r Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima lO.OOOtaaročnikov:- GLAS NARODA i Hist sio?enskih delavcev v Ameriki Q] The only Slovenian dan.? In the United States^ Issued every day except ^ Jj] -: Sundays and Holidays rSLKFOK PUA1N1: M87 CORTLANDT. Entered m lecond-Class Matter, September 11, ltOl, aft tke Pod Office at Hew York; H. Y„ infer the Aet of Congress of Kerek S, 1879, (TELEFON PISARNE; 4€87 CORTLAND? NO. 220. — ŠTEV. 220. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 18, 1915. — SOBOTA, 18. SEPTEMBRA, 1915. VOLUME XXHL ^h LETNIK »»m NEMCI VEDNO BOLJ POČASI PRODIRAJO. BOLGARSKA SE BO PRIDRUŽILA NEMCEM. NA VZHODNEM BOJIŠČU SE NI NIČESAR POSEBNEGA PRI-PETILO. — NEMŠKI CESAR JE OBLJUBIL BOLGARSKEMU KRALJU VELIKE KONCESIJE. — GRŠKA NAMERAVA OSTATI NEVTRALNA. — NEMCI IN AVSTRIJCI SE PRIPRAVLJAJO NA VPAD V SRBIJO. — AR MADA, KI BO IMELA MANJ, KAKOR 450,000 MOŽ NE BO NIČESAR OPRAVILA. — IZJAVA SRBSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PASIČA. Nemško poročilo. Berlin, Nemri ju, 17. septembra. I rmlnu poroeilo, ki ga je izdalo danes vrhovno vodstvo nemške armade, se jjlasi: Južno od Dvinska je dospeli armada generala Hindenburga do cest »•, ki vodi proti Komori. I)anes zjutraj smo zavzeli po hudrm boju mesto Widsy. ( i'te bavarskega princa Leopolda so na ve« mestih prekoračile reko Hečaro. Armada generala Maekensena operira severno od Pinska; v splo-Hiieni je položa j neizpremenjen. Rusko poročilo. Petrograd, Rusjja, 17. sept. — Jtuski generalni štab izjavlja, da bodo Rusi toliko časa branili Vil-lHi, dokler s« jim bo to zdelo iz Ntratrj*i«'-nih ozirov potrebno. Rusi bodo toliko časa branili Vilno. doki«!' se jim bo to zdelo iz strate-gičnih ozirov potrebno. Kusi bodo na vsak načiu branili mesto, in bodo prejalislej stopili v ofenzivo ter pognali Nemce nazaj. Glavne bitke se bodo vršile po zimi. Naša največja opora je to, da se še vedno nahajamo v Galiciji. Ko bo pritisnil mraz, se bo začelo naše desno krilo pomikati proti zapadli in po preteku nekaj tednov bomo ž« lahko na vzhodno-pruski Vilna pred padcem. London, Anglija, 17. septembra. Tukajšnja Keuterjeva agentura je dobila iz Petrograda sledeče poročijo : Mesto Vilna se bo moralo v najkrajšem času udati. Grmenje topov postaja vedno hujše, Nemci se vedno bolj približujejo mestu. Nad hišami se včekrat pojavijo sovraž-niški zrakoplovci. Večina prebivalstva je že odpotovala v druga mesta. Živil je začelo primanjko vati, sladkorja ni sploh več mogoče dobiti. Položaj v vzhodnem delu Galicije. Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: Htisi so napadli naše kolone severno od Bukača, pa so se morali z velikimi izgubami umakniti.. — Naša artilerija je razdejala nek: sovražniški oklopni avtomobil. V vzhodnem delu Galicije je položaj neizpremenjen. General Hindenburg. Petrograd, Rusija, 17. sept. — Ruski generalni štab naznanja, tla je bil centrum ruske armade prisiljen umakniti se. — Hindenburg se sklenil zavreti Dvinsk in prodira od juga proti temu mestu. Njegove čete so že dospele do železniške proge, ki veže Vilno z Dvin-skom. l'e ne bo drugače, bomo zaenkrat prepustili to mesto sovražniku. ker vemo da ga bomo z lahkoto dobili nazaj. V Voloniji «e ni ničesar posebnega pripetilo. Rusom se je nad veh mestih posrečilo prekoračiti reko Strvpo. Balkanske države. Sofija, Bolgarsko, 17. sept. — Bolgarski ministrski predsednik je rekel danes poročevalcu nekega eikaškegra lista sledeče: Sedaj niti sam ne vem, kakšno stališče bo zavzela Bolgarska. Vse je odvisno od Nemčije. Če bodo prišli avstrijski in nemški vojaki na našo mejo, se jim najbrže ne bomo ustavljali; mi smo drugačnih misli, kakor so Belgijci. Bodočnost Bolgarske je na kocki. Mi se bomo bojevali ne za to, ne za ono državo, ampak če bo potreba, se bomo borili za svoje interese. Ne tajimo, da do nam razne dr- žave marsikaj obljubile, toda na take obljube ne damo dosti. Mi se v prvi vrsti zavzemamo za mir. Mi dobro vemo, kaj je vojna in zato bomo gledali, da ne bomo tudi v bodoče porabili šestdeset procentov vseh naših dohodkov v vojaške svrhe. Bivši ministrski predsednik je rekel smeje časnikarskemu poročevalcu : Sedaj še ne vem, kaj bomo storili. To vam bom šele tedaj lahko povedal, ko se bodo prikazale te ali one čete na naši meji. Nemce sicer zelo občudujemo, toda Ka-vala je še vedno trn v našem telesu. Sofija, Bolgarsko. 17. sept. — I/. Sofije poročajo, da se bo Bolgarska v najkrajšem času pridružila Avstriji in Nemčiji. Po mestih se vrše velike demonstracije, pri katerih se prebivalstvo navdušuje za vojno in za Nemce. Ministrski predsednik Radosla-vov je rekel deputaciji: (V se bomo borili, se bomo borili samo ob eni meji. Iz tega se da sklepati, da namerava napasti Bolgarska Srbijo. Stališče Grške. Atene, Grško, 17. septembra. — Vse kaže, da se prijateljski odno-šaji med Grško in med Bolgarsko z vsakim dnem zboljšujejo. Vladni krogi so seveda prepričani, da je za Grško najboljše, če ostane nevtralna in to se bo najbrže tudi zgodilo. Grški državniki še vedno stoje na stališču, da je treba obnoviti balkansko zvezo. Zavezniška poročila. Pariz, Francija, ]7. septembra. Londonskemu "Timesu" poročajo iz Bukarešta, da je bolgarsko prebivalstvo odločno nastopilo proti vladi ,ki stoji čisto pod uplivom Nemčije. Člani opozicije nameravajo sklicati velik prostestni shod, na katerem bodo govorniki odločno zahtevali, da naj se Bolgarska pridruži zaveznikom. Italijanska vest. Turin, Italija, 17. septembra. — Tukajšnja "Stampa" je dobila iz zanesljivega vira poročilo, tla je obljubil nemški cesar bolgarskemu kralju velike koncesije, če se mu pridruži in napade Srbijo. Avstrija in Rumunska. Bukarešt, Rumunska, 17. sept. Tukajšnji avstrijski poslanik je slovesno izjavil, tla avstrijske čete, ki se zbirajo na južnem delu monarhije, niso naperjene proti Rumunski. Bolniške strežnice pri cesarici. Berlin, Nemčija. 17. septembra. Nemška cesarica Avgusta Viktorija je sprejela danes v avdienci tri ruske bolniške strežnice, ki so prišle inšpicirat v Nemčijo ruske jet-niške tabore. Bolgarska in Turčija. London, Auglija, 17. septembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Sofije poročilo,' da Bolgarska pod nobenim pogojeni ne bo napadla Turčije, ampak da bo živela ž njo zanaprej v lepih prijateljskih od-nošajih. Bolgarski narodni praznik. Dunaj, Avstrija, 17. septembra. Devetnajstega septembra bo prepustila Turčija Bolgarski del železniške proge pri Dedeagaču. — 19. septembra bo minilo trideset let. ko je Bolgarska anektirala vzhodnji del Rumelije. Ta dan se bodo vršile po celi deželi velike slavnosti. Srbija. Pariz, Francija, 17. septembra. "Petit Parisien" je dobil poročilo, da je rekel včeraj srbski ministrski predsednik med drugim tudi sledeče : Srbija je v polni meri storila svojo dolžnost napram zaveznikom. Najprej je potolkla Avstrijo, potem je pa privolila v vse, samo da bi pridobila še Bolgarsko na svojo stran. Drugo vprašanje je, če se bo Bolgarska pridružila zaveznikom. Balkanske države so v velikih skrbeh, ker je začela Bolgarska koncentrirati svoje čete na severni meji. Srbska armada je čisto reorganizirana in je izborilo preskrbljena z municijo. Sovražnik, ki bo poskušal priti v naše ozemlje, se bo presneto opekel. Manj, kakor 450.000 mož ne bo ničesar opravilo. Od kje bo vzela Nemčija toliko vojaštva 1 Srbska vlada je zadnje dni poslala še eno noto Bolgarski, na katero pa še ni dobila odgovora. Vojaški governer na Poljskem. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Nemške in avstrijske oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi zavladale na Rusko Poljskem zopet normalne razmere. Nemški vojaški governer je razglasil, da bo vsakemu brezposelnemu preskrbel delo. Glede finančnih zavodov bo governer postopal natančno po predpisih haaške konference. Poljski škof pri nemškem cesarju. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Cesar Viljem je sprejel v glavnem stanu novo imenovanega knezoško-fa dr. Dalborga. Naročil mu je, da naj dobro skrbi za revne Poljake in da naj mu takoj sporoči, če bi se kje vršile kake nerednosti. Nemci in Turki. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Tukajšnje časopisje poroča, da bo kmalo odšel precejšen del nemške armade Turkom na pomoč. "Leipziger Naehrichten" zaključuje to poročilo z besedami: Zelja Enver paše se bo kmalo izpolnila. Ko bo Hindenburg obračunal z Rusi, bo začel prodirati proti jugu. London, Anglija, 17. septembra. Avstrijske čete bodo v najkrajšem času udarile skozi Srbijo v Turčijo. Iz Aten se odpelje skoraj vsak dan par sto nemških častnikov in vojakov preko Bolgarske v Carigrad. Z zapadnih bojišč. Novo zavzeti zakopi. Nemci so prodrli v Champagne v francoske zakope ter jih zavzeli. Močno obstreljevanje. NAPAD NA ELEKTRARNO. Francozi so vprizorili napad na elektrarno v Tuerkheim ter jo poškodovali. Z italijanskih front. Italijani si ket ponavadi zastonj prizadevajo priti naprej na kraški fronti. Dunaj, Avstrija, 17. septembra. Vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Na tirolski fronti ie bilo včeraj zaznamovati številne artilerijske spopade. Po polnoči v pretekli noči je močan oddelek Italijanov naskočil Monte Coston in naše pozicije severno od te obmejne gore. Naskok se je odbilo z velikimi izgubami za sovražnika. Na koroški fronti kaže italijanska artilerija veliko aktivnost, posebno v sektorju proti Trbižu. To mesto se je obstreljevalo z da-lekosežnimi topovi. N a fronti ob l^Jovcu je obnovil sovražnik svoje naskoke, katere se je pa vse odbilo. Pri mostnem pročelju Gorice je bilo primeroma mirno. Sovražnik obstreljuje nekatere vasi južno od Gorice in severozapadno od doberdobske planote. Kot ponavadi so se izjalovili poskusi Italijnov, da se približajo našim pozicijam zapadno od St. Martina. Razpuščen polk tujcev. Pariz, Francija, 17. septembra. Drugi polk legije tujcev bo razpuščen ter se* bo dodelilo člane raznim drugim polkom, katere si posamezni lahko izberejo. Danes sta si predsednik Poincare in vojni minister Millerand ogledala polk. Berlin, Nemčija, 17. sept. — V današnjem ofieijehiem poročilu nemškega armadnega vodstva se poroča o zavzetju nekega dela francoskih zakopov. Ta uspeh je posledica nemškega napada proti francoskim pozicijam severozapadno od Perthes, v Champagne. Ataka. katero se je izvedlo z ročnimi granatami, je spravila Nemce v posest dela skrajnih francoskih zakopov. — Protinaskok Francozov se je odbilo. Pariško poročilo. Pariz, Francija. 17. sept. — V današnjem poročilu vojnega ministrstva se zopet poroča o težkih artilerijskih bojih. V Artois distriktu, med Angres in Soucliez nadalje južno od Arras. se odgovarjale francoske baterije na o-genj nemške artilerije ter obstreljevale nemške pozicije in trene. Med rekama Somme in Aisne je kazala nemška artilerija gotovo aktivnost, nakar je stopila francoska artilerija v akcijo. V tej o-kolici je bilo tudi zaznamovati infanterijske boje in sicer od za-kopa do zakopa. Tekom dela pretekle noči je bila artilerija tudi aktivna pri Sapigneul ter med Aisne in Argoni. V slednjih lesih se je metalo tudi bombe. V večernem poročilu poroča vlada o ostrili kanonadah na številnih točkeli fronte. Vršile fco se pri Arras, nadalje ob Aisne in Besle, do Aisne—Marne prekopa, pri La Fontaine aux Charines ter La Courtes Chaussees. V okrožju Neuville, med Angres in Souchez in v okolici Roves se je izvojevalo boje z ročnimi granatami in bombami. Poleg tega pa je bila aktivna tudi artilerija. V Vogezih so obstreljevali Nemci Hilsenfirst ter grič 425, južno od Steinbach, dočim so Francozi namerili \ispešen ogenj na električne naprave v Tuerkheim. Stric Sam vlada Haiti. Washington, D. C., 17. sept. — V Port-au-Prince so včeraj zvečer zastopniki sedanje vlade podpisali pogodbo, ki daje Združenim državam kontrolo nad vsemi zadevami republike. Pričakuje se. da bo poslanska zbornica odobrila ta korak, a tudi v slučaju, da bi se parlament branil odobriti pogodbo, bo admiral Caperton še nadalje kontroliral Haiti. Vsa glavna pristanišča mesta so zasedena od ameriških mornariških vojakov in slednji opravljajo tudi posle policistov, tako da nimajo domači uradniki nobene besede. Namen pogodbe je pridobiti prebivalstvu stalno vlado, preprečiti državni bankerot ter za-treti ustaje. Posameznosti pogodbe še niso znane, vendar se ve toliko, da ima stric Sam Haiti v svojih rokah. Pogodbo mora odobriti tudi zvezni senat. Jubilej svetovne poštne zveze. Svetovna poštna zveza, ki obsega vse dežele sveta, praznuje štiridesetletnico svojega obstanka. — Železnica zvišala plače. St. Louis, 17. septembra. — Wabash železnica je danes objavila. da bo od 1. novembra naprej zvišala vsem postajnim agentom in telegrafistom plače za devet procentov. Delavni čas se bo skrajšalo pri agentih od 12 na 10 ur, pri telegrafistih pa na osem ur. Prekurno delo se bo plačalo do 35 centov na ro. Železnica bo imela vsled tega na leto $40,000 več izdatkov. Dumba dobi "dopust." Avstro-ogrska vlada bo poslala Dumbo na "dopust", kar znači le drugo obliko odpoklican j a. Washington, D. C.. 17. sept. — Avstro-ogrska vlada bo dala poslaniku dr. Dumbi dopust, "da se posvetuje z njim glede splošnega položaja." To je namignil ameriški poslanik Penfield na Dunaju in sicer na podlagi utiša, katerega je dobil, ko je izročil dunajskemu zunanjemu uradu prošnjo za odpoklican je poslanika. — Da se prepreči prekinjenje.diplo-matičnih odnosajev, se bo odpo-klicalo poslanika na "dopust", po poteku kojega se ne bo več vrnil v "Washington. Iz brzojavk poslanika se tudi posnema, da je sprejela Avstrija ameriško prošnjo v prijateljskem duhu in da smatra stvar kot osebno zadevo. Njegovo odpoklicanje v obliki "dopusta" se bo završilo torej na podlagi okoliščin, kot so običajne, če izprevidi vlada, pri kateri je poverjen kak poslanik, tla bi nadaljno zaposlenje dotičnega zastopnika škodovalo razmerju med obema deželama. Poslanik Dumba bo dobil vsled tega v par dneh otl svoje vlade obvestilo, da ga žele videti doma za posvetovanje. Združene države pa mu bodo nato preskrbele pri zaveznikih prosto pot. Dr. Dumba je dospel včeraj iz Lenox, Mass. v New York, a bo v kratkem odpotoval v "Washington. Kapitan Papen. vojaški atašej nemškega poslaništva, bo tudi v kratkem času otresel s svojih škorenj prah ameriške zemlje. Sedaj se nahaja "na počitnicah", a kakor hitro mu bodo preskrbele Združene države prosto pot, bo nadaljeval svoje 'počitnice' doma v Nemčiji. Posvetovanja v Berlinu. Upa se na popolno poravnavo diferenc med Združenimi državami in nemško vlado. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Danes se je vršila tukaj prva važna konferenca v celi vrsti sličuih. v katerih naj bi se našlo rešitev diferenc, ki obstajajo med Zdru ženhni državami ter Nemčijo. Kancelar Bethmann - Holhveg. zunanji minister Jagow in veliki admiral Tirpitz so se posvetovali glede zadnjega poročila poslanika Bernstorffa, ki je poslal v "Wash ingtonu zbrane dokaze glede potopa parnika "Arabic". Predno se bo sestavilo nemški odgovor o tem vprašanju, se bo vprašalo nemške bankirje in vodilne trgovce za njih mnenja. Od slednjih se pričakuje, da se bodo za vzemali za zopetno uvedbo dobrih odnosa je v z Ameriko. Ameriški poslanik Gerard je imel danes istotako posvetovanje z zunanjim ministrom Jagowom ter se je šlo pri tem brez dvoma za diference z Združenimi drža vami. O uspehu konferenc se ni ničesar objavilo. Nepotrjena poročila pravijo, da zahtevajo Združene države pismeno, direktno zagotovilo, da ne bodo podmorski čolni napadali potniških parnikov. Nadalje želi baje Amerika zagotovilo, da ne išče Nemčija vojne proti Združenim državam in da priznava Mon-roe-doktrino. Na drugi strani pa se tudi poroča, da se bo celo zadevo predložilo sodišču. Listi so zadovoljni s tem, da se bodo vršila nadaljna pogajanja ustmeno ter zagotovljajo, da je trpela dosedanja izmenjava not na tem, da se je ameriške poslanice vnaprej objavilo v angleških poročilih. Splošno se pa upa na mirno poravnavo spora, ki je nastal med obema narodoma. Gotov del časopisja napada ameriške liste, katerim se očita, da trobijo v angleški rog ter neglede na pogajanja iščejo senzacijonalnih efektov. Potop transporta. Neki avstrijski podmorski čoln je torpediral in potopil neko angleško transportno ladij o. Dunaj, Avstrija, 17. sept. — Neki avstrijski podmorski čoln je pod vodstvom poročnika pl. Trapp torpediral in potopil pred par dnevi v južnem delu Jadranskega morja neko angleško transportno ladijo. Poročilo o tem dogodku je prišlo šele včeraj v javnost. Dvajset podmorskih čolnov izgubljenih. London, Anglija, 17. sept. — V nekem tehničnem listu se poroča, da so izgubili Nemci izza pri-četka vojne dvajset podmorskih čolnov, dočim so jih Angleži !<• sedem. Parnik "St. Anna" na Azorih. London, Anglija. 17. sept. —-Parnik "St. Anna", na katerem je izbruhnil požar, dočim se je nahajal na visokem morju, je dospel danes na Azore. Kapitan parnika je mnenja, da je bil požar delo nemških špijonov, dasiravno se vzrokov požara še ni pojasnilo. Ogenj je bil pogašen v devetih urah. Več sto potnikov se je prevedlo na parnik "Aneono", ki je bil vsled klicev na pomoč prvi na mestu. Pozneje je dospelo na pomoč osem nadaljnih parnikov. Na parniku se je nahajalo 1000 italijanskih rezervistov. Danes bo odplul parnik naprej proti Napo-lju, s 1196 potniki na krovu. Situacija v Mehiki. Carranzovi vojaki so streljali preko meje. — Danes začno zborovati člani panameriške konference. Brownsville, Tex., 17. sept. — Ko je danes jahala ob Rio Grande amefiška kavalerijska patrulja, so začeli streljati nanjo Carranzovi vojaki. Vnela se je bitka, v kateri je padlo pet Mehikancev. Ameriški vojaki so ostali nepoškodovani. — Polkovnik Bloeson je naročil državnemu departmentu, da naj pošlje generalu Naffaretu. poveljniku Caranzovih čet v Matamoros, oster protest. General Naffarete odločna zanikuje, da bi njegovi vojaki streljali reko meje. Pravi, da so bile to najbrže roparske tolpe, ki nimajo nič opraviti z redno armado. Obmejno ameriško patruljo se je ojačilo za petsto mož. Če kmalo ne bo miru, se bo število vojakov ob mehiški meji podvojilo. Ko so prepeljali trupla omenjenih petih Mehikancev v Matamoros, je letela cestna druhal pred glavni stan in zahtevala orožje, češ, da mora pomoriti ameriške vojake. Nekaj demonstratntov je " bilo aretiranih. Washington, D. C., 17. sept. — Jutri se začne v New Yorku zborovanje panameriške konference. Državni tajnik Lansing je že odpotoval v New York. Konferenca bo trajala tri ali štiri dni. Člani konference bodo najbrže pripozna-Carranzo kot vrhovnega šefa v Mehiki. Stefansson živi. Polarni raziskovalec Stefansson je poslal po osemnajstih mesecih prvo pore čilo. Ottawa, Canada, 17. septembra. Wilhjalmar Stefansson, slavni polarni raziskovalec, o katerem se je domnevalo, da je že davno izgubljen v arktičnih krajih, se nahaja na varnem. Canadska vlada je danes objavila sprejem poročila, katero je dobila od raziskovalca in v kateri izjavlja slednji, da nadaljuje z deli v polarnih krajih. Poročilo je prišlo z Baillie Island, preko Nome, Alaska, ter je datirano z 31. avgustom. To je prvič, da se je kaj slišalo o raziskovalcu od 7. aprila 1914. Ker ni prišlo nobeno poročilo, se je domne%'alo. da je našel smrt z vselili člani svoje ekspedicije. Malo pred odpotovanjem iz Se attle proti severu julija meseca 1913, je pripravil Stefansson članek, v katerem je izjavil, da je namen ekspedicije razkritje še ne-zaznamovanih morja in ugotovlje nje, da žive v arktičnih deželah ki baje eksistirajo v bližini severnega tečaja, tudi ljudje. Ekspedi cija je bila proračunana na tri leta ter je obstajala iz štaba petnajstih učenjakov, brez posadke parnika "Karluk". S svojimi raziskovanji je prekosil Stefansson vsa pričakovanja. Razkril je novo deželo južno-zapadno od St. Patrick dežele. Sedaj se nahaja na Banks Land, kjer se pripravlja za nadaljevanje svojega raziskovanja po novoraz-kriti deželi. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. OR2AVAH. . . ... U.J. Ameriški podmorski čoln "F-4. Honolulu, Havajsko otočje, 17. septembra. — Iz zanesljivega vi ra se je danes izvedelo, da so e lektriki pri ogledovanju podmor skega čolna "F-4", ki se je potopil dne 25. marca in se nahaja sedaj v suhem doku. ugotovili da so bili varnostni spoji vseh štirih baterij izgoreli. Washington, D. C., 17. sept. Mornariški tajnik Daniels je danes odredil, da se stavi iz službe in natančno preišče vse podmorske čolne "F-4" tipa. Pri preiska vi "F-4" se je dognalo, da so bile svinčene plošče v baterijah močno razjedene in istotako jek lene plošče na različnih mJestih. Bela vrana. Philadelphia, Pa., 17. sept. — Nekaj, kar bi smatrali številni za nemogoče, se je zgodilo. Neki politik je odklonil denar, do katerega je upravičen vsled sodnijske razsodbe, do katerega pa nima po njegovem lastnem naziranju nikake pravice. Mestni solicitor Ryan je odklonil danes .$60,000, katere bi moral dobiti kot posebne pristojbine. Ryan je izjavil, da dobiva letno piačo $10,000 in da vsled tega ni opravičen do posebnih pristojbin. Denar je po i j ego vem mnenju last mesta. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatvo ▼ AvBtrij« bodemo sprejemali kljub vojni 5 Italijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDINA VU*. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne iz plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMCRJU, — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa poeluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah. Od tukaj se vojakom n« mor* denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo* lahko pa se poSij* sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo s» njegov naslov. Denar nun pošljite po "Dome itic Postal Money Order", ter prt ložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati K $ K « 6.... .90 120 ... 19 80 10.... 1.75 130___ 21 45 115.... 2.60 140____ 23.1«) 20.... 3.40 150____ 24.75 25.... 4.25 160.... 26.40 30____ 5 05 170.... 28.C5 35.... 5 90 180,... 21'.70 40.... 6.70 190.... 31.35 45..„ 7.55 200____ 33.00 50____ 8.95 250____ 41.25 55.... 9.10 300.... 4'». 60 60.... 9.90 350,... 57.75 65..., 10.7» 400,... 66.00 70 ... 11.55 450.... 74.25 75.... 12.40 500...» 82.50 80.... 13.20 600.... 6!>.00 85.... 14.05 700..,. 115.50 90 ... 14.85 800.... 13^.00 1C0..— 16.50 900,... 148.51, 18J5 1000.___ 163.00 Ker se cene sedaj Jako spremi* njajo, naj rojaki vedno gledajo v naš oglas. TVRDKA FRANK BAKBTTK, ta Oortlandt It, Mew York, R, * "SIIIS NARODA" Daily.) • - » j ' . «u»d published by tL» Xltif^Ak Publishing Ca 4, i-orpCfet'OO ) - -AKBER. Fr^-ldeot LOUIS BENEDIK, Treasurer. V of Business of the corporation and Addresses of above officers : St Corttaridt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Ca eelo leto vd ja list ea Ameriko in Gacado ........................$3.00 (»i tet*....................... 1.50 * leto ra n-fcsto New York........ 4.00 «1 leta *a mesto New York ... 2.00 Evropo aa vse leto...........4.50 " ' pol lets . ............2.65 M "feetrtlata........................1-70 '\iLAS? NARODA" izhaja vsak dan 'vvseoisi nedelj in praznikov. * H.IAS NARODA" I * V oice of the People") Iw-tt.frJ e t smo ga naslikali v včeraj-miii rl.niku, najbolj optimistic* j.ii / nemškega stališča. Vsled tega jf tudi najhujše, kar bi moglo i'-' i zaveznike. Osvojitev Rusije itai:i Anglija ne le nepremaga-Jia, temveč tudi nedotakljiva. Tudi če bi dobile vse armade Nemčije prosto roko, bi ne pomenilo to nikakega ogrožanja Anglije. Slednja bi kot preje obdržala nemške kolonije v svojih rokah Ang!'-ška sila na morju bi kot preje zabranjevala Nemčiji uporabo morja. In ta pozicija bi dala Angliji možnost, da čaka. V najslabšem slučaju bi se torej skle-ni o mir pod pogoji, ki bi bili An-gliji všeč. Pisec članka v "New Statesman" meni, da je v mnogih ozi-rih preugodno naslikal vojni položaj z ozirom na Nemčijo. Nemško naziranje glede vojaških zmožnosti ruskih in nemških čet v Rusiji, o usodi Dardanel ter ne-prodirnosti nemške fronte v Franciji je brez dvoma preveč optimist ično. Včasih pa je na mestu naslikati to, kar se lahko zgodi v najhujšem slučaju in celo potem je slika taka, da nima Anglija nobenega vzroka izgubiti upanje.— Priznati je treba, da jo "New Statesman" v glavnem naslikal stvari tako kot so v resnici. Tako trenutni uspehi Nemčije in Av-»>traje, kakor tudi nedotakljivost Anglije so osvetljeni s pravo lučjo. In vendar more nepričakovan dogodek razrušiti celo sliko ter dati vsem dogodkom drugi tek kot se ga je pričakovalo. Pisec članka smatra bojno črto zaveznikov v Franciji za nepro dirno ter sklepa iz tega, da je Nemcem nadaljno prodiranje v Francijo nemogoče. Povdarja, da hi imeli zavezniki premoč nad Nemci tudi v slučaju, če bi spravili vse moštvo in vse topove z iztočnega bojišča v Flandrijo in Francijo. To pa je le domnevanje, koje-mu stoji nasproti dejstvo, da so bila brezuspešna vsa ofenzivna gibanja Nemcev na zapadnem bojišču in tudi vsa ona zaveznikov. Če bi se torej vrglo dva milijona nemških čet v Flandrijo, kar bi bilo seveda mogoče le po separatnem miru. potem bi kaj takega ne moglo ostati brez učinka. Na vsak način pa bi se položaj zaveznikov. ki že sedaj ne morejo prebiti nemških črt, zelo poslabšal, če bi jim stalo nasproti poidrug milijon svežih čet. Na zmago bi bilo potem še veliko manj misliti kot je sedaj. Brez ozira na posameznosti pa daje članek v 44New Statesman" zelo dobro sliko vojnega položaja. Ta položaj pa kaže, da je vedno bolj vrjetno, da ne bo videla ta vojna nobenega zmagalca, a tudi ne nobenega popolnoma poražene, ga. Končala se bo brez odločitve. Za demokratičen razvoj Evrope pa je to najbolj zaželjivo. sto voljno, bi s tem dokazala, da je bila zadnja balkanska vojna, ki je prizadela toliko ran, da še sedaj niso zaceljene, brez potrebe. S tem bi dokazala narodu, da je v njenih rokah čisto navadna žoga, katero se sme brez vsake škode metati sem ali tja. Bolgarski kralj, žlahtnik nemškega cesarja. se je pogodil s Turki in čaka ugodne prilike, da zapove Bolgarom udariti na Srbe. Uboga para bo šla, kamor jo bodo poslali, ker v svoji veliki zaslepljenosti še vedno misli, da je beseda via dar jeva nezmotljiva, da je med vladarjem in Bogom le mala razlika. ali pa da sploh ni nobene. V dobi največjega barbarstva, klanja, nekulture, nepoštenosti in zavisti smo si Jugoslovani v mi slih zasnovali dom, ki bi bil eden najidealnejših, kar jih je na svetu. Ni še postavljen temeljni ka men. pa imamo že dva velika sovražnika: avstrijsko in srbsko vlado. Prva bi ga poskušala uni- Kaj hočeš?" Gospod doktor", jame pripovedovati, 1 'to je bila gnjeca, da dvorano, ki je res nekaj lepega. Dela se še precej dobro, samo delo je baje težko dobiti. Več dni sem se mudil tudi v prijaznem Tho-'malo kdaj! mas Runu. Tamošnji rojaki imajo' "Kaj se je zgodilo?" lepa 'domovja z lepimi vinogradi j "Jq že imajo!" in sadnimi vrtovi. V premogoko-| "Koga?" pih se- še precej dobro dela. V j "Tisto žensko, ki je pred več Bridgeville sem obiskal grob svo- jeti Vrgla v Savo svojega otro-jega starega znanca Rev. Jožefa ka." Zalokarja. Žal, da te zlate duše( Doktor poskoči, kakor bi ga bil ni več med nami. Njegov grob je pičil gad. 9" vpraša s srepim po- zapušcen, poraščen s plevelom.) "Koga Kje so danes njegovi prijatelji? tjledom. Odtam sem se podal proti Fresno.! "No. to gospodično, gospo. Tam imajo rojaki izobraževalno kaj je že..." ' društvo, krasno dvorano in slo-i "Govori torej!" zadere se sko-1 vensko godbo. Obiskal sem tudi ro vanjo. naselbino Sygon. Kraj je zelo pri-j "Tisto, ki je pred šestimi le-' jazen, rojaki so postrežljivi in ti..." uljudni. V naselbini sta dve slo- Beseda zastane dr. Svetinu v venski trgovini. Tamošnji rojaki grlll težko sope in zdrkne v fo-' so mi povedali, da delajo tri ali tel j. štiri dni v tednu. V kratkem kaj( "Kaj praviš?" vpraša iznova več. Pozdrav! — Matija Pogorele. skoro plakajočim glasom. Port Allegany, Pa. — O delav-j "Tisto gospo Mavrinovo pripe a a a a a 13 a a a a a a ali g BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gothard Oil g. Štefan PIa?ko, iz M.v riettn. Ji. Y-, um je pisjil sledeče: "Trpel sem r&lod belečin v hrbtu in straneh več ne-eu pet let ter »eia meti tein časom poi.-kusul razna zdravila tod;« brez uspel;;.. Čit:il sem v Vašem Almanaha o beverovem Gothard-bkern Olju ter sem ga preizkusil in so mi bolečino kmalu Izginile, Lahko tudi rečem, lečine v nri£:ih. 1'ri-ponx'um ga vsim. ki trpijo vsled krajevnih bolečin."' S a a s a a a a a a (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. RANE, etiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o-pekiine in oiganir.e se hitro zacelijo, ako se nadene SEVERAS Healing Ointment (Severovo Zdravilr.o Mazilo). Cena 25c. Uboga para. Ko se je začela vojna, so vse vlade pridigovale svojim narodom, da je vojna potrebna. da je vera v nevarnosti in druge take stvari. "Dolžnost vsakega je, braniti domovino, izdajalec je oni. ki se umakne in noče zanjo preliti svoje krvi!" Ubogo paro so vtaknili v vojaško suknjo in jo poslali pred žrela topov. Bij, kol j i in pobijaj! — to je parola sedanjega časa, in čim več je prelite krvi. toliko več junaških činov je doseženih. Sladko je umreti za domovino. Ce je ta smrt res tako sladka in krasna, zakaj pa ni u-mrl za domovino še noben član te ali one eesarske hiše, zakaj ne prelijejo kralji in cesarji krvi, če jim je domovina res tako pri srcu ■ Brali smo o ubogi slovenski materi, ki je žrtvovala pet sinov, pet opor, ki jih je imela v življenju. Nemški cesar ni žrtvoval do-sedaj niti enega svojih šesterih sinov in nobenega bližnjega zlaht-nika. Cesarska kri je predragoee-na, da bi se prelivala po blatni zemlji, stotisoče vojakov mora u-mreti, da se ohrani enega, ki bo morebiti, ko se mu nekoliko razvije pamet, vladar po milosti božji. In ko bo zasedel svoj prestol, bo nadaljeval delo svojih očetov in se bo skušal proslaviti s klanjem. Ostudno je to, da se gabi človeku, toda pomagati ni mogoče. Pribiti se pa mora dejstvo, da igrajo najbolj ostudno ulogo v sedanji vojni balkanske države. Države pravimo, ne balkanski narodi. Vse armade so pripravljene, skoraj vsi možki so pod orožjem in čakajo višjega povelja, kam in na koga bodo udarili. Vladarji in državniki premišljujejo in ukrepajo, koga bi bilo najboljše imeti za sovražnika in koga za prijatelja. Uboga para, dobro oborožena, je le stroj, orodje, ki bo začelo delovati, kakorhitro se obrne vijak. Gospodje pri zelenih mizah so jo obsodili v začetku vojne na smrt. Vprašanje je le, Če bosta izvršili smrtno obsodbo Avstrija in Nemčija, ali zaveznik'. Mogoča je še ena pot: da se para pokolje sama med seboj, predno bo prišel sovražnik. Ciganstvo srbske, bolgarske, grške in rumunske vlade ni nič boljše kakor je ciganstvo Avstrije. Vlade vseh držav, ki so zapletene v to vojno, so enake, niti ena ne more drugi očitati nepoštenosti. Na Balkanu sedaj rae-šetarijo za Maeedonijo, ki so jo bili vzeli v zadnji balkanski vojni iSrbi s silnimi žrtvami svojim jugoslovanskim bratom Bolgarom. Bolgarska hoče imeti od svojega jugoslovanskega brata Maeedonijo nazaj. Umevno je, da je ji srbska vlada noče in ne more dati ker bi se ne mogla zagovarjati pred svojim narodom. Narod srbski bi namreč ne mogel pojmiti,| kako bi bilo mogoče prostovoljno izročiti zemljo, za katero je padlo na tisoče Srbov, ki je vsa prepojena s srbsko krvjo. Če bi dala Srbija Bolgarski Maeedonijo pro-i skih razmerah ne bom poročal. ijau s0 na Žabjak, ko je mi- 3 čili. še predno bi bil zgrajen, dru-jker so tukaj take, kakor drugod. ioStivi gospej pel mrtvaški 3 era bi ga poskušala zasužnjiti, ko Zaslužimo toliko, da se pošteno zvon/> . . - — —- * - - g dol- vora o svobodi. bi bil Že dodelan. Ce hočemo ži-1preživimo. Tukajšnja okolica je "Reziko... ?" vzklikne z veti svobodno v svobodni deželi.' zelo lepa. V naselbini nas je pre- bolestnim vzdihom, se moramo iznebiti tistega, kar^ejšnja množina Slovencev, toda vem? kako ^ pravijo. Tz- ovira svobodo. V deželi, katerijkaj se hoče, ker vsak vleče na t]a]a se -je |jaje sama, ko je neki vlada kralj po milosti božji in po svojo stran. Zaenkrat ne svetujem paznik v sirotišnici hotel pretep-prisiljeni volji naroda, ni niti go- nikomur hoditi sem. Če se bo kaj nje dečka. Največ opraviti jim izpremenilo, bom že sporočil. — j(1 (]al še deček.' Objel je mater Frank Ruparšič. | okolu vratu in jo je hotel braniti. Ircnwood, Mich. — Pred krat- Da se mu -esa ne pripetilo, do-kim se je oglasila tukaj gospa volil je ravnatelj, da sme iti Štorklja in pustila pri družini y njo." Kozanovi krepkega fanta. Z ena-j Svetin si zakrije z obema kini darom je obdarovala tudi' 7 družino Rupertovo. Naše naj iskrenejše čestitke! — Naročnik Severove Pripravki so naprodaj v v?eh lekarn:: h. Zahtevajte samo Scut ve. Z.ivr-nite uud-jmestitve. Ako \a.s ne n:oru lekarnar ^alužiti, naročite jih od na . W. F. SEVERA CO,, Cedar Rapids, Iowa S H H S S S S s 5S S s s S S s s s s s S3 Ei m s s s Si Ni PI J, Posavček. — Slika iz življenja. — V ponedeljek se začne v Pitts-burghu, Pa., šesta redna konvencija največje slovenske podporne i organizacije v Ameriki. Slovenske Narodne Podporne .Tednote. 1 Društva so gotovo gledala, da so si izbrala za zastopnike svoje naj-j boljše može. Na tej konvenciji se bode razpravljalo o točkah, ki so - velike važnosti za ves slovenskij (Nadaljevanje.) narod v Ameriki. '"Celimo, da bi; bilo delo delegatov uspešno, in' XIII. želimo, da bi se pri tej priliki kaj I (>ba dogodka, zapretje Ilezike ukrenilo za združenje vseh sloven- j Mavrinove in smrt gospe Svetino-skih podpornih organizacij v enope. sta dokaj razburila duhove po samo organizacijo, ki bi bila naj- Ljubljani. večja opora vseh Slovencev v A-j Dr. Svetin je naročil preminuli meriki. Delegati imajo zelo težav-(soprogi svoji ne sicer sijajen, no stališče, toda če delajo brez. dragocen, toda v vsakem oziru vsakega upliva in po svojem pre-'dostojen pogreb. Dogovorivši se pričanju, bode njihovo delo uspešno. Pozdravljeni delegati! Na- prej za dobrobit največje slovenske Jednote in za dobrobit vsega slovenskega naroda v Ameriki! Dopisi. s pogrebnim društvom, odšel je v svojo sobo in taval gori in doli. Tisočero misli prešinjalo mu je dušo. "Rešen sem svoje mučiteljice in zajedno — trpinke!" de sam v sebi. "Skusila sva oba. Njo je trpinčila ljubosumnost, katera ji je razdejala srce, dasi ji nisem v to dal nikdar povoda. Trpel sem vse, kar je bilo moči, molče, toda je med nama ni bilo prave ljubezni. Ona je sicer vedno trdila, kako Brooklyn, N. Y. — Kot greaternewvorski slovenski naselbini že splošno znano, se je pred.,ne ljubi, toda ta ljubezen je bila ljubezen lakomnika, ki se nepre- komaj letom dni ustanovil tukaj 4Jugoslovanski tamburaški zbor' Pričetek je bil seveda težaven, toda smelo trdim, da smo najtežjo šolo prestali in da zbor odgovarjal svoji nalogi v vsakem pogledu. Pri vsakem podjetju je tr£ba žrtev in ravno tako pri tem društvu. ^ Nastopili smo že parkrat javno, in smo bili v vsakem oziru zelo skromni. Občinstvu nismo o-betali to, kar nismo zmožni, in zato so menda bili dosedanji uspehi vsestransko po volj ni. Bliža se obletnica ustanovitve našega zbora, vsled česar nameravamo prirediti dne d. oktobra t. 1. zabavni večer, da pokažemo vsaj deloma slovenskemu občinstvu, kako daleč smo prišli v prvem letu. Upamo tudi. da nas bode slovensko občinstvo pri tej priložnosti zopet drage volje obiskalo in nam po svojih skromnih močeh pripomoglo do zaželjenega cilja. Če je pa mogoče že katero drugo slovensko društvo sklenilo na ta dan prirediti kako veselico, bodemo zelo hvaležni, ako nas o tem obvesti, da stano trese za svoj zaklad in siromaku ni privošči ni beliča Bilo je trpkih šest let, katere sem prebil ž njo in ki so me včasih tirale do obupnosti. Zdaj je vsemu konec — odpusti Bog njej in — meni!... Zdaj mi vzhaja novo sobice — a ne novo, ono mi je samo zatonilo. Zavidni oblaki so mi je samo zakrili in zdaj se je mene usmilila usmiljena usoda. Zdaj stoprav se mi odpira raj ! V duhu vidim dete svoje, preljubo dete, ki mi skače na nogah, vidim je plezati po meni — čutim njega dih, čutim njega kodraste laske, njega ustni čutim na mojih ustnih!. V teh domišljajih zdrkne na zo f o. ''Kdo bode srečnejši od mene! Kako rad je tudi uradnik — človek ! Kot javni tožnik moram v sebi zatajevati sočutje, in dasi bi rad cesto zaplakal nad siromakom. vendar moram s sladkim obrazom zakrivati vse sočutje. — Kako kočljiv je položaj sodnikov se bodemo pripravili za kateri j,n st0prav javnega tožnika! Kot drugi dan. — John Trušnovee predsednik, 66 George St., Brooklyn, N. Y. Iz Pennsylvanije. — Zadnjič sem se bil oglasil iz West Virgi-nije, danes sem pa že v Pennsyl-vaniji. Lahko se reče, da ni v nobeni državi, ki spadajo k severo-ameriški Uniji, toliko Sloveneev. kakor jih je ravno tukaj. Jaz sodim, da jih je kakih sedemdeset ali osemdeset tisoč. Največ je pre-mogarjev, veliko je pa tudi takih, ki se bavijo s poljedelstvom ali pa s kako drugo obrtjo. Precej jih je zaposlenih tudi v železolivar-nah in kovarnah v Pittsburghu. To mesto je svetovno znano po svoji industriji. Pred kratkim sem bil v Moon Run, kjer sem se prav dobro imel. Povabili so me na par krstitk in reči moram, da take postrežbe že zdavnaj nisem imel, kakor ravno pri moonrunških rojakih. Tamošnji Slovenci so kaj lahko ponosni na svojo društveno sodnik moram tožiti, soditi kot človek in odpuščal bi rad kot kristjan. Marsikak človek sodi nas napačno, nas obsoja in mi smo pri vsem tem vredni pomilovanja — saj se v sodnikovih žilah pretaka ista človeška kri!... Toda zdaj nagradim srce svoje za vse muke. Prej, kedarkoli sem se vračal iz sodne dvorane k domačemu ognjišču, našel sem jo mrzlo, da, ledeno — zdaj bodem pa svoje srce ogreval v objetju ljubljene žene in v laskanju svojega otroka. O, ko bi bil ta trenutek že tu!... Bog, o Bog, kako daleč sem zašel v svojih sanjah — v takih trenutkih... Odpusti mi — prizanesi — človek sem!" okama obličje. Zdelo se mu je. da se svet pogreza pod njim. Služkinja odide. Tiho. mrtvaško tiho je bilo v sobi. Kmalu vstane in gre v drugo sobo, kjer je ležala njega soproga, pristopi k nji in s sklenjenima rokama pravi grobovim glasom: "Osvetila si se. ugrabila si mi ženo. katero lju-. him ! " V tem trenutku sta bila obli'ji rajnice in njega slično bledi. — "Kaj js- življenje?!" vzklikne dr ' Svetin. "Same pene, zlata preja. Za mladosti vpregamo svoj duh v rožnate nadeje. neusmiljena u-soda nam pa trga cvet za cvetom.; -Je-li vredno to življenje, da bi se še dalje ukvarjal na tem svetil Ena žena leži tu mrtva na poste-j Iji in druga mi je baš preminula.; Obema je zvonil mrtvaški zvon.j Naj odzvoni tedaj še meni. Kaj; mi preostaja še drugega? Nimam nadeje in kdor nima nadeje — naj--umre!" Za trenutek se zamisli, potem spet nadaljuje: "Izdal sem eno ženo in dete svoje, da bi se mogel oženiti z drugo in ž njo učiniti karijero. Da -—• učinil sem kari-jero, skoro neverjetno — ha — ha — ha — to je karijera — prekleta karijera! — Karijera, ki me sili, da postanem birič one, katero tolikanj ljubim! Ni-li to grozovito — smečno?!" Pri zadnjih besedah se skoro divje zakrohoče dr. Svetin, gre k postelji in sname s kljuke samokres ter se poigrava ž njim kakor brezumen. "Predstojnik", nadaljuje svoj samogovor, "seveda izroči tudi to javno obtožbo meni. To je lepa karijera, ko bodem moral tirati pred novodobno sodišče isto. katera je pred Bogom moja žena. ako hočem popraviti krivico in potolažiti vest ! — Za Boga, ali je to karijera?!" Tik mrtve soproge umolkne... Nato pa zopet jame: "Maščevala si se za to karijero. Toda čemu bodem dolžil tebe, mrtvo truplo ? Mi ljudje smo že taki nečimurne-ži, da vso krivdo pripisujemo drugim. Sam sem kriv, sodil bodem samega sebe... Kaj je smrt?... Nič, samo ta-le košček svinca, ki predere srce — tu pod tem rebrom — ena — dve — tri — da, tu je srce — sem-le pomeriti — in — po tebi je — po tem bednem življenju... Da. oh da, a kaj po tem — po smrti? Bog...!" Čez trenutek zopet jame: "In jaz naj bi bil pred poroto njen javni zatožnik?... Raje volim taka j smrt... Toda prej jo še hočem videti — še enkrat videti —[ reči ji "z Bogom!" Sicer je že večer — odbila ie osem. Državne-i ga pravdnika namestnik sem — iz vestno je že dovršeno prvo za-' slišanje ž njo." i To izgovorivši, obleče svrhnik in odide. (Pride še.) MACKERJEV' BRINJEVEl Pomanjkanje produitov. V Italiji se živo občuti pomanj-Dr. Svetin v blaženi domišljiji kanje raznih produktov: primanj-ni opazil, da služkinja že dlje ča-" sa stoji pred njim. Ker se je bala motiti svojega gospoda, prične nestrpno korakati po sobi. Par-keti zaškripajo pod nje nogami. Dr. Svetin se zgane. kuje anilinskih barv, eksplozivnih snovi, petroleja in lepa. , LISTNICA UREDNIŠTVA. i J. S., Moon Run, Pa. — Nemci imenujejo Lvov Lemberg. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini. Cena sa "BBINJEVEC" Je: 6 iteklenlc S 0.50 12 Bteklenlc 13.00 V ZALOGI IMAMO radi ?l8ti domar-i TROPINJEVEC Id SLIVOV-KA kuhan* v naSi lastni dlstileriJL Na>e cene s« sledeče: Troplnjevec per sal. $2.15, $11.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per pa!.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zat>oj .................... $ 9.00 Sllvovitz za boj ...................... $13.00 W Rye Whiskey 5 let star. zaboj $11.00 Bndeča Ohio tin* per gai.f .... 55c., 60c., C5c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo čl-00, zm. 25 gal. $2.00, za ve*'ja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, PIŠITE PO IL17STRO V ANI CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je Se vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot ga vidite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V liCri nsnjati gkatlji je poleg aparata tudi sedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar poSljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK! Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Slovanski Svet. Napisal prof. Lubor Niederle. i [ .-» bila v primeri z zofo pravo raz- Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.; košje. Blazina je bila trda. toda ____; nič koničastega in štrlelo iz nje. Bila je dolga dovolj, da se je dolgi Kam sol in mogel lia njej pretegniti ter široka tudi, da ie bilo prostora za širokoplečega Piratova. Ker je bilo temeljno načelo njihovega bivanja skupaj pravičnost, sta spala v postelji izmenoma. V sobi je bila tudi miza in za oba en stol. Tudi nekaj polici slič-nega, ki pa je bilo tako preoblež-no s knjigami in drugo šaro, da se je zdelo, da leži ves kup na tleh. Glavni okras v sobi so tvorili številni cigaretni odpadki, ki jih je bilo v vseh kotih polno, poleg tega ene oguljene sive hlače, viseče na žeblju v steni. Kdo je njih pravi gospodar, se ni vedelo, ker sta jili rabila oba stanovalca ob slovesnih prilikah. Sicer se zdi nekoliko čudno, kako bi iste hlače služile obenem vitkemu. dolgokrakemu Kamsolinu ter nizkemu, širokoplečemu Piratovu. Toda človeška iznajdljivost premaga še druge težkoče. Hlače niso bile umerjene niti Kamsolinu. niti Piratovu, pač pa neki neznani osebi, ki je bila srednje rasti med obema. Zato so bile hlače enemu nekoliko predolge, drugemu pretkratke, malenkost, ki se ji še človek, ki ni modrijan privadi. Seveda se je bilo zgodilo nekdaj, da sta imela oba vsak svoj nov suknjič. No, okoliščine so prinesle, da je vse to romalo v zastavljalnico, oziroma starinski trg. Toda na steni viseče hlače so tvorile stalen okrasek v sobi. Bile so pač nepogrešljive, zato tudi njih usoda zagotovljena. Kamsolin je bil spal na zofi. Piratov na postelji. Zbudil jih je glas zvona, ki je visel v nekem bližnjem zvoniku. Ker ni imel noben svoje ure, jim je nadomesto-val ta zvon vsak dan uro in budilko. Nanj sta se zanesla brezpogojno; nikdar ju ni varal, ko je naznanil s prvim zvonenjem osmo uro. — Vstati morava, — je rekel Kamsolin ter se stegnil na zofi. da so mu dolgi kraki bingljali čez zofo. — Vraga, da eden mora vstati, — je odvrnil Piratov. — Kar se mene tiče. se mi prav nič ne ljubi. — — Meni še manj. ker me ta vražja konica že celo noč bode. ne samo v hrbet, celo v dušo. — Tembolj bi "si moral želeti ločiti se od nje. — Gotovo, a le v slučaju, če bi mogel menjati s posteljo. — Hm, vidim, da nimaš slabega okusa. Toda postelja mi je všeč. — Zal mi je, da ne morem trditi tega o zofi. . — Toda kako je z Izkušnjo? — To bomo že napravili. — In črevlji? — Črevlji---- hm.... To je vprašanje.... Predno sta vstala, je bilo treba odločiti vprašanje, kdo bo o-bul edini par črevljev, ki sta jih imela na razpolago. Stali so v sobi. Bila je dvojica grdih črevljev, zakrpanih, s pošvedranimi petami, sploh črevlji, ki bi se jih gotovo nihče ne dotaknil, če bi jili položila na cesto. Toda imeli so prednost, da so bili črevlji in o človeku, ki bi jili nosil na cesti, se nebi moglo trditi, da hodi brez črevljev. Kako je prišlo do tega, da se je nahajal v stanovanju dveh odraslih ljudi le en par črevljev. to bi vodilo predaleč, da bi se razložilo. Brezpogojno pa je imela stvar svoje vzroke. Pripomniti je še lahko, da so bili časi, ko sta imela Kamsolin in Piratov vsak svoj par črevljev, še celo čisto nove. — V kateri skupini si? — je vprašal Piratov ter se z užitkom zleknil na postelji. — V tretji, — je odvrnil Kamsolin, ki ni mogel stvoriti istega na kratki zofi. — No, torej, stvar je potemtakem jasna, — je opomnil Piratov. — Prvi bom šel jaz, potem ti. — ITe. slišiš, ti me hočeš potegniti ! — Kako naj bi to storil pri tako resni stvari! — je odvrnil Piratov v žaljen. Sicer je trajalo to le dva hipa, nakar je z dobro voljo vstal na postelji. Toda komaj je bila postelja prosta, ko se je tudi Kamsoli preselil s zofe na posteljo. — No, srečo imam to pot! — je rekel ter se zleknil tako energično, kakor da bi hotel postati dva (Nadaljevanje) Od Litomerie gre meja celotno (razun večjega ovinka pri Loun-ldk, Vetli poteg desnega brega Labe do nem. Libjehova. sev. odMel-,.,ka. odtod mimo Mšena do Bjele pod Bezdjezom; nad Bakovim se rili ni'* proti severu in gre v velikem loku poleg mej češkodubskega okrni;« gori d«> Svetle pod Ještjedom. vrne se k Jenčovcam pri Tur-novu in%re dalje črez Skuhrov do Tanmvalda in da najsevernejše češke občine Pasek pri Visokem. Tu -e dotika med" Novim Svetom in Priliovicami narodnostna in, ju državne meje. Potem gre v smer k .Taromjeru, v jugovzhodni sm "ri črez nemško Kokitnico, Brano pri Vrhlabju, Dolnjo Kalno, 1 >itpovnico Črez vrli Zvičina do Kraljičinega Dvora, Dubenca. Jaro-mjera, vrne s.- črez Upico in Kostelee k Polici, odkoder gre črez dr-/a\ no mejo do t'hudobe, Kladskega in se vrnejo nazaj k Nahodu, No-v. mu Gradku, vije se ob Orliških gorah do nemške Kokitnice in Ja-blone pri Kyšeprku in gre do nem. Šilperka na moravski meji. Na Moravskem gre črez Pisarov. Bohdikov, Bludov pri nem. Sumperku do >umvalda, Troubelie. nazaj med Usovim in Molielnico do Litov-la. n.t kar gre v križasti črti črez sela južno od Unčova, Sternberka, Podšata, dokler ne doseže pri Spalovem šlezke meje. Od tod gre med B.i, lufitiom in češkimi Hranicami do Bernatic pri Novem Jičinu, objemi je Novi Jičn tako, da ostanejo Hodslavice, Vjerovice, Stram-i.et k 1 iibhoštPribor češki, in se vrne nazaj k šlezki meji do Pustje-jova. Stilih nke in Košatek. Od Klimkovic na Opavskem gre mimo Bilovea črez Lubojate, Slatino, Lukavee. Janče, Vjetrkovice, Ven-delin, Lhotko, Litultovice, Hlavniee do Neplahovic na pruski meji. Od državne meje prestopa tu češka meja na prusko Klezko in t \ • ,ri lam pa mal Langhansovi Kačerski otok, ki je sestavljen iz 4 ob.'in in oddeljen od kompaktnega češkega kota. ki gre od Oldrišo-vega (sev. od Katerink) do Velikih Petrovič pri Ratiboru in odtod mimo n ke Cine ob poljskem ozemlju do Boliumina. Majhen češki o-lok je še pri Bavorovem (Bauerwitz). (»d Bohumiua in Mor. Ost rave gre meja skozi že zgoraj imenovani nedognani pas pomešanih češkopoljskih občin črez Moravsko d<> gore Sulava v Karpatih in dalje, ako se oziramo na gori omenjeni point n ogrske meje, po hrbtu Karpatov in moravske deželne meje i ra/nn ib.donina do izliva Dyje v Maravo. Za izlivom Dvje prestopi to reko, pusti za seboj občine Poštorno, Hlohovee in Novo vas pri Valčieah Feldsberg) — llavranov in Cahnov nimata več češke večine — potem pa se vrne do Morave, gre črez Podivin, Vel. Pavlo-\ ice, Šakviee, mimo Gostopječi do Vranovic, Ivana, črez Pribce, Hru-tsovane, Židlohovice, lilučmo, Dolnje Kounice do Nem. Kvnie nad Aliroslavjem in črez Vvsliee. Gor. Dunajovice, Tvorihraz do Kuha-rovie nad Znojmom. Odtod gre inejo v križasti črti, v severozahodni -itiei'i črt /. S*itare do Dačic, Markvarca na Kumžak na Češkem, črez Slrižoviee, Nem. Olešno do Jindrihovega Gradca, katerega že pravzaprav odtrga od nemškega ozemlja nem. otok radon j ski. Za Jindr. Gradcem gre meja črez Polikno in Lasenico do deželne meje (za katero so samo češke manjšine), pa po nji do izliva Lužnice, za njo gre mimo Kaplic, K rum lova do Netolie, odtod črez vrh Vrata k Pra-l atirain in čr<-z Vimpek, Innergefild, Sušiee, Tešov, Čehrov, Ne-nielkov. N» m, Kolvno. Kubieo in Trlianov do Postrekova. V tem češkem okraju so še večji nemški otoki ti le: budjeviški. ki združuje vrsto občin v okolici Budjevic (Nemci tu silno ]>adajo), jiglavski v okolici Jiglave od Stonarova na Mora vskem na jugu do -lilemnika pri Nem. Brodu na severu, brnenski (na jugu od rousi-uovski in vvškovski, olomuški (na jugu od Olomuca do Hnjevotina in Netnilanov), koniški (med Konicami in Stjepanovim) in največji, najnevarnejši otok v okolici nem. Lanškrouna, Molielnice, Mor. Tre-bove, Svitav in Brezove, obklopljen od čeških mest: Poličke, Lito-mvšli, O. Trebove, 1"stju nad Orlico, Kvšperka, Loštic in Jevička. Po večini sta nemški še mesti Mor. Krumlov in Ilodonin. Izven tukaj omenjenega ozemlja so češki otoki še, toda samo slabo naseljeni, v čistjejovskem okraju na Dolnjem Avstrijskem, potem v pruskem Šlezkem občini Husinec in Podjebradi pri Strelinu t Streh len i, občine Veliki in Mali Tabor in Čemim pri Sycovu (Gr. Wallenberg), Bedrihov Gradec (Friedrichsgraetz), Petrov Gradec ( Petersgraetz)pri Opolju. Razun tega pa je mnogo Čehov (blizu 3*5.000) na Dunaju, dosti tudi v Linzu, Pešti (41001, v Berlinu 1. 1900 — 1813). v Dražda-nih v Lipskem (13šl), Svitavah (623), Kamenici (629); če- ke naselbine so bile tudi v Galiciji v glavarstvu žolkievskem, so še dosedaj a ogrskem Banatu (v krašovski stolici Šumice, Helena, \V e i t / ■ 11 r ied-G ern i k, Kovensko", Sclinellersruhe, Eibenthal, Ogradili.i • in v Krušiei pri Beli Cerkvi (nad 9000), dalje v požeški, belo-vatVvi. virovitički in ogulinski župi Ilrvaške-Slavonske (glavno v občinah Gazma, Garešnica, Grubišno polje, Končanica. Daruvar, Pu-nitovci in dr.). Tu jih je zadnja statistika naštela 31,588 (prišli so g!:1 v no v letih 18S0--90). Množica naselbin z imenom Csehi na Ogr-sk. m kaže na nekdanje češke kolonije. Tudi naselbine, ki so nastale v XV. stol. v Gemeru in Malohonti, so že poslovačene. Češka kolonija pri Voitsbergu na Štajerskem, ki je prišla v štiridesetih letih minulega stoletja iz Snšice. je že ponemeena. Na Ruskem, v volinjski guberniji so nastajale češke naselbine lHis v dubenskem. rovenskem, luškem, žitomirskem, ostri-škrhi in vlad imirskeni okraju (največje naselbine so Glinsko, Zdol-Ininovo, Kupičevoj pa na Krimu (Boliemka in Čeliograd,) in pri No-vornsij-diu Kyrih vka. Metodjejovka in Gljebovka (tudi iz 1. 1868), na Poljsk 111 I Kučov, Zel o v. Lodž) in drugod. Vseh je bilo na Ru-"'■ eni naštetih 50,3^5 in i/med njih ;">."> odstotkov (27,670) v volinj-ki guberniji, v lodžškein okraju 4978. v Podkavkazju 3360. Na Bol-g.iskeni SO češke kolonije v Vojvodovem in Bršljanici blizu Plevne. lia/.un tega se je nastanila množica Čehov v Združenih državah -evepnoaniepiških. največ v državi Illinos, v Iowi, Minnesoti, Nebi ski. Xe\v Vorku, Ohiju. Texasu in Wisconsiuu, skupaj približno po' ltiilj. na. V Novi Zelandiji je blizu Aucklanda nemško-Češka naselbina Puhoj (približno M00 Čehov). (Nadaljevanje prihodnjič). Zgodba starega študenta. h'11-k i spisal T. N. Potapenko. :-s 3 I. PAR ČREVLJEV. Bilo je iela 1S6—. V mali dvonadstropni hišici v Ljenikovi u-lici, ki je bila podobna bolj šu-pi in kazala sledove rjave barve, ki pa je dobila v teku let že črnikasto lice, je dajala Ana Kai-lovna sobe z opremo v najem."— Seveda je bil prvoten namen Ane Kailovne, delati iz tega dobiček. Če pa se pomisli, da ji je od šestih najemnikov le eden redno plačevat namreč kolezijski registrator Svigulski, dočim so ji vsi ostali dolgovali, potem je pač dovolj vzroka, Če je ta namen tudi dosegla. — Bila je posebne vrste ženska, ta Ana Kailovna. Življenje ji je potekalo med neprestanim stopicali jem in mrmranjem po sobah, pri čemer je grozila, da bo zapodila iz stanovanja ter omenjala nad-stražnika, policijo in podobne dostojanstvenike. Zapodila pa seveda nikogar ni. Očividno je bila dobrega srea, ki je vedno prevladalo. Dogodek, ki ga bom opisal, se je dogodil meseca maja, ko so se dvigali po moskovskih ulicah oblaki prahu, tu je vladal neznosen smrad, ki je okuževal stanovanja v oni okolici. Soba, kjer sta stanovala Piratov in Kamsolin je bila dovolj velika, da je stala v nji postelja in zofa, kjer sta spala stanovalca. Zofa je bila kratka in je imela to posebnost, da je ravno na sredi iz nje štrlela precej ostra ko- nica. Bila je poleg tega precej j Zvon pa je neumorno dalje zvo-valovitega površja. Postelja je nil in vsak nov glas je spominjal. da hiti čas svojo pot. Čas pa je bilo treba izkoristiti: Kamsolin. da se navžije spanja v postelji. Piratov, da napravi izkušnjo. Piratov se je pričel oblačiti. To je bilo kmalu gotovo, ker je bila obleka preprosta. Toda treno-tek je le še pomislil, ozrl se v gala-hla ce na steni, ceš, je-li današnja izkušnja dovolj svečan povod, da se jih obleče. Toda. odločil se je v sikalnem smislu, kajti že je bil čisto oblečen, a lilače so še vedno krashe steno. Piratov je pograbil nekaj zvezkov, želel tovarišu dobro spanje ter odšel. Predno je odšel, je spomnil Piratov Ano Kailovno. naj vendar ne pozabi eno uro pred časom zbuditi Kamsolina. To je bilo sicer nepotrebno. Saj je Piratov vedel, da nima Kamsolin vzroka prej vstati, dokler se on sam ni vrnil s črevlji. Kljub temu je delal tako. Morda ni bil samemu sebi in svoji obljubi se pravočasno vrniti zaupal ter se zanašal na izvanredno iznajdljivost Kamso-linovo. Z eno besedo, to je storil iz prepričanja, da je boljše napraviti izkušnjo brez čevljev, kakor sploh ne. Pretekla je ena ura. Ana Kailovna. ki je bila natančna, je zbu dila Kamsolina. Ta je skočil s postelje ter vprašal koliko je ura. Bilo je skoro enajst. Prepričan, da se mora vrniti Piratov vsak hip, se je ves oblekel, gala-ldače je pustil na steni, ter korakal v "svojih raztrganih tiho po sobi. Spil je že svoj čaj. ki jim ga je prinesla Ana Kai-lovija, prelistal malo po knjigi, pripravljajoč se še za skušnjo. Po njegovi sodbi je že bilo skoro dvanajst ura. Piratova pa le še od nikoder. Kamsolin se je pričel vznemirjati. Če bi bilo to pred par dnevi, bi bilo mogoče odložiti skušnjo za nekaj dni; danes pa je bil zadnji dan za ta predmet. Jutri bo odpotoval profesor, in ne iti k skušnji, se pravi: si celo poletje pokvariti. Toda Piratova ni bilo in Kamsolin je prišel do spoznanja, da je bil prevaran. Naravno, da ni pripisoval tovarišu slabih namenov. Stvar si je predstavljal čisto enostavno: Če je srečno prebil izpit, je čisto naravno, da je šel s tovariši v beznico k "Šan-gajskemu mestu" ter pri kozarcu piva pozabil nanj. To še posebno ne bi bilo čudno pri človeku. ki ni bil navajen napraviti skušnjo prvikrat. Piratov je bil za to preneroden in profesorji so bili že navajeni, ga k skušnjam vsaj trikrat povabiti, predno jih je naredil. Če pa je Piratov pogorel — in to je bilo zelo vrjetno — je bilo zopet čisto umljivo, da se je podal v isto beznico, da potopi svojo slabo voljo v pijači. V enem kakor drugem slučaju, je imel dovolj vzroka, da je lahko pozabil Kamsolina. Pri teh premišljevanjih, je prihajal Kamsolin bolj in bolj do prepričanja, da je tako in da drugače sploh ne more biti in začel je misliti nato, kaj bi ukrenil. da bi vseeno mogel iti k izpitu. Toda kaj storiti? Treba bi bilo govoriti z Ano Kailovno. — Morda ima ona slučajno kake črevlje odveč. Morda kdo njenih ostalih najemnikov. Toda na žalost so bili vsi ti natančni uradniki in težko bi bilo to mogoče. Poleg tega bi mogel pričakovati k večjemu pri kolegijskemu re-gistratorju Švigulskemu dva para črevljev. To pa je ostale vse preziral ter je imel navado svojo sobo zaklepati in jemati ključ seboj. Vseeno je vprašal Ano Kailovno za svet v svoji zadregi. Na njenem tolstem licu se je takoj odrazila iskrena želja, da bi mu pomagala. Obeuem se je videla na njenem licu tudi brezupnost, da bi mogla to tudi storiti. Vsi uradniki so odšli v svoje pisarne. Švi-gulski pa je, kakor navadno, zaklenil svojo sobo. — Morda morete moje obuti, gospod Kamsolin, — je rekla ter pokazala svoje ogromne copate. Kamsolin je prekrižal roke na žiti skušnjo na jesen, mu je vstala velika jeza do tovariša. — To je pa že preveč! — je rekel. — Lahko je biti malomaren, vendar ne do take meje. Kaj i takega bi si nikdar ne dovolil. Sprva je korakal gorindol po sobi. Ko se je naveličal, se je vrgel na zofo. potem na posteljo ter strmel jezno v strop. V predsobi se je oglasil zvonec in nekaj se je premikalo. — Aha, ~ je vskliknil Kamsr , lin, — vendar! In v trdnem prepričanju, da je to zapozneli Piratov, je skočil s postelje, odprl vrata' ter pomolil glavo na liodnik. — To je pa že nesramnost! — je zavpil odločno nad postavo, ki jo je ugledal v poltemnem hodniku. — No, no! — se je oglasil iz teme globok bas, ki ni bil glas Piratova. — Prav uljudno se zahvalim ! Kamsolin se je zdrznil, odprl vrata na stežaj ter se ozrl v 110-vodošleca. ki je nosil velik sveženj v roki ter korakal naravnost v njegovo sobo. — Kaj pa pomeni to? — je vskliknil Kamsolin. — Za vraga, kaj ste res vi. Na gar j ev? — N o, gotovo sem. Ne morem pojmiti, čemu me zmerjate. — Bila je pomota; oprostite! Mislil sem. da je Piratov. Kako z Vami? Ali naravnost z dežele? — Da. kakor vidite. Potujem tu skozi. Peljem se v Iver. Vlaki nimajo kaj dobre zveze, zato moram čakati v Moskvi osem ur, zato sem prišel do Vas. Gost je prinesel zveženj v sobo. odložil površnik, sedel na zofo ter se napravil udobno! Nagarjev je bil na gimnaziji sošolec Piratova in Kamsolinova. Na univerzo pa ni šel, ampak prevzel doma svoje malo posestvo. Doma se je trudil ter po malem kupčeval. Kadar je prišel v Moskvo. ni pozabil obiskati tovarišev za malo časa. Na zunanje je bil zdrav, krepak mož. Zagorelo lice, temni lasje. so mu dajali krut značaj. A ko je izpregovoril. se je pokazalo, da ima dobro srce. Nagarjev je vprašal po Piratovu. po ostalih tovariših, o tem in onem. a Kamjsolinov bi bil ob vsaki drugi priliki vesel, mu vse razložiti, zdaj pa je bil nekam raztresen in Nagarjev je dobil utis. da ima Kamsolin nekaj proti njemu. — Slišite, morda Vas motim: morali bi mi naravnost povedati. — — Ne. ne, nikakor ne.... Nekaj čisto drugega. — Kaj pa? — Gre za tega Piratova. Saj veste kaka baraba je to. — Piratov? Tega ne bi mislil. Mislil sem, da je dober človek. — No, no, ne mislite preveč slabo! — je pripomnil Kamsolin bistro. — Sicer ni napravil nič tako slabega. — Priznati moram, da Vas ne razumem. — Mislite si, da je pred vami skušnja, ki je ni mogočo ocjlo-žiti. Sel je tja, ker je v prvi skupini. — Čakajte malo, dobra misel mi je prišla! Začuden se je ozrl Nagarjev vanj, ki je stal pred njim ter se ^selega obraza oziral na gosto-ve Jioge, in to tako izrazito, da je postal Nagarjev tudi pozoren. — Kaj pa je tako posebnega? — je vprašal. — Ne, čakajte: -Koliko časa še ostanete v mestu? — Se štiri ure imam časa. — To je pa izvrstno' Ali morete sedeti tu dve uri brez čevljev? — Ne razumem.... — Takoj boste. Vidite, da nimam čevljev. Samo en par jih imava, te je vzel Piratov. Brez dvoma se je pozabil iz veselja vrniti. In vendar morem danes k izpitu. No, me sedaj razumete? — Hm, torej bi radi moje čevlje obuli? Radi mene, nimam nič proti temu. Toda, če tudi vi iz veselja name pozabite ? — Kako morete misliti kaj takega? Kako bi bilo to mogoče? Saj vem da morate odpotovati. Slovens ko katoliško H===® prsih, si ogledal njena obuvala ter j Pomagate mi iz zadrege, in da bi se docela prepričal o nemožnosti napravil tako nesramnost?! Za- rabiti njene črevlje, Prvič so bili preogromni. — drugič so imeli tako čudno obliko, da bi zbudil z njimi pozornost cele univerze. Na kratko rečeno, bilo je nemogoče. Medtem se je po- kaj me pač smatrate? — Potem pa le vzemite, prosim! — je odvrnil Nagarjev. — Samo očistite jih prej; čisto umazani so. Pri nas je deževalo. Kaj še! Čemu le! Vsak hi- mlkal kazalec na uri v gospodi- pec je dragocen. Kar sezujte se! njini sobi na eno in z vsako mi-1 Nagarjev se je sezul, Kamsolin nuto je rastla nevarnost, da bi pa si je nataknil čevlje neverjet-prišel Kamsolin prepozno k iz- no hitro. pitu. — | — Malo ozki so! — je pripom- , Postal je jezen, dasi je bil v nil. — Pa nie ne de; bo že šlo. krat tako dolg, česar njemu pač splošnem dobrodušen človek. To- Torej, — je še dajal, — ostanite ni bilo prav nič potrebno. da pri misli, da bo moral odlo- tu, ležite na posteljo, ali kar ho- ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE, Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Sprli««, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago Sc., Joliet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St, Joliet, BL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik : JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pm. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougliton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA." čete delajte, v poldrugi uri bom nazaj. V neznanski hitrici je podal gostu roko in dočim je ostal ta v nogavicah ter se še ni mogel prav zavesti svojega položaja, je že drvil Kamselin na vrat na nos po stopnicah. Ko je prestopi! univerzitetni dvor. je srečal nekaj tovarišev, ki so bili s Piratovom v isti skupini. — Je-li Piratov tu? — je vprašal. brez sape radi brze hoje. — Piratov — so odvrnili. — Ta je že bogvekje. — Kako to? — Padel je. — No, in? — No, zatekel se je k i;Šangaj-skemu mestu." — Taka baraba! Saj sem si mislil! — je mrmral Kamsolin ter stopal dalje. Nekam čudnovato se je videlo, da so bili njegovi čevlji umazani kljub suhemu vremenu. Pri tem so še glasno ropotali in ga stiskali v prste in kurja očesa, vsled česar je malo šepal. Vse to pa je bila naravno postranska stvar. Komaj, da je še ujel profesorja. a bil je ves zasopljen in še jezen na Piratova. Pri izpitu je prepad el. To pač-ni bilo vredno, da se je razburjal vse dopoldne, sezul gostu čevlje ter se jezil nad tovarišem. In se ni izplačalo celo pot na vso sapo hiteti ter zadrževati profesorja v zadnjem hipu, ko se je že opravljal k odhodu. A vsa stvar je morala biti na jasnem. In ko je, ne samo profesorja ampak tudi sebe samega docela prepričal, da je bil zmožen prebiti se skoz izpit, je zamahnil malomarno z roko, kakor da bi mu bilo vse deveta briga ter se je zopet podal na cesto s svojim navadnim, počasnim korakom. Ni pa krenil v smer. kjer so se nahajale sobe Ane Kailovne, ampak nekam čisto drugam. Treba je bilo kreniti na desno, potem na levo v malo prečno ulico, stopiti skozi umazana vrata in v drugo nadstropje: tam se je nahajala zakotna beznica "Sangajsko mesto." Ko je prestopil prag precej velike sobe, z nizkim stropom in številnimi čajnimi mizicami, ga je takoj pozdravilo več glasov po imenu, še predno je mogel kaj videti skozi oblake tobakovega dima. Potem je ugledal omizje znancev, ki so ga vabili, naj prisede k njim. Najbolj čudno pa še bilo, da je bil oni. ki ga je vabil najvnetejše ter najzaupjivejše, — ravno Piratov .ki ga seveda ni manjkao v družbi. Bili so sami taki. ki so pogoreli pri izpitu. — Vendar so bili tako veseli, zgovorni. dobrovoljni in brezskrbni, kakor da bi bili spravili izpite z najboljšim uspehom. N mizah so stale prazne steklenice, kozarci in mrzel prigrizek, česar seveda ne sme manjkati pri takih prilikah. — Najdražji prijatelj, ljubi Kamsolin! — je vskliknil Piratov ter se bližal k Kamsolinu z razprostrtimi rokami. — Bodi odkrit: ali si prepadel? Kamsolin je imel resen namen, Piratova pošteno ošteti ter mu par resnic zabrusiti v obraz, toda mesto tega ga je objel ter poljubil slovesno ter rekel, obrnjen k vsem: — -Jaz sem padel! • — Hej, to je vendar izvrstno! Potem pa kar sem le sedi! Kamsolin je sedal, pri tem pa se ozrl po strani v svojega prijatelja in sostanovalca. — Toda. Piratov, zdaj sem šele videl, kaka nesnaga da si. — Jaz? Čemu govoriš tako? — ?! je vprašal Piratov, resnično začuden. — Kako še moreš vprašati? — Kaj pa s čevlji? — Kakšni čevlji? — No, zelo grdi čevlji, a so vsaj čevlji in brez čevljev nisem mogel k izpitu. — Čevlji! Oh, jaz nesramnež! — Pri tem se je udaril Piratov z vso silo ob čelo. — Moj najdražji Kamsolin! Pri moji veri, pozabil sem bil! Oprosti! Saj si dobrosrčen, — oprosti! Saj si moreš predstavljati. — ko sem bil prepadel, kako me je potrlo! — Predstavljaš si lahko: vse misli so se mi zmešale v glavi. Pa sem ravno srečal neko družbo, ki je šla k "Šangajskemu mestu"; no, pa sem se jim pridružil in popolnoma pozabil na čevlje.... Toda kako si vendar prišel sem? — Nagarjev je prišel, pa sem ga nahrulil. — On je torej pri nas? — Da. Svetoval sem mu. naj leže spat ter mu obljubil, da se kmalu vrnem. Se danes bo potoval dalje; takoj moram domov. Toda tu se je dvignilo enoglasno nasprotovanje. Sklenilo se je, da ne puste Kamsolina. Izrazilo se je splošno mnenje, da je človek, če spi srečen in blažen in da nima nihče pravice, mu to srečo kaliti ali kratiti. Na podlagi tega je pritrdil Kamsolin ter ostal. Onim. ki so prepadli, so se kmalu pridružili tudi oni, ki so izpite napravili in ta mešanica veselja in žalosti je dala kaj veselo celoto. Nepotrebno je skoro pripomniti, da sta se Piratov in Kamsolin vrnila zarana v jutro do-dorn ter našla spečega Nagarje-va. Nista ga budila. Piratov se je zleknil na zofi. Kamsolin pa na tleh. Nagarjev je ležal v postelji tako. udobno ter se je tako dobro prespal, da je pozabil oba ozmerjati, ko se je prebudil. Kje je JANEZ SAJOVIČ? Doma je iz vasi Kupa pri Kranju. On je bil pri meni v Chieagu do aprila t. 1., potem mi je pisal iz AVaukegana. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi. On ima pismo tukaj iz starega kraja. — Zajedno pa opozarjam vse rojake, kateri so bili pri meni na hrani, kakor tudi one, katerim sem kaj posodil, da se oglasijo in plačajo, ako ne, sem jih prisiljen javiti. — Frank Špolar, 2228 Blue Island Ave., Chicago, HL (3x 11,18,25—9) B= Jugoslovanska S : B Katol. Jedneta a lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI; fretlsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNIZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICrr, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER fiPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN AUSEf, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. ^ JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRATIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pofiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." drla ter vrgla v prednji sobi ne- podkopali z nočnim klatenjem, moram, da naposled spoznate, da kam v kot. Potem je na pol sedla, svojo moč pa zlomili s pustolovnim ste me napravili nesrečno in da bi na pol legla na zofo ter premišlje- življenjem." jse mi ne posmeliovali v moji nesre- vala. Čudne misli so ji rojile po] Te besede je izrekla grofica vsa či. Vrjemite, jaz revna — kakor glavi, — take. da je stiskala pesti razčiljena — v očesu se je je za- ste rekli — grofica, bi ne bila nik-in časih celo zaškripala z belimi lesketala solza bolesti, solza ne- dar podala svoje roke takemu kla-zobmi. In to cepetanje z nogami srečne žene. tivitezu, kakor je moj soprog, ko je bilo pomenljivo znamenje gro-l Grof je stal pred njo kakor bi ne bila hotela na vaše poštenje fičine slabe volje. (grešnik, zavedajoč se svoje kriv- in tarnanje ohraniti vaš in naš rod Ko je tako prebila molče neko- hi čuteč vso težo teh očitanj.. od sramote. Omožila sem se z mo-liko minut, sede popolnoma, lice sej Grof Szalav. oče grofinje Paz- žem. katerega sem sovražila, sa-ji še huje zamrači, da je bila po- mandy-jeve vstopi v salon ter pri- mo vam na ljubo, da bi vas osvo-dobna petdesetletni starki, dasi ji pelje grofici sina. Jurček je po-bodil s svojim imetjem iz rok odeje bilo šele trideset let, ko še v člo-' gumno vstopil, smelo se oziral po ruhov. Vi ste rešili sebe in svoja veku kipi življenje, kipi upanje.'bogato ozaljšanem salonu ter z bi-'posestva. Toda jaz----!. Moje srce Začela je zamolklo govoriti: , stri m očesom pogledal grofico in je krvavelo, in čudno, da ni popol- | " Bolje bi bilo potopiti se v va , grofa Pazmandy-ja. S pomočjo noma izkrvavelo. A sedaj imam love Donava, nego imeti dalje ta- mestne obleke je napravil grof iz za vso to ljubezen, za io neizmerno ko življenje____Kaj pravim: živ-1 njega "civiliziranega" dečka; dal žrtev samo zasmeh in oštevke?... ;Ijenje? To je prava puščava, breznu je ostriČi dolge lase, da bi ž Rekla sem, oče. kakor sem se vsa ljubezni moža, brez ljubezni o-(njimi ne spominjal nikogar, da je žrtvovala za vas, tako hočem tudi 11 rok____ Moj mož!____ Prikoval- ^te slovaških hribov. vso nagrado. Vaša dolžnost je bi- me je k sebi, sedaj pa pohajkuje' Jurčka je postal pravi gospo- la, oskrbeti mi to nagrado, in če ,cele dni in noči naokrog; klateč dič--------ste izvršili svojo dolžnost, ne pri- se, je zapravil zdravje, možatost, Grofica je zaljubljeno pogleda-moč, zapravil zadovoljnost rodbi- la na njegovo cvetoče lice, na od- Ignmclj PodvaanlE. Jaki« la U. S. Ja- Pittsburgh, Pa. : Ignaa Magister, Z. kobich. Steelton, Pa.: Anton Hren. rally štiu, Pa.: Joseph fikerij. West Newt«, Pa. la okolica: Joti* Joran. Wilioek, Pa.: Frank Sem« la Jocoi* PetarneL Tsele. Utah: Anton Palfil. Winterquarters, Utah: Louis Bla ■I eh. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Savensdale, Wash.: Jakob Ro»t t Davis, W. Va. fm okollea: John Br« dch. Thomas, W. fa la okollea? Frax| Kooijan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL J Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. tihe boy can. Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin. West Ailis, Wis.: Frani Bjcol ifl Louis LonCaria. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalk-h in Valentin Marcina. Kenuaercr. Wro.: Josip Moteli ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! V>e proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Btvari oziroma dopise, ki se tičeio J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobceno. Uredništvo G. N. "Prekleti ste..,!" Spisal Jan Janča. gospod 3d t (Nadaljevanje), h dam kar jutri nekaj pro« 7. a zdi nu An r >t< "A Čemu to?" ' Jurčka sta odpeljala grof in gospod učitelj —" "Kaj pravite!____ Kedaj?" "Sedaj, pred nekaj trenotki." "Botto, stari prijatelj, kam ste dejali pamet?'' ''Čemu. častiti gospod?" . ,-,•!> ti "Da se z menoj niste poprej po-maso, da bi ti Bog dal J 1 1 1 , , , fr • svetovali, ivja, stre ui blagoslova. \ ime-. Očeta, Sina in svetega Duha.! "Nisem mogel, častiti gospod, en. Idi, Jurček! Bog te obva- Prišla sta tako nenadoma m Jur-j j.M c , ček je odšel takoj ž njima. Toda Grof odpelje zalega fanta in hi- ka.i vam ^aiititi gospod? Čemu , kakor da bi s«* bal, da bi mu ste se tako zamislili?" Napadla sta vas torej tako, kakor volk napade ovce. kakor jastreb plane na kokoši. Ta učitelj. -Sam je sin slovaških starišev, pa pomaga spravljati pod jarem svoje roajke. pomaga kovati za nje verige nasilja.... Škoda, Jurčka, škoda tako bistrega fanta. ... Toda prav na take imajo naši sovraž- ti, KaKor aa ni si mogel kdo iztrgati tako lep plen, ki ima pomagati oživiti izumira-joči rod.... Stari pastir stoji nepremično na enem mestu, kakor prikovan. Oči ima obrnjene proti oni strani, kamor je odhajala njegova edina tolažba. Gledal je tja dolgo; videl je, kako so se vsedli v kočijo, kako sc je Jurček iz nje poslednji-krat ozrl; videl, kako se je dvignil prah, ko je zdrdrala kočija, videl, kako se je odpeljala ter zginila mu izpred oči j.... Srce mu je bilo prenapolnjeno z občutki žalosti, skrbi in veselja — veselja, da pe Bog poslal človeka, ki se potrudi za vnukovo priliodnjost. Na to se žalostno ogleda na-okrog. Cetla je počasi vstala ter se jela pasti na posušenem travniku. Guraš je ležal nekoliko na strani ter žalostno gledal svojega gospodarja. Ko se starec nanj ozre, radostno zamaja z repom ter prisko-čivši jame se mu dobrikati kakor dete. "Tako krasna je ta božja priro-da, in vsemu je Bog odmeril določeno pot. — Nemara je bilo tudi Jure k u tako usojeno po večnem sodniku, ('emu se protiviti vsemogočnosti božji? tVmu tugovati in žalovati ter vpirati se?. . . . A, evo. naš častiti gospod župnik... , Sko-ro bi vas ne videl, častiti goespod. Prišli ste nenadoma, kakor duh. Srečen popoldan!" "Bog ga daj!" odgovori uljud-no duhovnik, častitljiv starček, kateri podpirajo se s palico, se je približal pastirju, ne da bi ga bil niki namerjeno. Vabijo jih, omam-jajo, kupujejo jih za Judeževe groše, da napravijo iz njih izdajalce svojega naroda, tirane svoje rojstne jjokrajine". ''Toda saj je grof obljubil, da mu vere ne vzame." "Obljubil; da, oni obljubujejo! Obljubujejo gore, doline.... Nemara mu ne vzame vere on, toda vzame mu jezik, napravi iz njepra izdajalca svoje narodnosti, a takšen izdajalec odvrže potem sam vero in vest, kf>r bi mu težila njegovo črno dušo." "Joj, kaj mi je bilo početi revežu?" Besede starega pastirja so se tresle; po njegovem licu se je razlila smrtna bledica. Mišice na licu so se mu krčevito zvijale. "Kaj vam je bilo početi?.... Seveda.... Toda zaupajmo v Boga, da se vse obrne k dobremu. Denar se dobili?.... Le obdržite ga. dragi prijatelj : tudi brez tega hočem moliti pri sveti maši, da Bog čuvaj njegove korake na vseh njegovih potih, da ne bi zablodil. Bog usliši naše prošnje ter nas ne zapusti; saj je on najpravičnejsi.. " Grofica Elizabeta Pazmandv-1 pazil ""Kje imate Jurčka, da i jeva ni bila posebno dobre volje, bi ste tako lahko prestrašiti?" j To so čutile tudi njene cvetice — Pra a ste me spomnili, častiti gospod. Tu imate in darujte za Jurčka jedno sveto mašo, tla bi ga čuval angelj varuh in oskrbovala sveta Mati Božja." Stari Botto izvleče goldinar ter ga nudi duhovniku. ne, zapravil srečo, ki blaži ženo revnega dninarja...." V sobo stopi grof Pazmandv, petdesetletnik, na katerem je bilo opažati vsa znamenja izumirajočega rodu. Grofica se nanj niti pe o-zre, vsa zamišljena v svoj govor. "Zares, srečnejša je revna žena žena, ki živi od dne do dne z roko v usta, ki se ubija o zimi in po leti za svoj vsakdanji kruh; srečnejša je. ker more poljubovati svoje dete...." "Zopet se daš premagati od svojih turobnih mislij" Grofinja se nehote zgane. "Le pustite me, gospod soprog, pri mojih turobnih misli. Vi jih ne preženete. Čemu bi se tudi trudili vi, ki ste že dovolj užili razkošja. užili ga v naročju krasnej-ših gospa nego sem jaz! Vi že veste, kaj to portieni: živeti; vi ste živeli že dovolj, tako dovolj, da. . ah, čemu vam to praviti?" "Čemu, moja draga, ta pesimizem ?'' "Pesimizem?.... Da, zares, vi ste še optimist.... Vi ste bili optimist tudi takrat, ko se kot soprog niste sramovali poljubovati -tujo ženo. Da, gospod soprog, to je vaš optimizem!" "Toda, moja draga...." "Hočete se opravičiti? Blagovo lite torej začeti — toda le dovolj bistroumno; nemara še verjamem vašim izgovorom". "Rekel sem že, moja draga, da se prepuščate preveč pesimizmu — nemara opažate, da sem posne-maje vas tudi jaz začel vas vikati. — Toda to je le mimogrede. Pesimizem pa je najpripravnejša pot k znorelosti ali k samomoru...." "Ej, gospod soprog, naučili ste se celo modroslovja !.... Izvolite nadaljevati.... " "Pesimist vidi vse črno, zdi se mu, da je neprestano proganjan po usodi, dokler se mu ne zagnezdi v duši misel, da je vsak, ki ga sreča, njegov sovražnik. Pa se izogib-Ije javnosti...." "Prenehajte, gospod soprog. To modroslovje je preveč suhoparno in močno smrdi po — krčmarskem dimu.'' Kaj torej hočete?" Česar mi vi ne morete dati." Danes je pripeljal vaš oče za lega fanta. Kakor hitro mu oskrbi obleko, pripelje ga sem." Nam 1 Komu — nam ? Nemara si vendar ne mislite, gospod soprog, da zaupam vam nadzorstvo nad fantom? Lahko bi postalo iz njega isto tako zanimivo bitje, kakor ste vi. Tega fanta, ste rekli, je pripeljal moj oče; vi gospod soprog, imejte skrb za tiste, katerim ste vi oče____" "Grofica____!" "Ne razčiljute se. Ta vaša oče tovska skrb nebo tako velika.... Lahko boste ž njo sedeli štiriin dvajset ur na dan tam, kjer se znate na svoj način najbolje zabavati." "Zdi se mi, kakor bi vam samo peklo narekovala te jezične in raz-žaljive besede." "Ej gospod soprog se čuti celo razžaljenega ? Toda ne govoriva r tem. Fanta si torej odgojim sama kakor bom sama hotela. Časih ga že boste še videli, to vam že privoščim, da boste občutevali, kako iz gleda nedolžnost, kako izgleda ne pokvarjeno telo in duša; da bost«! videli, kako se bode fant pod mo jim nadzorstvom razcvetal v mla deniča in v moža, polnega svežosti, moči in ognja; da bi vi, živi mrtvec, spomnili se vsigdar pri po gledu nanj, da bi tudi vi mogli bi ti dalje takšen, tako cvetoč, ko bi bili živeli drugače. Vi se boste slia jali ž njim, in kadarkoli ga pogle date, oglasi se v vas glas hude ve sti, katerega se več ne znebite; glasi se v vas in vam bo očital: Tu kritosrčne, modre oči, na zdravo njegovo rast. Ne tako pa grof Paz-mandy, kateremu je bil — živa ne stevajte si tega v zaslugo ter tirjajte deleža od te nagrade." Samozavestno in glavo po koncu nose je grofica odšla. V njenem srcu se je zakoreninil sklep, da v huda vest. V zadregi ni vedel, kaj tej stvari ni pičice ne odjenja. Iz mu je početi pred nedolžnim otro-; slabotne ženske postala levica, ki Evangelijska zakladnica kom; bal se je, pogledati mo v o-;je pripravlejna do poslednjega ftnc™fl rjCENIK KNJIG^ y/ katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: Duhovni boj imela jih je v salonu za cel vrt. Drugekrati se je ž njimi razgovar-jala, božkala jih kakor živa bitja, kropila jih tako nežno, da se je/li vi bi mogli biti oče takega krep kega dečka, takega pogumnega moža, ko bi ne bili svoj ogenj vto bala odkrhniti kateri peresca. Danes pa je polila po njih cele curke vode, polomila jih nekoliko, iz- ci, skrb mu je bila, rešiti se iz te zadrege. "Z Bogom, moji dragi, obljubil sem____" Ni dogovoril; prestrašil ga sj blisk, ki je šinil nanj iz grofičiue-ga očesa, ki mu je pokazal jasno vse njeno zaničevanje. Odide kakor omamljen____ "Ali se nas ne boš bal?" vpraša grofica Jurčka ter ga nežno poboža po glavici. "Ne —" "A kako ti je ime?" "Jurček", odgovori fant z zvo-nečim prijetnim glasom, v katerem je opazila grofica toliko mičnosti, "Ali ti ne bo dolg čas?" "Nu, ne vem. Žalosten sem bil, ko sem odhajal od dedeka; pa še od matere in očeta se nisem mogel posloviti, tako se je gospodu grofu mudilo." "Revno dete!" vzdahne grofi-rja ter očitaje pogleda svojega o-četa. Ta tega ni opazil — pregledoval je neko knjigo, ki jo je našel ležečo na tleh. Torej nimaš več starišev?.... Kliči me za mamo; ali hočeš, J ur ček?" Fant ne odgovori. "Hočem ti biti dobra mati. A ko bi ti postalo kedaj dolg čas, pa pojdeva skupaj k vam, ogledava -i vaše gore, obiščeva dedka in pomoliva na grobu tvojih starišev." Te besede so se prikupile JurČ-ku: po prirojenem nagonu stopi k grof in j i, prime jo okorno za roko. da bi jo poljubil. Grofinja poljubi Jurčka v lice; oko se ji zarosi s solzo blaženosti in bolesti.... Bolesti?.. Ne, grofica se že davno ni čutila tako srečno, nego sedaj, ko je mogla poljubiti to nedolžno, razkošno dete____ Naglo pa skoči po koncu ter pozvoni. Sobarica vstopi ter priklo-nivši se čaka ukaza. Anica", reče grofica, "spremite Jurčka na vrt; jaz pridem takoj za vami." Ko Jurček odide o sobarico, se obrne grof Szalay k svoji hčeri z videzno nevoljo. Ne smeš mi tega fanta preveč razvad iti!" Ne pozabite oče, da mi bo nagrada za sina; zato bom tudi tako ravnala ž njim, kakor s svojim sinom." "Tvoj sin bi bil Madžar." "Nemara, oče, dasi bi nikdar ne smel pozabiti, da se v njegovih žilah pretaka slovaška kri, kakor tudi v naših." "Kaj hočeš s tem reči?" "Da pustim Jurčku — če pride kedaj do tega — kar se narodnosti tiče, polno svobodo." "Krasne osnove imaš!" odvrne grof porogljivo. "Pozabila pa si vprašati, ali se bova s tem strinjala tvoj soprog in jaz." "Moj soprog? O njem nama ni treba govoriti. Toda vi. oče? I-pam, da vašega sogasja, dasi bi mi bilo prijetno, ne bom potrebovala. Dali ste mi nagrado za sina, kar ste mi bili dolžni dati za to velikansko žrtev, katero sem vam prinesla iz ljubezni in z ubogljivostjo. Kakor sem se rav8in Denver. Colo.: Prank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. U Hojta, Frank J&nesh in John Germ. Sallda, Colo, in okolica: Loula Co etello {The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh. Clinton, Ind.: Lambert Bol s kar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. Verbič. Ogiesby, III.: Math. Hrlberntk. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, I1L: Dan. Badovinae. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Latirlch, John Za etel in Frank Bamblch. Mineral. Hans.: John Stal«. Wankecad, ILL: Frank PetkovSek la Math. Ogrin. So. Chicago, OL: Frank Oeras lx Sudolf Fožek. Springfield, 111.: Matija KarborlS Frontenac, Kana. In okolica: Frani Cera o. Huibery. Kama. In aksliea: Mar tic Km. Calumet, lDcfc. trn okolica: Parc- -*b«lt» In M. F. Kobe. Manistfqne, Mick. In okolica: E Kotslan. So. Range, Mick. In okolica: —.20 t—.20 t—.20 :—.15 .20 r-.20 t^-.lS ^.80 i—.30 t—.25 t—.20 .—.25 Senila Simon Gregorčiča poerijt Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov __40 Strelec :—.40 r—.15 $1.20 $4.00 $1.00 !—.50 $1.00 —.20 ;—.25 $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 —.60 $1.00 —.40 —.40 —.50 —.50 —.50 t—.13 ^-.43 .—.80 t—.20 —.20 $5.00 t—.20 --.30 s—.20 —.25 $1.85 r-.30 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedezevalka —.20 Bitka pri Visu —-30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo r—.15 Božični darovi •.—.15 Burska vojska :—.25 Cerkvica na skali t—.15 Cesar Jožef II. ^-.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke ^.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic ■—.20 Grizelda t—-10 Hedvika, banditova nevesta —.20 \Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po t—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem t—.20 Izlet v Carigrad j—.20 Ivan Resnicoljub ;—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dob rušo ;—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič •—.20 Na divjem zapada, ve«. »—.60 Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča t— .50 Življenja trn jeva pot t—.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 SPILIVJANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike r—.20 2. zv. Maron, krščanski deček t—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza r—.25 7. zv. Sultanovi sužnji !—.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak r—.30 10. zv. Zvesti sin i—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica :—.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja >—.30 15. zv. Angelj sužnjev t—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja j—.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol r—.23 Cigani —.40 Pri puščavniku —.20 Putifarka »—.20 Raztresenca *—.30 Starinarica —-20 Zupanova Micka —.30 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po :—.03 ducat po e—.29 Z slikami mesta New Yorka po —.23 Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 vezan —.50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa Š1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, * Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po *—.25 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v prtu to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah, Poštnina ie uri še vračunana. IZSUŠEVALNI ODBOR: Frank Sakm-r, predsednik, 82 Gortlandt St., New York, N. Y. Edward Kaiish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John J&ger, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. due; 1 kilogram stane 60 vin. Go--'Kje je moj brat FRANK stilniearji in drugi, ki žele večje množine čebule, pa jo lahko dobe v mestnem vojne mskladišču. nova jezuitska cerkev sv. Jožefa. ŠTAJERSKO. Odlikovanja pri spodnještajer-skih polkih. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik Rihard Kopriva pri 47. pešpolku; cesarsko pohvalno priznanje se je izreklo stotniku Rudolfu Gallentu 26. domobr. pešpolka. Mariborske šole. V Mariboru bodo vojaki, kot se poroča, zapu- 1 STENIC podomače Stančar, doma iz Cerknice? Za njegov naslov bi rad izvedel brat Joe Istenič. Camp 8. Yelk, W. Va. (18-21—9) KRANJSKO. Padel je na bojišču dne 13. ju-| nija pri Smuli v Galieiji Milan Pla pešpolka. f prebivalcev. K temu je prišteti že stili poslopja mestnih ljudskih in _ . . ____XX___1_____vL . /". * 1 50(>0 beguncev, 5000 nekasernira-nih in drugih vojakov, ki legalnim ali nelegalnim potom uživajo kruh v Ljubljani. 5000 pade na V ruskem ujetništvu. Slovenski' ^ pridejo v me- , ....... , T -, . , . . sto bodisi po trgovskih, ali urad- rhdaliski igralec Josip Sest, ki jei v;.: na severnem boji' nih> ali zasebnih potih Niti kave, 2. -julija od Rusov obare od teh mkdo ne more , . ... lesti brez kruha. Bližnja okolica nahaja sedaj v Rjaza- . , ,J . . , rj.lsjj šteje malone 10.000 prebivalcev. Kje je še potreba obrtnikov, slaščičarjev, gostilničarjev in dru- bil kot kadet šču, je bil dn< ujet in nu. — Fran Tinta se je og svojcem, ki bivajo v Bohinjski Bistrici. Nahaja se v simbirski. . „ . , . . .. , i-i», gili ? Aprovizacui odsek je sklenil, ibernin v evropski Kusiji. —c 1 " guberniji v A t: t on Novak, doma iz Tele pri Sk M-jann na Dolenjskem, se nahaja v vojnem ujetništvu v več-j jeni sibirskem mestu Omsku. Nje-j spletni oče Andrej je izvedel p-» županstvu za sedanje sinovo j bivališčo. — V Task en tu v vroči | turkestanski deželi se nahaja vj vojnem ujetništvu na stotine Slo-vein ■ • • • , i- i „ i ljubljanske se je 24. av v. Ill med njimi je tudi .Jer- •> . , M-,.-- . • . „„:; 1 !>«'t necal s ceno novegi I .Mihelie. Iz omenjenega azij zahtevati na dan vsaj dva vagona liioke. Ta potrebščina leži itak daleč pod normalno, nujna pa je tem bolj, ker je mesna hrana že skoro popolnoma odpadla, mleko pa bo kmalu že redek gost v hišah ljubljanskih prebivalcev. Oderuštvo z vojnim kruhom. Aprovizačni odsek mestne občine gusta zo-ega vojnega kruha, oziroma s pritožbo pekov. cena 44 vin. za 1 kj£ —•ga mesta pošilja arene pozdra- . .. - • , ; -1 katerim je cena 44 vin. za ve svoji /eni m sinčku Jernejcku, , . . _ . . • . • J- , , tega kruha prenizka. Dognal je; kakor tudi znancem m pri,jate- = 1 „ ° £ : , -- • i i da vsakdo lahko peče kruh po tfj • mi. Ivan Družina se je ogla-i . „ 1 . ' .. .. i i- • T7 cem. Apravizacnemu odseku pa -ii j/ If isije Kvojeem, ki bivajo v, . ' , K . i, , , i , i]e tudi sporočilo, da prodajajo \ (. iiisk.-in Britotu. Janez Po-1 K. . . . . . renta se je oglasil iz Taškenta svoji /»-tu v soatrski župniji in ji poslal iz daljne dežele iskrene pozdrave ter ji je zaklical: Na veselo svidenje! Ali Janez Porenta ne bo več svoje žene videl, zakaj <1 tu* 7. avgusta je zaspala v Gospodu. Malo pred svojo smrtjo je poslala svojemu možu poslednji pozdrav in poljub v daljne neznani kraje. Zdaj pa počiva že na tihem vaškem pokopališču, kamor pohiti obiskat njen grob, ko se povrni* srečen-nesrečen po končani vojni domov. — Ivan Volarič. doma iz Idrskega št. 68. se je o-glasil iz. vojnega ujetništva na liuskem. Piše: ...sem bil ujet, zdrav sem in se mi ne godi slabo. . . Ce nimajo Volaričevi sta-i isi še nobenega poročila in obvestila o svojem sinu, naj jim služijo te vrstice v uteho in tolažbo, da je njih sin še med živimi in da se bodo še videli, kadar nastopijo zopet mirni časi. — Ivan Kuno-var se je oglasil iz lVrovska v Turkestanu. Perovsk je manjše mesto na reki Sir-Darje, ki se izliva \ Aralsko jezero. Kunovarje-\a žena Antonija živi v Stranski vasi št. 2S pri Dobrovi. — Martin Kasteler sporočil iz Kostrome v trubeiniji enakega imena v evropski Rusiji svoji skrbni- materi in si stri, ki bivata v Zagradcu št. 4 pri Grosupljem, da se nahaja ujet v daljni ruski deželi. Ko jt? Martin prejel od doma denar, se je zahvalil svojim dragim zanj in pripomnil: ...naš denar ima tukaj precej izgube (manj veljave). — France Vidmar iz Ne vel j pri Kamniku se nahaja kakor vojni ujetnik v mestu Kokandu v Tur-kestan«" — Anton Škrabe je vojni ujetnik v Spasku v tambovski guberniji, sredi južne evropske Rusije. Dela na posestvu Lačino-va in dobro mu gre. Tako je sporočil svojcem, ki bivajo v Motni-ku pri Kamniku. Spasp je malo nekateri peki vojni kruh, ki ga je dobiti v mestni vojni pekariji po 44 vin., po 70, 90 vin. in celo po 1 K. Ne glede, da se bo proti takim oderuhom vpeljalo kazensko postopanje, se je sklenilo, da ima mestna občina ustaviti oddajo moke takim ljudem. Taki slučaji oderuštva se imajo nemudoma javiti magistratu. Krušne karte. Dogaja se, da v nekaterih okrajih ljubljanskih krušnim komisijam ob petkih proti koncu poslovnega časa zmanjka krušnih kart. Stranke oddaljenih predmestij so potem primorane, iskati si krušnih kart pri centralni komisiji na magistratu, kateri jih pa tudi navadno zmanjka. Ker so prebivalstvu, posebno pa delavskim slojem, taka pota skrajno neprilična in zamudna na času in ker si brez krušnih kart ni mogoče preskrbeti kruha, se je naprosilo magistrat. da odpomore temu nedostatku. Izkoriščanje. Ljudje iz okolice izkoriščajo vojno prodajalno v Ljubljani na brezobrazen način. Hodijo namreč v mestno vojno prodajalno kruli kupovat in ga potem prodajajo. In sicer prodajajo štruco, ki velja v Ljubljani 44 vin., kakor je pač stranka, celo po 70 vin. Kje dobe ti ljudje krušna nakazila in je-li res, da imajo gotovi ljudje krušnih kart, kolikor jih hočejo? V mestu kupljeni kruh prodajajo v Mostah brez krušnih kart. Obsodbe radi navijanja cen. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni štiri je posestniki in tri posestnice iz Pod-smreke, Šujee in Kožarjev na občutne denarne globe, ker so v maju pšenico stot po pretiranih cenah 70 do 84 kron prodajali. Dva posestnika iz Kožarjev sta bila obstojena vsak na 200 kron, ena posestnica na 300 kron, druga iz Sujce na 200 kron, dva posestnika večje mesto kakor Kamnik, a ima jz Podsmreke na 300 kron in 200 živahno žitno trgovino. — Karol kron ter ena posestnica od tam na 200 kron denarne kazni. Okrajno Sluga je sporočil svoj sedanji na slov v Krško na Savi tako-le: Vojni njetnk Kari Sluga, "Narodni dom" v Jalutorovsku v to-bolski guberniji, Sibirija. Jaluto-rovsk je manjše mesto na reki To-bolu, južno od Tjumna, kjer se nahaja več Slovencev v ujetništvu. — Franee (iolles se je ogla- sodišče v Postojni je obsodilo 31 oseb na denarne kazni in zapor, ker so prodajale razna živila po pretiranih cenah. Kupčija s konji. V mnogih krajih so se zgodile v zadnjem času pri kupčiji s konji stvari, ki so na škodo deželni kulturi in voja- sil iz IIabarov>ka svoji materi; škim interesom. Zato je izšla po-M arij i, ki biva v Kostanjevici na sebna naredba, ki urejuje kupčijo meščanskih šol ter knezoškofijske bogoslovnice. — Mariborske srednje šole so še vedno oddane v vojaške namene, zato se pouk skoro gotovo ne bo začel ob normalnem času. Za osnosolee e. kr. gimnazije pa bo na vsak način preskrbljeno, da kmalu začnejo šolsko leto. Učiteljski naraščaj. Štajerski deželni šolski svet je izdal seznam učiteljskega naraščaja na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je napravilo vojnega šolskega leta 1914—15 zrelostni izpit na moškem učiteljišču v Mariboru 39 učencev, na deželnem ženskem u-čiteljišču v Mariboru 29 učenk in na samostanskem učiteljišču v Mariboru 20 učenk; na moškem učiteljišču v Gradcu je napravilo zrelostni izpit 33 učencev in na treh ženskih učiteljiščih skupno 92 učenk. Smrtna kosa. S Ponikve ob J. žel. poročajo: Umrl je v 78. letu svoje starosti Jožef Podgoršek bivši večletni župan. KOROŠKO. Žrtev vojne, iz Dholiee poročajo: Ranjen je bil na severnem bojišču Martin Ulbing, podomaČf Gašper, ki je dne 10. avgusta a bolnišnici v Krakovu umrl. Pokojnik je bil komaj 8 mesecev poročen. Zapušča vdovo in enega otroka. Na prodaj. Tolstovrška Slatina pri Guštanju je na prodaj. To ji-edino tako podjetje v domačih rokah in želeti bi bilo, da bi je prevzel zopet domačin. PRIMORSKO. Zvcnik razrušili. Iz zvonika v Števerjanu v Brdih je krasen razgled doli na ravnino. Tam so imeli Italijani svoje opazovališče. ali dne 20. avgusta so počili topovski streli in zadeli zvonik, da se je razrušil z italijansko opazovalnico in opazovalci vred. Granate in dež. Kakor se je sporočilo uradno, so Italijani zopet močno obstreljevali Gorico, in sicer kar tam nekje iz bližine Doberdoba. Vsako obstreljevanje — umevno — napravi škodo. Granate prodirajo strehe, mečejo stene ven, razdenejo stanovanja in po-gostoma zahtevajo še človeške žrtve. Granate napravijajo velike luknje in skozi te pada dež tei premoči celo hišo. Pred dnevi so bili v Gorici močni nalivi. Poroča se, da so prizadeli v hišah, katere imajo luknje, ki so jih napravile granate, veliko škodo, ker je lilo skozi in skozi, skozi streho od vrhnega nadstropja do tal. Samomor v Trstu. Dve deklici iz Katinare sta videli, ko sta šli domov, kako je z drevesa ob vili Melara visel neki človek. Naznanili sta to na inšpektoratu v ulici Revoltella, poklican je bil zdravnik, ki je konstatiral smrt. Samomorilec je Alojzij Pirjevec, 64 let star, stanoval je v ulici Ferriera št. 45. V žepu samomorilca so našli 800 kron. Sirkova moka v Trstu. Aprovi-zacijski odbor naznanja, da se prodaja moka za polento. vsak dan od 2. popoldne dalje po vseh navadnih prodajalnah. Hazardne igre. V Pulju so zaprli za dobo vojne kavarno Stella Polare, ker je kavarnar gostom dovoljeval, da so igrali hazardne igre. Proti njemu in igralcem je podana ovadba na sodišče. Zaprli so tudi neko krčmo, ker se je tam prodajalo pijačo in jedi nad do- Krki na Dolenjskem. Ilabarovsk s konji. Politične oblasti bodo, ločbami maksimalnega tarifa. Lastnica gostilne je morala Pulj takoj zapustiti. J«' ki manjše vzhodno-sibirno mesto, lahko prepovedale kupovanje šteje 14,000 prebivalcev. Leži konj od hiše do hiše in določile. •ia reki Atnurju, ki tvori mejo da se smejo konji obrtno proda-med Rusijo in Mandžurijo. Vož- jati le na gotovih krajih. Tudi nja \ imenovano mesto je trajala'sme politična oblast omejiti prave." tednov. | vico za izdajanje živinskih listov Več mc-ke za Ljubljano! Mestni j za konje. Kupčevalci s konji se aprovizačni odsek je v seji dne bodo pri izvrševanju svojih kup- 24. avgusta sklenil, pozvati in čij morali izkazati z obrtnim li- DALMACLJA. prositi merodajne faktorje, da se bo ljubljansko mesto bolje z moko preskrbelo, kakor je nameravano. Vlada je namreč napravila proračun za potrebščino mlevskih izdelkov ter vzela za podlago 44 tisoč prebivalcev. Ljubljana stom, nakupovalci pa s legitimacijo, ki jo pa dobo dobivale samo popolnoma zanesljive osebe. - Umrl je v Zadru prisednik dalmatinskega deželnega odbora dvorni svetnik v pokoju Jeronim pl. Tomaseo. Kot njegov nasled-osebn'o ^ poklican v deželni od- bor poslanec Mato Radimiri. Iščem svoje znance iz Dolenjega Logatca, čevce. podomače Micka Šutarjeva in sedaj omožena Suhadolnik. Pisma pošljite na ta naslov: Maria Suhadolnik. 1358 First Ave., New York Citv. PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! Izšel je tretji zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustreženi z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prijateljem domačega lepega petja. — 2. zvezek obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in 5 ženskih zborov. — Pesmarica 3. zvezek obsega 30 novih narodnih pesmi: 1. Adijo. pa zdrava ostani. 2. Dekle, kdo bo tebe troštou? 3. Fantje se zbirajo I. 4. Fantje se zbirajo II. 5. Goreči ogenj. 6. Hladna jesena že prihaja. 7. Je pa davi slanica pala. 8. Kaj pa dekle tukaj delaš? 9. Kaj si je zmislu naš cesar, naš kralj. 10. Kedo bo listje grahu. 11. Kje je moj mili dom? 12. Le sekaj, sekaj smrečico! 13. Le semkaj k meni sedi! 14. Ljub'ca moja, oj kod si s'noč hodila? 15. Majolka bod' pozdravljena. 16. Moj očka so mi rekli. 17. Moj oče ima konjička dva. 18. Mornar: Nezvesta bodi zdrava. 19. Moj fantič je iz gor-njeg kraja. 20. Ne bom se možila na vsoče gore. 21. Nocoj pa, oli no-?oj. 22. Oblak' rdeči so. 23. Plenice je prala. 24. Raste mi raste trav-ca zelena. 2~). Stara mati kara me. 26. Sijaj, sijaj solnčice. 27. Takrat v starih cajtih. 28. Terezinka. 29. Trije kovači. 30. Že rožce na polju cvetejo. Evo vam torej 62 slovenskih narodnih biserov! Da si jih lahko vsakdo naroči, posamezni pevci iD pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1.50. Obe pesmarici skupaj $2.50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta-saroČilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, solo, dvospevi, fin pa pir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, jevovodja slov. pevskega društva " Slavec", '336 Lincoln PI.. Brooklyn. N. V NAJBOLJŠE AMERIŠKE CIGARETE NAZNANILO. Cenjenim maročnikom t Pni «ylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovali! u ftonnik ■J SlRlr M šlti I® ! ilifeit »p ^llll Mili Za slovenske grafofonik« plošče, Columbia graf of one, ilitnipc Prodaja čebule pri ljubljanski in trebrxiuto obrnite se name. mestni aprovizaciji se je že pri-l A. J. TEKBOVEC, pa j čela. Na drobno se razprodaja na Frontenac, K&ns. sama a Spodnjo JSiako šteje 50,0001 Pogačarjevem trgu vsako dopol- 11« l^pf- 8 (7—11 t sob) Ki ITOKKO »im, ki je pooblaščen pobirati »aroI nimo xb izdajati iosaderaa p#t» dfla. Sedaj se mudi t Pitfsborfi Pa., ia okolici Vvremmrg rrOk» Harato"« IŠČE SE PEVOVODJA, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika za slovensko in nemško društvo. Za delo se mu ni potreba bati, ker ako hoče delati, dobi lahko delo, kakoršno hoče. Kclor je zmožen, naj se takoj o-glasi na moj naslov: Kari K rail. Box 902, Primero, Colo. (18-20—9) Kje sta BLAŽ in HELENA Ml HELČ1Č.' Doma sta iz Babne Pol ice pri Ložu. Prvi je prišel iz stare domovine v Hibbing. Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se sama oglasita svojemu bratu: Louis ^lihelčič. Camp 8. Yelk. W. Va. (18-21—9) Kdor cenjenih rojakov ve za bivališče enega ali obeh bratov ANTONA in KRISTJANA PE-TRIČ iz Vipave, prosim, da naznani dotična naslova na: John. Premru, 81 North Main Street. Pa Jamčim, da dojde živ na POZOR, ROJAKI! Prodajam kanarčke, zlatorme-ne "German Hartz Mountain" Mladič i od 2 do 4 mesece stari, vsi brez razlike fini pevci s sladko donečim glasom. Cena 2 meseca starim je $2.50 in 4 mesece starim South Norvvalk. Conn., ter naj tudi sama pišeta svoji skrbni materi. (3x 18,20.23—9) ^ Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za rermetične bolečine, okorelo*t in neyib- čbost sk'epcv in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapeki ČHteni z Anchor i! varstveno znamko. — 25 in 50 centov i v lekarnah aH naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Wubiagtoa St. N«w York, N. Y. katerisikoli ekspresni urad v Ze-dinjenih državah. Pišite na: Joseph Čadež, S First Ave., Murrav, Utah. (17-18—9) * ' NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem 5u popravljam po najnižjih cenah, a lo trpežno in zanesljivo. V popra v > zanesljivo vsakdo pošlje, ker sein ža nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druuv harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN V?ENZEL, 1017 East «2nd St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET PHONE 245 Zastopnik "GLAS NARODA^ 82 Cortlandt Street. New York, N, Y. rAUKBGAN, !L,L . PRODAJA fina vina, IiTritn« aaiotka patentirana zdravila. PRODAJA voin« listka ?iah prekoHor-Bkih črt. POSlLJAF denar ▼ atari kraj lanailjWo in pošteno. UPRAVLJA tu ▼ aotarikl po»el ipada-joča delr. 50,000 KNJIŽIC Al-:o trpite na kfut-rikoli moški holezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V toj knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na l>oW.ni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konEtipacija. katar, zlata žila, revmatizem! okorela jetra in želodčne ter meliurne bolezni, vspešno z.lravij,, privatno doma i-i z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka. kislini v želodcu, povracanju hrane, bljuvanju, žolčnein ribanju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjali, utrujenosti in naglem' razburjali ju. nervoznosti, razdraženosti in slabosti ob jutrih. črnih kolobarjih pod očmi. i/uubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenostiTi simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. N;iša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam ]iO!iri"'i k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico. DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, 111., U. S. A. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Običajna zmota Na tisoče Amerikancev trpi na boleznih v drobu in naj navadne j ša med temi je konstij>aeija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škodjiva ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaeiji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem časn tndi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TRINER-JEVO ameriško pxir pdko vino Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled * tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov. T RINE RS ELIXIR &ITTER-V/IHE 7 ^t&VIN* trinerovo HORKEVmO "^»rtuTed hr JOSEPH TRINE* 739 SAskUnd Ave. CHICAGO, luv. Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c. GLAS NAROD5, 18. SEPTEMBRI, 1915. "H. —■ - Kako je šla Strupova po moža, Slika iz Alzaeije. — Strupovi — so rekli v S---- ter mislili s tem zakonski par. Strupovi niso bili nič posebnega. On je bil navaden delavec in ona njegova žena. In ta sta delala v eni onih predilnic, tudi ni bilo nič posebnega. Takih kot so bili Strupovi, je bilo na stotine in stotine v majhni obmejni rasi. — dobrih in slabih kot je ravno prišlo. — Da pa se je pričela za streljaj od njih delavnice Francije, to tudi ni bilo prav nič posebnega. — Vsaj v mirnih časih ne. Sedaj seveda, v vojni, pa je bila stvar drugačna. Kajti komaj je odprla vojna svoje žr«-lo, so se že zaprla vrata predilnic v S.... Cisto avtomatično in gotovo veliko preje kot vrata katerekoli druge tovarne v notranjosti dežele. To, kar je sledilo, — vpoklicanje Strupa, njegovih tovarišev, bledi obrazi njih žena, koraki rezervistov po vasi, mahanje z robci, pozdravljanja z oken, — vse to je bilo nekaj drugačnega kot po celem širnem cesarstvu. Strup je šel v vojake. -— Hodi mirna, Strupovka, — s.- j«- glasilo, — država ti plača mesečni prispevek za tvojega moža ... . — Da. — je rekla ona pripro-sto, — zato pa šivam sedaj rjuhe za bolnišnice. Ona ni tega mislila ironično, temveč je vezala eno stvar z drugo. Strupovka je ravno pričela šivati drugi ducat rjuh, ko so prikorakali Francozi preko meje v S____ Drugi ducat rjuh Marije Strup ni bil nikdar gotov. Francozi so prišli ter vzeli rjuhe s seboj. Tako je sedela tedaj Marija Strup, z iglo v roki, ter gledala skozi okno. Različne stvari je videla. Prešerne Francoze, ki so nosili cvetlice v ustih svojih pušk, ki so -delili listke ter vpili po ulicah, da prihajajo kot oprostitelji izpod nemškega jarma. Tega Marija Strup ni razumela. — — Moj Maks vam bo že pokazal. — si je mislila ter zrla naprej skozi okno. Ko pa je koneč-no v zamišljenosti zabodla šivan-ko v preprogo ob oknu, je rekla na glas: — Morda pa pride njegov polk ravno tu skozi. Da bi bil vsaj že tukaj! Tedaj pa je prišla neka soseda ter pričela pripovedovati sto in sto stvari o Francozih in kako se obnašajo v vasi. Izjavili so baje. da jili noben hudič ne spravi več i/ S.... da bodo direktno koraki) I i proti Berlinu. Da je dal njih predsednik nemškemu cesarju štiri ure časa za premislek, če se hoče ud a t i. Da pa je slednji brzojavno prosil za štiriindvajset ur. —- Zakaj pa ne za petindvajset? — je vprašala Strupovka ter se prvič zopet zasmejala, odkar se je pričela vojna. Soseda se pa ni smejala. — Eden iz S---- _ j«, rekla, k. je vedno držal s Francozi. je sestavi! slednjim seznam. Na tem seznamu pa so vsi premožnejši ljudje v S____ Tedaj pa so se odprla vrata. Tretja delavska ženska je bila tu. To o seznamu je ravno slišala. — Da. — je rekla. — in jaz vem še nekaj drugega. Na seznamu so bili vsi upniki tega prijatelja Francozov. katerih se je hotel iznebiti na ta način. In tedaj se je zgodilo, da so se morale te tri delavske ženske naenkrat prav od srca smejati, _ kljub železnemu času. Sredi tega smeha pa je pričelo zunaj pokati, tako. da so ženske odprle okna. Po ulicah pa je bilo čuti kričanje in vrvenje Fran-eozov: — Les Allemands! Les AHemands! — Nemci! — Nemci! Prav na tesno so sedle te tri delavske žene skupaj. Lahko bi bile zbežale v klet, a so očividno pozabile na to. Le okno so zopet zaprle. Videle so. kako se je porušil del tvorniee, kako je bil drugi zavit v plamene; videle so, kako so planili Francozi na prosto, kako so vpili, kako eepali po ulicah, kako so se njih konji valjali po tleh ter divje brcali s kopiti proti nebu. Se vedno so bila cela teh treh žensk tesno pritisnjena na okno. Sedaj pa so skočile nazaj. Povprečno od njih je izdolbla granata v tlaku veliko luknjo. Nato je streljanje za trenutek pojenjalo. Bitka si je oddahnila. Nato: — Hura! Hura! Hura! je prišlo sivo v sivem po cesti navzgor. Naši! — so vskliknile ženske ter odprle okna na stežaj. In nato je gledala Strupovka nepremično na ramena sivih vojakov, kot da nekaj išče. Naenkrat je kljub ropotu vskliknila: — Polk mojega moža! Polk Maksa! In zopet je prišlo sivo, sivo. sivo. In tedaj je zapazila z očmi poročene žene, katerih ne more zatemniti bojni hrup celega sveta. nekega posameznika: — Maks! — je zakričala. — Maks! Oni zunaj, v sivi obleki, pa ni slišal. Potekle so ure. Ženske so še vedno sedele na mestu, strupovka je bila kot okamenela, dočim sta ji obe ženski prigovarjali. Ona pa ni razumela niti besedice. Vihar je bil pri kraju. Bitka zunaj na polju pred vasjo se je končala. Obe sosedi sta odšli. — Strupovka tega niti zapazila ni. Nekdo ji je zaklical skozi okno, da gre lahko ven, da ni nobene nevarnosti več. Strupovka se pa ni ganila. Tedaj je prišla soseda zopet mimo okna: — Hitro, Strupovka! Naši prihajajo nazaj! Strupovka pa ni stopila iz hiše. Čakala je na svojega moža. Saj bo vendar naravnost prišel k njej. Že čez četrt ure. čez pet minut. Že oni sivi tam je lahko on. Pa ni bil on. Tudi ga ni bilo v četrt ure, niti v eni uri. Prišel je večer in Strupovka je še vedno sedela pri oknu. Pred no pa se je še popolnoma stemnilo, se je naenkrat počasi in s težavo dvignila, vrgla dolg pogled na Križanega na razpelu ter odšla na dvorišče. Tam je stala v enem kotu dvo-kolnica. Priklenjena je bila s tenko verigo. Strupovka je odstranila železno verigo, zaobrnila dvokolnieo ter jo potisnila skozi vrata. Vse to je storila tako stvarno in mirno, da je bilo videti naravnost svečano. Sedaj je odskako-vala dvokolniea od razritega tlaka. — — Strupovka. kaj pa delaš z dvokolnieo? — Strupovka ni odgovorila. j Pozneje je bila cesta zastavljena od celega kupa mrličev. — Kaj hočeš s dvokolnieo, — Strupovka ? Strupovka pa je za vozila ostro krog mrtvecev. Tako. sedaj je lahko videti glave. Strupova je iskala z očmi po vrstah, naprej, nazaj, zopet naprej, kot se čita liste knjige. Nato je potisnila dvokolnieo naprej. Sedaj je bila izven vasi. To je bilo zadnje bojišče. Ljudje z rdečini križem na rokah so begali sem in tja. — Kaj hočete s tem vozičkom ? — Pustite me! — Bodite pametna, ne smete iti naprej. Voziček se je že pomaknil za nekaj naprej po poljski poti ter se ustavil za majhno vrbo. In potem je bilo videti, kako je šla preko bojnega polja tiha ženska. Tam, kjer so ležali Francozi, se ni ustavila. Kjer so pa bili sivi, je obstala ter iskala. Nato je prišla zopet k vozičku nazaj, ga potisnila zasekaj naprej, kjer še ni pričel Rdeči križ s svojim delom. Ona je bila prva. In zopet je šla od rdečega do sivega, od sivega do rdečega. V njenem iskanju pa ni bilo nobene prenagljenosti. Le enkrat se je s skrbjo ozrla proti nebu, ki je že postajalo temno. j Ko je zopet pričela iskati, je prišlo kot nekako odrešenje v njene okorne kretnje. Nekaj je' vzbudilo njeno pozornost, pokleknila je. videti je bilo, da govori. Potisnila je nazaj čelado in razločno je bilo čuti: — Maks! I Moj Maks! — In zvok ni bil dosti' drugačen kot v mirnem času, kadar je govorila z možem. Nato se je dvignila. Voziček je stal le par korakov od nje. — Pomaknila ga je k sebi. Težko je bilo. Noge nekega mrtveca so ji bile na poti. Voziček Strupovke pa je poskočil — in bil je preko infanterijskih škorenj. In nato je naložila Strupovka svojega mrtvega moža ter ga odpeljala. Domov____ Preiskava o potopu parnika "Onoko." Cleveland, O., 16. septembra. -Moštvo parnika "Onoko", ki se je potopil v torek na Lake Superior, se bo tukaj zaslišalo, da se ugotovi, če je kak povod za domnevo, da je bil parnik potopljen, da se prepreči odpošiljatev to- j vora žita na zaveznkie. dobit« "GLAS NARODA" skozi itirl mesece dnevno, izvzemsi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne slike. Sedaj.ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unij*. Cenjenim naročnikom v UtaK, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, -m ^ b ^Sb oflfc ^ Zadnja novost. i j Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem preje! od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pišali. Pošljite še itd." Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. O^b *7fae> OS^J oAb ofl® I * I Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po ................ 50c. ,, Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za..........$16.00 Za obilno'narofbo se priporoča Marija Grill, 530S St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio x — Vt*1»' ^b* 'iV * "a MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o e • ° ° DELO OKUSNO. ° # o o o e IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. o o e • "J UNIJSKO ORGANIZIRANA, POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- Mr. OTO PEZDIR, id ja pooblaščen pobirati naroinl no in iadajati tozadevna potrdila. Upravništvo ''61m Naroda". Prosti nasvet in informacija priseljenim ^ra Bareaa oi IiMrik imi huaigntkm" ma <2riavo Now Fork varajo In pomaga prdaaljam-mi, ki m bili oaleparjoai, oropani ali ■ katerimi m ja slaka varati«. Breaplaino ao daje nasveta priseljencem, kateri ao bili oaleparjoai od bankirjev, odvetnikov, tr-forosT a zemljišči, prodajala«v parobrodnih liatkov, »premije val tev, kažipotov 1» posestnikov stila« Dajo ae informacij* t matvali ia«ijakik aaderak: kako poartati driarljas, kjer ae oflaalt! n t* tavljaaaka listi&a. Sorodniki naj bi ae sestali ■ pri-»eljoBti na Ellis Islands ali psi Barge Offiee. BEŽAVNI DKiATm DEPARTMENT (itate Department of LaFtiVj BUREAU OF INDUSTRIE* AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Torktfi H ffsst 29th St., odprt vsaki dsn ed 9, ars ajatraj do B. popsldnl t* » node uvele? od t. da II« aH Ka] pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berta pL Svttner "Doli z orožjem!" { Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpllva na človeka ln obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla martama Stael si bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo Človeštvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi Človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem lozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doll s orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v iolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, Id razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ae na moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala Io knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj oCarljiva knjiga, kar mm ilk kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu)"* Ne tc* slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nudfi. Naj bi tudi ta knjiga nafta svoje apoatolje, ki bi Sli injo križemsvet in učili vse narode.... finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-tki strokovnjak, noben državni^ pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim^as, posvetite par ur temu delu. Mislim, da ae ne bo nlkdo več navduševal ca vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV. po zob rojaki! Najbolj n-•Mino mazilo za ženske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke ln brada in nebo-do odpadali in na osiveli. Revmaticem. kosti bol ali trganje t rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grinte. potna noge. kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. PSit« takoj po eanik in knjižico, poft'jem zastonj. JAKOB WAHClO, IfM E. Mtk BL, ClevelaaJ, OUe. sirih posestev vseh yelesil. Obsega 11 rajnih zemljevidov.' ■s lOtih straneh in vBaka stran je 10i pri 134 palca velike? Cena samo 25 centov.* Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov ie 8 ttrameh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Til itmljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemaj o'posamssas države. Pošljite 25e. ali pa 15c. ▼ znamkah In natančen naalov Is mi vam takoj odpošljemo zažeijeni atlas. Pri vsčjsss B edjemn damo popust Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y m 82 ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno s devetdesetimi (90) aU vsi rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki sa lih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali prt TUB AMERICAN TOBACCO CO, Prualum Dept. 499 Broome St, New York, H. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1910.) EOJAKI NAROČAJTE SE NA GJLiA* NARODA", NAJVEČJI STjOVWRKI DNEVNIK T ED*. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost |e 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. ; Zadej je natančen popis koliko obBega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Nmaiajte Ja pri: Slovenic Publishing^ Co., 42 Cortlandt Street, New York City, If. T. j | j Wf* Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do tlobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom la znancem v staro domovino.' 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.