselili kleparski pomočniki v na, krožek Smirnova in Muralove, da- j menu, da pto'evino spravijo v de-lje tajno tiskarno ljudske stranke nar. iva črki akcent. Vnukinja Tolstega se je ločila od svojega moža. Ruska grofica Vera Tolsta, k; se je leta 1922 poročiia s praškim trgovcem Bakovskim ijx> mohamc-danskem obredH, je nedavno vlo-žHa tožbo za ločitev zakona. Sodišče je njfenim Tuihievam u-Ia ^liki vidite znanega Momte Blue, negovo ženo ki tri mesece staro hčerka GLAS NABODA, 21. MAJA 1920 RAZPRAVA PROTI PONARE JEVALCEM Na zatožno klop pridejo poleg princa Windwchgraetza vsi njegovi pomagari in sotrudniki; celo Jnlij Me*zarow, ki ne nahaja na turškem ozemlju in ga Turčija noče izročiti, je izjavil, da j*« pripravljen dati primerno pismeno izjavo, ki bo tek razprave jwxpe-šiUu Vifcji državni pravdni k dr. Gustav Strache sodi, da bo obravnava proti falzifikatorjem končala v teku 2 tednov. Obravnavo bo vodil pretLsednik senata Torekv, ki je baje odločen izpeljati stvar do konca. Tudi >e povdarja, da je smešno misliti na to. da bi bil vodja razprave pripravljen izločiti vprašanja političnega značaja, ki *e bodo tekom pričevanja« krivcev in prič gotovo pojavila, liaš pri tej obravnavi ni inr>goče mUliti, da bi *e dala politika izključiti. V primeru, da bi hotela vlada to doneči, bo državno prav-dniAtvo izvajalo primerne konse-k vence. Med pričami, ki pridejo na vrsto v procesu, je eela vrsta oseb, ki igrajo danes v političnih krogih vodilne vloge. Tako bodo n. pr. zaslišani: ministrski predsednik grof Bethlen, grof Teleky, grof tfigray, grof Ziehy in mejni grof Palavicini. torej sami modrokrv- ni eksemplarji "viteškega" rodu. • Drž. pravdništvo je sklenilo, da ne bo obtožilo grofa Pavla Te-lekija sokrivde pri ponarejevanju francoskih bankovcev. Vzrok za ta korak je tale: Funkcijonarji I 8- POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI i MD LIT VENULE: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 ▼ fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 ▼ fino platno vezano..........1.10 ▼ usnje vezano v fino usnje vezano Skrbi za dušo: v platno vezano ... v usnje vezano ... ....... 1.50 ....... 1.70 ........80 .......1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku area, mala: v fino usnje vez............... 1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava .......... 3.20 ANGLEŠKI MOLITVENIEX-(ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............3.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Francoske banke so zahtevali, naj ne pojasni uloga grofa Telekija v ponarejevai.ski aferi. Drž. prav-d ništvo je smatralo zadevni dopis kot ovadbo in je zato uvedlo pred- ' premkavo proti Telekiju. Toda Ke? Heaven: kmalu se je uverilo, da je ta gn_ n p od le .slišal od tretjih oseb, da se baje pripravlja j>on are jeva nje frankov. Sicer pa je v*e, kar je ališal sporočil pristojnim činite-Ijem. JSklep drž. pravd niš t va so takoj sporočili francoskim funkci. jonarjem, ki so imeli polnih osem dni čajta, da nastopijo z zavihu o tožbo- Toda .Francozi *e v tem | Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASL3S.) 1.50 v fino usnje vezano....... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano....... Ave Mana: v fino usnje vezano..........1.40 Umni čebelar ................... L— Umni kjnetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30 Voščilna knjižica..................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................46 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževafka .............35 Belgrajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska.......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledn...............20 Snrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) ...........25 CANKARJEVA DELA: LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in eltegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene raz- Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešem in dragi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikov* dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ...................35 Pravljice in pripovedke (Košntnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves.......... .......75 prave........................70 Robinzon .........................60 5. zv. Doneski k .slovenskemu je- Revolucija na Portugalskem .........30 zikoslovju....................70! Rinaldo Rinaldiui .................50 Zbrani spisi, trd. vez............90 Slovenski šaljivec .................40 1.30 POUČNE KNJIGE: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v........... 1.— broširano ...................75 Romantične duše trda v»z.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja ':. v...........1.— broširano ...................80 Cesar Jožef IL .30 .30 Abecednik ...................... Prva čitanka, trdo vez............75 An gel j ska služba ali nauk kako se roku niso oglasili in niso nastopili kot zasebni tožitelji. Sklep državnega pravdništva je s tem postal pravomočen. Proti Telekiju se more uvesti postopanje le tedaj, ako bi itnela glavna razprava tak izid, da bi upravičil uvedbo sodnega postopanja. Celo krdelo redarjev je spravilo corpora delicti v falzifikator-ski aferi s policije v razpravno dvorano. Potrebovali so več velikih voz, ker je bilo trrfoa odnesti cele dele strojev, klišeje. valje in druge take reči. Xa sodni jo so spravili tudi stroj, s katerim so baje tiskali bankovce in ki ga je policija zaplenila pri nekem kramarju. Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 naj streže k sv. maši...........10 i Ciganova osveta ..................35 Boj nalezljivim boleznim ...........75 6aa je zlato ...................... 30 Dva sestavljena plesa: četvorka in ; Cvetina Bovograjska.............. .50 beseda spisano in narisano.....35 Četrtek t. v...................! - 90 Domači vrt, irdo vez. 1,— j Dalmatinske Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 ei^ Domači živinozdravnik ........... 1.26 Govedoreja .75 Gospodinjstvo ..................1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 BUSK A SOVJETSKA ENCIKLOPEDIJA Nsmk pomagati iivini ......."..... .66 V H asi j i je izšel velik enci klope- j Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 dični rdovar, ki je urejen i>o na-i Naše gobe, s slikami. Navodila za eelrh marksistične ideologije. Največ prostora so odkazali učenjaki zgodovini, znanosti in literaturi ter tehničnim panogam. Prevladujejo seveda socialne vede, poleg njih pa rehnika in gospodarske vewti. Zgodovina in slovstvo obsegata približno eno četrtino prostora. Zemljepisni del je redigiran na poseben način. V prvi vrsti so se-fSsvljaki leksikona posvečali pozornost delavskemu razredu v različnih državah. Verski članki tvorijo v enciklopediji poseben oddelek ter so pisani s komunističnega stališča. Sestavo enciklopedije vodi E. J. Schmidt, ki mu pomaga pri celotnem delu okoli 90 urednikov. ALI VESTE— da > v spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko..................- .65 Psihične motnje na alkohole ki podlagi ......................... .75 Praktični račnnar..................75 Praktični sadjar trd. vex. ........ 3.00 Parni kotel; ponk za rabo pare____1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar v kronski in dinarski ve- Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar .................... .60 Sadno vino . .....................30 ira stare ds so naj-iz ose m naj-reste, ds «0 rte frt> r popolnem - kot jih povesti .............35 ......................60 Dolenec, izbrani spasi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Dnhovni boj .....................60 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ....................... .40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ........ ...... .25 Gruda umira, trda vez........... 1.20 Gusarji .........................90 Hadži Murat, trda vez.............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev............ .50 Is modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ............ 10.00 Sosedov sin, broi................. .40 5. zvez«k; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2, zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. l.OO is. z\. Darovana. Zgodovinka povest ........................60 3. zv. Jernae Zmagovac. — Mod plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjca vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem 3e jaz likal, (Brencelj) ...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti * Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana ........ .80 Mladih zamkemežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač ...........,.........35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež ........................70 Mesija ...........................30 Mirko Pošten j akovič.................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........36 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . ...........60 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica................. V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................36 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................36 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik .................. -®0 Grška Mytologija ..........1..... 1.00 .......3.00 .......36 .......35 ...... .76 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Sunešld invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, huiEoreske, trda vez ........90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Jndeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa................... Sredozimci, trd. vez............. broš...................... Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 utr., broš..........35 St. 31 Roka roko................25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broa......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 St. 37. Domače živali .............30 Št. 38. Tarzan in svet ............ 90 Št. 39. La Boheme................l._ Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij dnše..............1._ Št. 48.Tarzanove živali.......... 90 št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1,20 .50 .60 .40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA ŠMLDA: 1. zv. Poznava Boga 7. zv. Jagnje ...... 8. zv. Pirhi ........ 13. zv. Sveti večer .. 14. zv. Povoden j 17. zv. Brata ...... SPLOŠNA KNJIŽNICA: .30 .30 .30 .30 .30 30 .35 .50 Srbska začetnica ............... Slike iz živalstva, trdo vezana ... Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. ski slovar...... bfninu ... in nove .40 .90 1.50 JO .25 1!4S 1.20 broširano Kamen, trdo vez. broširano ... Kazaki, povest is Rusksgs .... .76 ..... .40 ..... .30 ..... .70 Kralj zlate reke in črna brala.....45 Krifcv pot, trdo vezan ............1.— Krvna osveta ......... .......... ,35 Kuhinja pri kralJM g. nožae«, franco- " ski roman.................. .40 Lisjakm h« ................... 90 ......1.60 Z ognjem in mečem ........... Nekaj iz ruske zgodovine ..... Božja kazen ................. Napoleon I. ................. Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza S. Kreka .. .28 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prosi, trdo rem........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht)*.......2» Pariški zlatar.................... J6 Pingvinski otok tr. v. ............ .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.----1.00 Plebannš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is fesov Re- kovnjsživ na Kranjskem..... .60 Poslednji Mehikanec..............30 Pravljice H. Maj ar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti. Berač s stopnji« pri sr. Botox .35 Po strani klobuk, trdo ves. ........ Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.,' broš. 105 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčisti: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova drožina, ▼eselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. F r. Bradač, 45 »tr., broš......................... .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ................ 35 Št 8. Akt št. 113 .......0A...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš. ..;........35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo ro-nil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., bro«.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str................ .30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka hikovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broi......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčino prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str, broš......................... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna iarra, poslov. C. Golar, 6O str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., bro*.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št. 26. L Andhjejey^6rne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. st. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin ....................i.5( Št. 54. V metežu ................ 1._ Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 št. 57. Tarzanova mladost.........90 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, kreanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški jndek.................25 5. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega____...... .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Hurt nskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljsks povest ......................... .26 10. zv. Zlaiokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali voi-nja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih milijonarjev ....................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noč. trdo vez..........90 Tik za fronto......................70 Tunel ...........................1.— Tatič, Bevk, trd. vez...............76 Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .. .76 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldovs) broš..........35 Višnjeva repatica (Levelik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dr an ath Tagore Irdo rezano.................7B broš.......................... .60 Vojska na Balkant^ s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spili......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ....................60 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ............66 Ženini naše Koprnele .............. .36 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske spekdoti ............ Zločin v Orsevalu 246 str.........L— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .36 2. zv. Hudo brezdno............... 35 3. z v. Vesele povesti.................35 4. z v. Povesti in slike .............. ,35 5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................... .50 .45 .25 .80 .80 -S5 ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ............................ 3. zv. trdo vezano. Veebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 .60 .50 .50 .50 Naročilom je priloSti denar, bodisi f gotovini, Money Order ali poštne znamki po 1 ali 2 centa. Ce pofljete gotovino, rtu komandirajte pisano. Ne naročajte knjig, katerih hi v cenilrd« Knjige pobijamo poitnino prosto. "6LAS NARODA" SLOVENIC JPU£13835X3f& OO. XUiroond About: NOS, (Nadaljevanje.) Povedala sta mu, da ta skrb ni potrebna, ker bo imel hrano tam. — Če le ne bo predraga. — Gonpod L'Ambert jo bo dajal zastonj. — Ža*tonj! To -gre k zaslužku! Tu imate mojo kožo. Savno odrež i -te! Operacijo j« preMal kakor voj-Aeak. Še trenil ni. — -^aj J« prav kratkočažno, — je rekel. — O nekem Auvengnea-nu iž mojega kraja ao mi pravili, da je kiai ža dvajset šcrtdov na uro kakor okamenel pri atudenču. Se pa že dam rajni na koščke ražtr-gaii. Manj j»oniževalno je in pa vee nese. Gospod Bennier -mu je priiil levo roko na notarjev obraz in moža ota bila mwec dni privazama drug na drugega. Siamska brata. zara
  • njuno prijateljevo manj bratsko. Romagne se ni nič pritoževal, dasi se mu je zdel položaj popol-iHiua nov. Po suženjsko, ali da s? bolje izrazim, po krScnnwko je u_ fdregel vuaki iekji moža. ki je kupil njegovo kožo. Vsta'jai je, sedal legal spa*, se obračal na destuo in na levo, kakor je prijela gospoda uuifha. Magnetna igia se ne pokorava bolj severnemu po hi. kakor se je Rocnagne gospo«!u L'-Am!)ertu. Tr, junaška pohlevno«! je segala notarju do srca, vendar pa ž njim »ni bil (bogv« kako ljubezniv. Tri dni je čutil do svoje žrtve zn njeno vdanost nekaj hvaležnosti, kmalu nato mržnjo, potem gnu^. Mlad, evrNt »n zdrav človek se ne more nikoli jjrivaditi. da bi bil čisto na miru. Kaj šele, ee se ne Mme premekmrti od nižjega, me-Miažnega m me vzgojenega bitja! Pa zdaj je ž«* bilo, kar je bilo. AH živeti ornz nou. a>i pa prenašat: Ronna}>ineta z vsemd posledicami vred, jetfrfi ž njim, spati ž njim. o-pravljati poleg njega. Ln še celo v nttjbolj nekomod-nem poJočaju. vsa življenjska dejanja. Roonagne je bil vrl in imeniten fant, -samo wmnoal je kakor medved. Živel je «a svojo rodbino, ljubil je bližnjaga; le umil se ni nikoli v svojem življenju, zakaj bn.1 se je, da ne bi porabil kaj blaga brez potrebe. Njegovo čustvovanje in «mšljetfje je bilo zelo rabloeuino; najnavadrejše oblike, ki nam jrih priporoča. civilizacija, «e ga pa niso prijele I^bogi gospod notar, ubogi Roonagne! To so bile noči, to so "bili dnevi! In brce, ki jih je gospod L'Ainbert dajal, Romagne pa prejemal! Tega še povedati ni treba, »la ni Romagre nič tožil, ko jih je dobival. BaJ se je, da bi napačna kretnja ne luii-čMa po kuša gospoda Bamiiera. Notarja so močno obHkovali. Prihajali ro prijatelji iz družbe in v kratkočasili z Romagne torn. Navadni so ga na smodke, in vino in žganje. Revček se je vdal novemu uživanju «z n&ivnosjtjo ameriškega Indijanca. OpiK so ga, napasti, vodili po vseh klinih, ki točijo človeka ol živine. Vdajali «0 pa nanovo. Lepi gospodje so se pri tem dofono imeli. Aili ni bilo -zanje nekaj prijetnega m novega, ko so pridi li Romagne ta? Neki dan «d ga vprašati, kako namerava uporabiti «to zlattoFkov. ki mu jih bo dal gospod notar, ka jih od«lnži. — Naložim jih po pet od Sto. — je odvrnil — in imel bora št o fran kov obredti. — Pa poltem 1 — mu je rekel lep milijonar, dvajset petih 1«*. — Ali boš zato kaj bogatejši, kajj bolj »rečen? Po šest «oWov obresti na dan boš imel. č"e se poročiš, in +0 je neizogibno, zakaj ti d že n t&. l«w», iz kakršnega se delajo tepci, bo& imel najmanj dvatnajrt otrok. — Vse mognčr — I« zapusti jim po civilnem zakoniku, ki je ledna iznajdba Če- ki jrih bo lahko na dan -zajedel. Z dva tiso*. franki bi pa le lahko živel ves mesec, kakor bogataš, »poznaval življenjsko veselje in se I >0 v z pel nad sebi enake. Otepal ee je vseh pogilbnih iz-kušnjav kajkor vsaka pošteaia duša. Pa pritiskali so kar naprej in naprej na njegovo §inoko erepin-jo, odprli pat slabim midihn in -nožgani so bili načeti. Tudi dame so prihajale. Gospod I/Ambert jih je poznal mnogo, tz vseh slojev. Roanagne je vide* zelo ra-zlične prrzore in slišal hinavske priseige ljubezni on zvestotoe. Go-^pod notar ni Norico njega ^amo cisto mirno debelo lagal, se v znbavo nm je 'bilo, ko mu je vCa-ih pni pogovorih pokazal vso bi-navšeino. ki je, naj >0 talko imenujem. igra vsega elegantnega življenja. Kaj šele kupčijski sVet! Roroag-ne ni imel o njem pojma in je mislil, da ga je odkril kakor Krištof Kolumb Ameriko. Klfjentov notarjeve pisarne ni njegova na-vtzoeno«t nič več molila; govorili spred nj'm kakor pred kopo os- - Napravite hladilni čokoladni - mlečni me Saner z Wilbur Instant Cocoa Cube*. To n; napravi, hitro In lahko. Hranilno in olcuann. Vprafiajte ■vojega groceria za GLAS NARODA 21. MAJA 1936 ■ ra m-at.t-1 r •- * - - POSTAVLJANJE NA CESTO I«CTA«T nem dogodku so molčale vse priče. Gospod ntotar ni bil čiato rič spacen; z menjavo si je celo Se pridobil. Neka baronica je dejala, d-a je njegov obraz veiiiko milejši, odkar ima raven nofc. Marsikdo ba vprašali, kako so «e mogle ženske iz najvišje družbe zanimal:: za nevarnosti, ki niso (bile presta- j ne ^zaradi njih. Navade gospoda L'Amberta «so bile -znane in vsakdo je vedel, 'koliko časa in koliko K*rea je puščal v Operi. Uglednej-ši>h hiš go ipod notar ni zafiemar-i jal, kramljal je s sttarejšaani dama mi, plesal z deklicami in, kadar je bila prilika, tiudi za silo zaigral., Vse te prejdnosti, ki so (bHe sicer! pri mladih milijonarjih v predmestju precej retai\^ili na cesto na .tisaoče delav-»Nkili družin, ki niso mogle plačati stanarine. Slika nam kaže tako evlkcijo" pod (policijskim nadzorstvom. Petdesetletnica Ivana Cankarja* Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater Mew York in okolico, ink. ra mislila, kakšno po)>ožno delo, trig. Videl je družinske očete, ki štori, če si ga pribori v -plesnem | ko isikali sredstev, kako bi na ko- foverju. j ri*t metrese ali kaikega dolbrega' IIuda legija, ki jo je dobil, ga* delr, zakonito oclrli svoje sinove; ni navda^a prav nič ki sok je prišel v duševnost vse-jra naroda v toliki meri. da je postal del njegovega bistva. Če se njegov spomin praznuje za neke določene dneve s posebno slovesnostjo, je to le slabotna človeška mera za dela velikih mož, za dela, ki jih naše mere komaj še morejo premeriti. NEKAJ 0 HINDUIZMU —GLAVNI ODBOR ZA 1927.— Predsednik: FRANK HOTKO 525 W. 133 St., New York C.ty Podpredsednik: IGNACIJ MUŠ1Č 5Gu Grant St., Brooklyn. N. Y. Tajnik: JOSEPH POGACHN1K. 56 Ten Eyck Street. Brooklyn. N. Y. Blagajnik: PETER RODE. 323 Alpha Place. Glendale. I,. Zapisnikar: MARTIN* COREL,, 205 Stags St., Brooklyn, N. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRN1K. 10121 - &5th Rd.. Richmond HUI. T- Jal. ANTON CVETKOV1CH. 1912 Linden Street. Brooklyn. N". P.OLTRU DERGANC. 72 W'infleld St., Brooklyn, I. V. Kdor ixmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmlajše, to-da najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12,000.—. Y. N. Y. r>r»i".tvo jihoruj«' vsake tretjo sohoto v svojih ilruStvenlh prostorih v F.eethoven llall. 5. S». m«»odo(bai notarjev nos v ko^i,Jvam poVedal, če bi videli zaplato, ki ni bila vee Romagretova. In katero mi je pro(lal p^treščki na bogati notar je vrged pred svojega»nyliuih vogllih ^ v ,primeri ž njim sužnja dva. bankovca po tisoč pravi gostem. Pa hvala Bogu, frankov in mu rekel: Jda sem „a režen, R asem ^ pla_ — Na, malopridnež! Denar ni oal in mu pokadi vrata, sem se vse skupaj nič, porabil pa sem globoko oddeimil. Romagne «e zaradi tebe za sto tisoč «rebru{ja- pisal; lepo ime! Ne izgovarjajte kov potrpežljivosti. Pojdi, izgubi pa nikdar vpričo mene! Molčite ^ rmerom in glej, da ne rfašur£ mi o Romagnet'u, če hočete, dr, nikdar nič več o tebi! !nie ne ibo konec! Romagne -se je ipono«no zahva- \ lil. izpil steklenico pri shižatoni-1 V-rirtir^ Tompai- kih, dva kozarčka s Sinpuetom hi, »ovc, junaku ni zadnja čestitala. >e zazibal prr«i prejšnjemu biva-!'Be-V zapu- ^t>l m ji dal štirikralt več denarja, kakor ga je 'bila vredna. Lepi notar se je delal napram nji pri jaz- V. Z višav v nižavo. nerga i,u dobrega. — Nič nisem hud na vas, saj (ro«pod L'Ambert se je vrnil še Turka uie sovražim. Enega sa- med SiVei z uspehom, -lahko bi rekli s slavo. Njegovi priči M a. se iz-kaizali zelo 'pravični, ko sta povedali, da se je boril kakor lev. — Stari notarji so se zaradi njegovega poguma kar poimladili. — Rfae, ali vidite, kakšni smo, kadar na.ni je Jrake re«i zadosti! Kdor je notar, je prav tako lahko tudi možak. Gospoda L'Am'ber-en p rot est a nt i zmu, le da je še včeraj, ko je živel telesno med na- bolj pisan in raztrgan na struje in mi. j ločine. Ivan Cankar pomeni v naši < Nedavno je izjavil sloviti vo-književni zgodovini ne le p ogla v- ditelj Ilindov Swami Vivekanana-je, marveč veliko dobo zase. Nje- da v javnem predavanju: gova dela so prinesla prevrat v li- | <4Mi Hindi sprejemamo vsako teraturo, so kultiviraia jezik in vero; molimo v mošejah kakor mo_ est etični čut v tako izredni meri, liamedanei, klanjamo se pred sv. kakor pred njim samo še Prešeren ognjem Zarathustrovih učencev in Levstik. Njegova umetnosj je in klečimo pred Kristusovim kri-prisilila s svojo genijalno premoč- rem." — Drug znameniti hinduj-l jo domala vse sodobnike, gotovo >ki pisatelj, P. N. Bose, je rekel: pa vso mlajšo generacijo, da mu "Hinduizem dovoljuje Vlaleko.se-je sledila, se mu pokorila v ne- žno svobodo v verskem prepriča-mera občudovanju in marsikatere- ; nju, tako da morejo najti izobra-ga nemajhnemu talentu je bilo ženi ljudje, pa naj so že panteisti, dolgo časa težko izviti se njegovega monoteisti, agnostiki ali poziti-vpliva. Vsej književnosti pa je o- visti, v bogati literaturi naših de-stala za njim kultura jezika kot dov luč in vodstvo." stalna dota, ki se več ne more za- Meseca decembra 102.r> je pisal praviti. j v časopisu "Bengalee" odlični Ali vpliv Ivana Cankarja ne Hindu Lord Sinlia, prvi Indijec, obsega samo književnosti in u- ki je bil imenovan za guvernerja' metnosti marveč gre daleč preko neke indijske pokrajine: "Spanje, preplavlja vso našo duše v- dam med tiste, ki se nočejo odre-nost v vseh panogah. Njegovi na- či hinduizmu, najsi tudi me soci-zori, kakor so jih razodela sloven- alna organizacija liinudizma zelo skemti .svetu njegova velika dela, malo briga. Dovolj zgodaj sem spo-stoje v nasprotju z vsem, kar je bi-'znal, da je Ilinduizem dovolj oblo in je med nami nezdravega, ne- sežen in širok za vse, ki v Boga Most se je udri. Moi t. ki v Leningradu veže on-dotno podajo -z drugim bregom vo le ter -začasno *duži potniškemu prometu, ke^ je želeizni mos. v jiopravilu, se je te dmi udri bas v trenutku, ko je stalo na njem mnogo potnikov. Katastrofa je prisfla -tako neiprrčakovano. da j" utonilo 20 do 80 Itfudi. ki so jih pozneje mrt/ve potegnili iz vode. Železniška neserča v Španiji. Na Španikem je zdrknil s tira vlak med Palestino in Madnidom. Pri tem je bik) 9 osel) lismrčeuih. L'0 pn težko ranjenih. Učitelj umoril svojo učenko. V mali vasi Tarča na Madžarskem je ustrelil te dni tamkajšnji učitelj Josip Naslaja nerazvito /14-letno deklico, nakar je izvrši! samomor. Učitelj je profil np^nr--t ariše za njeno roko. Ker stari-ši Lz umevnih razlogov niso privolili. je izvršil zločin. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. B., San Francisco, Cal. Vprašujete nas, zakaj je v nekaterih posmrtnih naznanilih izrecno rečeno "Venei se hvaležno odkl:«-njatjo". Stara navada je, da izražajo »orodmiki. prijatelji in znan-e.i pokojniku svoje spoštovanje* in ljubezen iz vidnimi izna'ku, ki so v tem Niuieaju venci in cvetlice. Nekateri prodajalci vencev in evel-lic pa znajo dobro iz,rabiii tako priliko iu računajo za vence izredno pretirane cene. Z vencem ni -pokojniku nič poniagano. i^to tako tudi ne njeigovi ditižini, pač I pa le trgovcu, ki vence prodaja. V New Yoriku se vočkrat dogajr.- I . : jo slučaji, tla je pri pogrebu kakega Italijana «i er dom ter si pa je vredno ogledati. 1\>-eeni za hitro prodajo. $8950.00. SLOVENSKO -AMERIKANSKi KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vrod. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 1345 S. 5Sth Ave. 4 FLATI—5 in r, In 5 In 5 ter zidana garaža za dve kari. Novo poslopje. Vsi fiati oddani. J>»t ::7Vs X 12T,. $11,000.00 gotovine se zahteva za prevzet je. Mesečni dohodek $r*20.00. 1-141 S. Ridpeiand Avenue, Berwvn. • 2 FLATA. G in C soi). Hrastovi i>o- | di in hrastov les. dva kurilea za vročo vodo, čevljev lot, prostor za avtomobil. Lastnik odpotuje v Florido ter »K« ". .... •; ^j! . -t,-T. GLAS NARODA. 21. MAJA 1926 Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. -- (Nadaljevanje.) — Da, to mora postati drugače, —' je mrmral koleijaž. Napol nutva o.I vt*rahu je ozrla Hilda krog .sebe. Žena je mtrno pral a naprej, otroka sta šepetala med -oboj in očividno se ni nik d o brigal zanjo. Tedaj pa -o odprfa vrata in vstopil je dr. Šrat. — !>oktor! — je \v.kUknt>a pre^Trašetia deklica ter pohitela proti njemu. ('utiJa jo. kako burno ji je utripalo sree. — Vi tukaj — jo vzkliknil zdravnik, neizmerno prestrašen. — Od v«.lite me takoj. — prosim va*?. odvedite me takoj — je profila. s hitrim pogledom je pregledal dr. Šrat položaj, obljubil, tla *o bo v i nil zvečer ter ooI jezen in napol do-brovoljen na svojo spremljevalko. — S« daj pa mi pojejte, kaj >e je pravzaprav pripetilo, — je prioel, a Hilda se je takoj oglasila. — Za božjo voljo, doktor, — je vzkliknila, skrajno razburjena. ^ Ji to I j i ulj< kot mi! Mati, ki želi, da bi ne hal voz. ki je povozil nj«-ne*M otroka, prazen, da bi lastnik kočije dobro plačal za nest ' oo, ki zadela dečka; oT-o, ki pije in govori tcirokoiustno, dočim komaj sloji na ttoguJi; otj-ovi. ki oči vidno ne poiznajo pojma veselja. Viti se mi v glavi, če mislim na to — rn tako zelo sem se veselila, da lahko pomagam. Oud da jo ter -o nekaj časa borila s solzami i. I>r. Šra.t se je ozrl imajo. — Vi vte na »voj način prav tako krivična kot orni tam zgoraj, jo rekel mirno, — prav tako krivična, gospodična Ilerskot. Od toii ljudi, ki najboli težko občutijo kikoto in pomanjkanje gorkote. ne morete pričakovati izobilice obcutkonr. Pri teh ljudeh otopi boj ; i oIiNtanek vno oin iitke. Človeštvo je kot mogočna -piramida. <'itn v^ji« v,, dviga, tem finojš.* postaja v svojem obnašanju in čustvovanju. d(K-im jo trineljni kamen surovejši, čeprav ga ni mogoče zaničevat.!. ker omogoča rast navzgor. Hilda jo vadLhnila. Mislila sem, da je tako lako pnmagati. Sedaj pa sem se prepričala o nasprotnem. Zihrjvnik j«« za-meja 1. — Tiali kaj lakega *e je treba naučiti. — je rekel, dobre volje. - Kavno s ililgerji ji- <«-žko pokopati. Na vsak način mi bi bilo ljubše, čo Ih ne sli več tjakaj. In otroka, gospod doktor — je rekla Hilda. — Najvrvo som i med lam obouJek. da ni so m /adela pravo v. Lztwro igrač in stra."iu niu. no mi je t>Ho, a nato sem vi.Ma, trel»uje. Na cost ah. --kozi /katere sta šla, >■ vladalo bočno življenje, kaj-ti manjkalo je komaj itiri -in dvajset ur do Božiča. Na velikem trgu -o l.iV postavljene Mojniec z vsa k o vdanim blagom. Prodajalci -o čakali na kupce tor pr ceo bali. IVed neko lopo je dr. Krat obetal in Hihla je morala seveda storiti i*to. — Rad bi vam ':nvpU fcoŽični dar. — jo rekel ter izgJedtil pri toni tako vesel kot. ga ni še nikdar videla. — Ali smem? Zardela je ter se nasmehnila nckoiiko v zadregi, a on ni čakal njenega odpovora. -Med robo, k je ležala na klopi, je Labrai veliko ~rce, katero je izročil svoji spremljevak«. Na srcu pa je stalo zapisano; — Mojo sive jo tvoje, daj mi svojo! Tudi zdravnik je prečital pomembne besede. Ali je hotel s tem namigniti, kar Jc zamolčal? Sree deklice jo hurao nM-ipalo in radost ji jr s k or o jemala .sapo. — Gotovo me smatrate zelo otroškim, — je pričel zdravnik po Kratkem odmoru, — ker sem vam pok-kmil lako navadno src o, a jaz ljubim take stvari ju nobeni božični praznik ne premine, ne da i»i -aiuogb, sW)o no obdaril s takim srcem. Taka srva so b*ia sen moje mladavti in kor so bili moji stariši zelo revni, so mi bila vedno nedostopna. Kaj t a koga ne potxal>i človek. Tedaj >o je ozrla vanj Hilda in na njenem obrazu se je pri kazal smehljaj. — \ eliko veselje ste n*i napravili. irounod doktor _ ^L-tn POSNETEK SLAVNEGA KIPA povedala, da je bila gospa vedno dobra z njo in torej ni bilo nika- • kega maščevanja. Tudi drugi so (izpovedali tako. Povedali so tudi, da ni dekle ničesar odneslo iz hiše, torej da ni storila zločina zato, da bi se okoristila. In zdaj, dragi bravec, boš dejal: 14So jo oprostili radi blaznosti?" Kaj še: Obsodilo so jo; nihče je ni zagovarjal in resnično — obesili so jo! j V Penn-svlvaniji pa je živel neki mladenič, ki je vse leto premišljal. kako bi pokvaril neko dekle, tako pohabil, da je ne bi mogel niliče poročiti. Mladenič ni bil zaljubljen vanjo, tudi je ni mislil poročiti, a tudi ni hotel, da bi jo vzel kdo drugi. Nič mu ni bilo do tega. da bi hodil z njo, vendar tu- • di ni dovolil, da bi hodil z njo kdo drugi. Nekoč jo hotel iti z njo na neko svatbo. Ko je vdel, da gre rajši z nekim drugim fantom, je čakal v zasedi in ni vedel, ali bi / j dot i enega ubil ali pa bi se vrnil. r- . y ,T . , _ , , , , Eno leto je tuhtal in marsikatero Forest Lawn Memorial Park. Olemlale.. Cal., so pred kratkim noC. ni spal? Uo je premišljal, kako T*~tavdi k,p Mojfcesa, ki je natančen posnetek kipa *1avneCa bi pohabil dekle mu je Mk'hae!an<'rrla-1PH tej Priliki > hil ™ uspelo — za zmeraj. — Ko je bilo dekle s svojei za mizo, jo je hotel ' letanje parnikov - Shipping News UWWWOOO M UMOenwOOO. M. T. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aquitanla, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart. Ch-rt.ourr. Bremen: Deut.Hchla.nd, Chi-rlx/urg. Hamburg. 29. maja: Olympic. Cherbourg. 1. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 2. junija: Berongaria. Cherbourg: Pres. Harding, Cht-rbourg, Bremen. 3. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: n«rpubllo, Cherbourg. Bremen 5. Junija: .Majestic. Cherbourg: France, Hav-r-\ Z.-elunil, Cherbourg, Antwerp. 8. Junija: * Muenchen. Cherbourg, Bremen. 9. Junija: • Mauretanla. Cherbourg: Ceorge Washington, Chei bourg, Bremen. 10. Junija: TIan»burg. Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. junija: Paris, Havre; 1>vlatha«», Cherbourg; T-apland. Cherbourg. Antwerp. 15. junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. junija: Aiiuitania, Charbourg; Pres. Rooaa-velt. Cherbourg, Itrem»-n. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. junija: O! vmpic. Cherbourg; Pennland. Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana, Cherbourg. Bremen. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, TRST. SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic. Cherbourg; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 26. Junija: France, Havre; Belgenland. Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg. Hamburg. Thuringia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretanta. Cherbourg; Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. 6. Julija: PRRSIDENTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. skopan tmli Mussolini po posebnem odposlancu. ko povabilo ller.aliotovih, da preživi pri njih praznike. Ni se lioto-la podati v nevarno.s.t. * .Nadaljni vzrok je bilo zdravstveno stanje njenetga moža. Celo l>opolnoina neprizadetim ni mog-lo obstati prikrito, da se je Konrid izpremeniJ. r. v Ohio noki I»ald\vin. Že kot o-trok jo bil hudoben, zloben in se je rad prepiral. Nekoč je izteknil nekomu dečku oko, pa ni niti najmanj kosal. In še več takih stvari je zagrešil. Slrtlnjič je pa le napravil nekaj takega, kar j«* bilo prav re-.no. Nekoč ve je ponoči približal noki hiši. potrkal na vrata in ko je prišel gospodar ven. jo gospodarja ustrelil. Nato je hotel uiti. pa so «r;i prijeli. eZ dva dni prej jo pa premikastil nekoga pohabljenca: dotični, ki ga je bil t Loto noč ustrelil, ga je bil zato pretepel. To je bil slučaj Baldwin. Dolgo je trajala .sodna obravnava in vsi onJotni prebivalci so bili >ilno ogorčeni. Vsi so menili, da je napravil hudobnež že'"d o vol j zločinov in je prav, da bi dobil zasluženo kazen. A motili so se. Baldwin je bil blazen, ko je izvršil zločin! Na to ljudje niso pomislili. Baldwinov zagovornik je doka-zal, da je Daldwin znorel tisti dan pred umorom ob polenajstili do-I»oldne in je bil blazen natančno do enajstih in pol. Tako je bilo dejstvo dokazano in Baldwina so oprostili! A če bi bili poslušali ustreliti v lice, a krogla jo je zadela preveč — do smrti. Do po- I slednjega trenutka svojega življe- j nja mu je bilo hudo, da se je do-tieno dekle baš tedaj okrcnilo in je šla krogla v glavo. In je tudi ' umrl — zdi se — prepričan o ' tem, da ni bil njene smrti kriv | on, ampak ona, ker se je bila tedaj ! hipoma okrenila. In tega bebca so : obesili! Da je bil blazen, ni nihče! | pomislil. Zares, blazneže v je vedno več na svetu, zločincev pa vedno manj ! Moriveev ni več, niti toliko ne, da , bi bilo vredno govoriti o njih. C'e I je prej kdo umoril kakega člove- ! J iva, je bil .skoraj gotovo blazen;' če ga pa umori zdaj nekdo, ki ima bolj spoštovati njegovo veliko bo- znanee in denar, je pa dokazano, gastvo. Štiri naj >t dni je tuhtal, da je hlazen c"e krade dandana-kako bi se maščeval, ker ga jeme-l^jj kak f,loVt.k b dobre tlružine 1 ->ar tako zavrnil. Potem pa — v :1ii je sicer kaj "višjega", tedaj' hipni blaznosti seveda — so je nekoč ohrožil od nog do glave, za. jahal konja, (Mjezdil v m«e bo zdaj lahko spet po-ročila. Ker je to rekel in še pripomnil nekemu svojemu tovarišu, da to ni nikak zločin, če kak "višji" umori navadnega mesarja, ampak je to le "ekseentričnost" >o dejali, da je bil llaekett blazen in so ga oprostili. Sicer sodišče ni bilo nič kaj pri volji, da bi sprejelo tak dokaz resnice, ker tudi ni bil llaekett prej še nikoli blazen in je bil tudi po umoru koj pri pameti. A njegrov zagovornik je dejal, da je bi! neki nečak, neki sorodnik v tretjem kolenu Ila-ckettove žene tasta nekoč blazen in je imel dotični tudi tak nos. ka- st jo Ali ni ta blaznost že tako splošna. da vsak že kar pričakuje, da bo sodišče oprostilo vse zločince z navedbo blaznosti! In ali se nismo tega že tako navadili in je to že tako "domače", da se vsak smehlja, ko bere kaj takega v ča_ , sop is i h ? In ali ni čudno, da tako pomirjevalno vpliva na jetnika? Zdi se, da v današnjih časih še ni mogoče drugače, kakor da je vsak zločinec blazen. Če je uro pred u-morom nervozen in nemiren, je blazen. Če govori sam se boj, je blazen. Co se joka, zmajujejo z glavo in menijo, da mu "malo manjka". Če je bil zločinec uro po svojem dejanju nemiren, vzbunjen, gotovo je bil blazen. Resnično! Ne potrebujemo zakona zoper zločince, ampak smo potrebni zakona zoper blaznost. Tu je naša rak-rana vzburjeno množico, bi bili obsedi- kršnega je imel llaekett in je "bil li ubogo, nedolžno bitje. Baldwin »vgta, je ma sree omota, prečrtala Se enkrat verze, jih poljubila ter položila sive r«a dno svoje škriaijiee. Deseto poglavje. Samotni prazniki, brez veseija in 'zabavo, so ležaii za Vero. a od mladosti naprej ni bila vajena ničesar boljšega. Svoje matere ni nikdar pognala in vedno je bila prepuščena .služabnikom. Njen ooe pa je tudi poposto menjaval svoje ljudi. Enkra^ ko je stal« na meji otroške dobe in dozorelo«ti je skušala Vera postaviti božično dre-\o v svoji sobi. a njen oče, ki je dan poprej izsrubil dosti denarja v lu-ri, se je k> razjezil (ter povortt o smešni sentimentalnosti, kmečki omejm»oMi in drugah takih stvareh. Od tedaj naprej se je Vcmti odvadila smatrati ta dan drugačnim kot so vsi pohitele njene misli k slikarju. To je smela sedau storiti, ne da i>i imela oni mučni občutek, ki se je je vedno lotil v njegovi bližini, fagtibil je -zanjo v*o osebnost, odkar se je oborožila i vso Silo svoje volje proti' grehu. Sedaj je «bil boj končan. Ljube jo je lahko premagala, a ne mogla -bi životi Se naprej z občut- t sebe. Vried tega je »udi odkloniia \iaa nova družina je bila zelo bogata. Isti Baldwin je potem še dvakrat mimogrede "znorel" — in je obakrat umoril človeka, ki ga je sovražil. V obeh slučajih je bil u-mor tako strašen in morivec tako brezsrčen, da bi bil moral viseti na vislicah, če — bi ne bil blazen! V prvem slučaju je morala njegova družina vplivati politično in s pomočjo drugih zvez, v drugem slučaju pa je moral plačati Baldwin deset tisoč dolarjev, da je bil oproščei . Enemu izmed teh dveh žrtev je bil pred dvanajstimi leti zagrozil, da ga bo ubil. Nesreča je hotela, da je prišel dotični prav tedaj do Baldwina, ko je ta zblaznel — in ga ustrelil v hrbet. Poglejmo drugi slučaj. V Penn-sylvaniji je živel neki llaekett. Dvakrat je javno s p'alico napadel nekega mesarja Feldnerja jn dvakrat se ga je ta s pestmi ubranil. llaekett je bil velik, bogat, jezav gospod, ki je visoko eenil svojo kri in čast svojega rodu in je menil, da morajo vsi kar naj. llaekett torej dedno "obremenjen i — seveda — po vseh teh dokazih ] je že moralo sodišče oprostiti l llaeketta. Sreča za vso družino, • da je imela take dokaze, sicer bi • bili llaeketta protovo obesili! Vendar — kaj bi pravil — kdor ; more našteti vse te vrste blaznosti ki jih je bilo toliko v zadnjih desetletjih ! Pa poglejmo vendarle še en slučaj ! V New Jersevu je živela pred leti družina Duringova. Nekoč je , ponoči vdrla v spalnico njihova ' služkinja in je dobesedno na kosce zrezala svojo gosj>o. Potem je zmetala kosce trupla v sredo sobe in je tolkla s stoli in drugim pohištvom po truplu. Nato je razdrla posteljo, razmetala posteljnino po sobi, razlila petrolej po vsem in zažgala hišo. Potem je vzela otročička svoje umorjene gospe v naročje, stekla četrt milje daleč bosa po spegu do sosedne hiše, ondi pravila čudovite zgodbe, kako so prišli ljudje v hišo in jo zažgali. Je kričala in obupno ječalp in govorila ljudem, da se boji, če niso roparji umorili njene gospe in ni prav nič pomislila, da je bila vsa krvava in so ljudje to videli. Pri sodišču je Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v start kraj, je potrebo, da Je natančno f»ou5en o |>otulh listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zanioremo dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa mike, ki Luiajo kabine tudi ▼ III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki Je stopila v veljavo a 1. julijem. 1U24, za m ore jo tudi nedriavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nawlnifiki komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje ue lahko napravi tudi t New Yorku pred odpotovanjem, ter se posije prosilen v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali srojee iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripusčenih y prihodnjih treh letih, od 1. julija 1&S4 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa za morejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez, da bi bili Šteti v kvoto. StarlSi in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov p* imajo prednost v kvoti. Pičite po pojasnila. ' Prodajamo vozne liste u vse proge; tndi preko Trsta za morejo Jugoslovani sedaj pot ova tL FRANK SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT SV, NEW YORK POZOR HO JAKI! Prosti pouk glede državljan fctva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli št v. 62 Hester & Essex Street. New York City. Vprašajte za zastopnika Licgijr za Ameriško Državljanstvo. —— Prav vsakdo- kdor kaj* išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". SAMO 6 DNI PREKO s orromnlml painlkt d« olj« FRANCE — 5. junija PARIS, 12. junija. Havre — Pariško pristanišče. Kabin« tr»tjen ln tekočo vod« t umivalniki 2. | «11 « oaeb. Francoska kuhinj« In pljafl«. efreneh J&ie 1» STATE ST.. NEW YORK «11 lokjulnl (fentj*. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih ho v kratkem obiskail naš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLrISH. katerega toplo priopTOCamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. ADVERTISE in GLAS NARODA MESNICA IN GROCEROA. ali sama mesnica, daleč okoli znan star prostor; vse kar spada k mesnici SE PRODA radi odhoda v staro domovino. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave Cleveland, O. Pozor rojaki! • V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiff* je Icrasno trdo vezana ter stane $3.00» Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Sta*« Haw York, M. T % v. ~-:v»,Jižs*, ,:„.. 1 »j:•• X:.. s