Klekl Jozsef : Salve Regina........225 Szlepec Ivan : Zsivlenje i vcsenje nasega Goszpodna Po J. Zupančiča S. J. mladenec. : Nocsno klantivanje. szmri neduzsnozti i szrecse...... 233 Sz.....es : Kaj je szocialdemokràcia . . , , . 236 Szv. Augusztina govor (LXXXV) k bogätcom i szi- romàkom ............241 (Beringer S. J. Die Ablässe) : Szmrti zsetva . . . 243 (Po „Missionari") : Ne zaklinjaj !......244 Bassa Ivan : Iz zgodovine szv. materecerkve . . 245 Klekl Jozsef: Remuzat Ana Magdelena .... 259 S. J. : Ka za kvàra vcsini szmrten greh ? ... 252 Drobizs. — Gläszi...........254 Rednikov odgovor :...........25Z Ki scsé liszt däblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef plebänos pri szv. Szebestjani, posta Battyänd, (Vasrn.) Sziromäki, ki nemorejo zdaj vcsaszi pläcsati, kak vszako leto tak i letosz lehko po vecskrätnih stimali, ali pa, kda bodo meli naednok plAcsajjo ! vg*g>r» «,B „„ Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom, Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. Zdaj zse mamo 800 koron. Jezusa Krisztusa. . Gläsz z hizsicske Jezusove Dober odgovor . . . . 229 . 232 . 232 III. leto. 1907. 8. st. Auffiisztus. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPÄ VOGRSZKA. - PJOBOZSEN MESZECSEN LISZT. = RÈDI GA : - KLEKLJOZSEF PLEBAMS ! <■ < PRI SZV. SZEBESTJÀNI (P. B^TTYÀND, VASMEGYE.) Prihaja vszaki meszec 8-ga. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. iiiiiii,iii]iuiiii]i]nniim]iiiiLiuilmnliuiliu]inlm TTTTT^TTTTTT TT TT TX TT TTTTTTTT TT TTTTTTTTTTTTTT TT TT TT TT TT T T TTTT T"T TT Salve Regina. ati milossti je Marija ob 3), är povrnjene grešnike pomäga, naj v sztäre grehe nazaj ne szpadnejo. Povrnjene grešnike pomaga Marija, ali okornim ne ide na pomocs. Zakaj tei zsiv-lenje je szuprotno Marininomi djänji, to je pa zse szta- rinszka recs, ka mati szamo nad dobrim e detetom mä veszélje. Zlätorecsni szv. Peter pise „Niscse sz ne more za Marijinoga szina, ali licser imeniivati, ki v szmrtnom grehi osztane, on je ne vreden, kabi sze za dete takse matere zvao, dr je Marija ponižna, grešnik bi pa gizdav bio ? Marija je csiszta, grešnik bi pa szovrdzso szvojega blizsnjega ? Taksa znamenja szo ta, za vaio sterili on tak s&vete matere dete ne mòre biti i „niti nescse bitiu. Eden kroto veliki grešnik je ednok etak nagovoro BI. Deo. Marijo: „Pokazsi, ka szi mi mati!" I za odgovor je dobo „Pokdzsi, ka szi mi szinTeliko pomeni, ka ese jaz nesesem pokore csiniti, nesesem na pravo pot sztopiti i po njoj hoditi, Marija mi je ne mati i niti ne more biti. Ta recs „mati" delavno liibezen pomeni, takso liibézen, stera dela dobro szovjemi deteti. Ali taksemi grešniki, ki sze nikak nescse szpokoriti, ne more Marija nikaj dobroga vesiniti, da njemi niti szam G. Bog nemore pomagati, kak je szam Jezus pravo, ka tisztim, ki proti szv. Dühi grešijo, sze te greh ne odpüszti ne na tom, ne na ovom szveti. Za täksega csloveka zato, ki v sztälisi szmrtnoga greha zsive i ga porvzsti nescse, ne ga pomoesi pri Mariji, ne njemi je mati, ne more njemi milosese dati, är je nescse vzéti. Ona je szamo tisztim grešnikom na pomocs ki szvojo grešno pot povrzsejo i mocsno volo raäjo, vecs ne zabloditi. Da szo tei grešniki taksi, kak veliki betezsnik, ki csi sze ne varje od vszake skodlive hrane i pitvine, od vszakoga mantränja, nazäj szpädne v szvoj prvejsi beteg, z steroga sze redko kda more znova viiszkopati, zato szo oni tiidi odvszega düsi skodlivoga morejo csuvati. Povrnjeni grešniki kak gorhodécsi veliki betezsniki szo szlabi ; vsze njim esese škodi, hitro sze poteknejo ; pa hüdi düh je tüdi bole napeläva na greh, är je zen kräj szrditi, ka je zgübo — drägo zgübleno recs pa vszaki rad nazäj isese — z drügi kräj pa, är znä, ka szi sztemi lehzsej dene, kak z mozsnimi, da pozna njihove szlaboszti. Marija je tem grešnikom na pomocs, ona je bräni pred hüdim, ona moli za nje; deca szo njoj, zgüblena i znova gornäjdena deca ; vu pekel zakopana i zdaj znova vu nebo zapiszana, strahsno zamazana i zdaj znova ocsiscsena ; grdo raztrgana i zdaj znova okincsena, naga i zdaj lepo oblecsena deca. Oh keliko vrocsi molitvi posle za tebe, ar ti je mati miloszti, na dobro pot pridocsi grešnik, naj sze ne zgubiš vkraj od nje ; pod plascs szvoj te zagrne, naj te ne najde hüdobni düh ; k Jezusi te zové, kabi ga gosztokrat k szebi jemao, naj ne oszlabis i nazäj v peklenszki ogenj sze ne pogrozis; k molitvi te vabi, naj te ta näjszvetesa daritev opomina na veliko lübeznipuno trplenje Jezusovo, steroga je ona ponävlanje, i naj szednim njeno pod kri-zsom preneseno mantrnistvo tüdi globoko v szrce szégne i ti je nagne na ne vecs gresenje: grdi pred tebom zape-lävanje hüdoga düha, ki te med szvet, med pajdäse, na plesz i drüge veszelice räta, naj ne zgübis nébe, ne posz-tänes nage, brez oblecsa düse neszrecsnik. Oh bogaj to mater! Szpoznaj njéno veliko szmilenje do tébe. Daj po njoj sze resiti, kak szo sze milijoni dali. Egyptomszka szv. Marija je njéno pomocs vzsivala vu püsztini v sztrahsnoj szamoti i hüdoga duhä kak batrivno je oblädala ! Szv. Margeta kortonszka je v näjlepsoj mladoszti zapüsztila pot greha i je pokoro delala, ka sze szvet csiidivao nad njov. I pomägala njoj Marija, v stere mate-rinszko obranbo sze vnogokrät zräcsala. Sto je dao mocs szv. Tereziji, ka je zapüsztila mlädoletno gizdo i sze je v szamosztam podala, kde je sz pokorov i sz csisztocsov szvojov kak szunce szvetila i szegrevala na vecs dezsél ? Velika pomocs Marijina, steroj sze je po maternoj szmrti zrocsila i za mater odebràla i stero jo prav gorécse csasz-tila. Milijoni szo po njenoj prošnji dobili miloscso szta-novitnoszti, dobiš ti grešnik tüdi, szamo imej volo ne grešiti, prilik nevarnih sze ogibati i prav szrcsno csasztiti Dev. Marijo. Szv. Csiszlo, szv. skapuler, Marijin liszt i vsze jezero pa jezero drügo na Marijo te szpominjajocse ti naj lübo i drägo bo. Veszelo idi tä, kde kaj dobroga zvedis od Marije, rad prebiraj njo szlavécso knigo, rad prepevaj njo dicsécse peszmi, rad sze drüzsi zs njo csasztécsim seregom, vido bos te na szmrtnoj vüri, ka ti je Marija ne szaino povrnenje szpravila, nego na dobroj poti tüdi obdrzsàla, szpoznas te, ka ti je ona zaiszlino mati miloszti bila i vu nébi bos sz vszemi povrnjenimi za Bogom näj-bole njoj dävao hvalo, ka szi ne pogübleni. Lübleni cstevci, szrcsno zselem, kabi vszi med tem hvalodavajocsim seregotn bili, kabi sze nam vszein poszrecsilo, ka v peszmi tak milo proszimo : Tedaj nasz pelaj v raj preveszeti ; tam bomo peli hvalo vszak' csasz. (Dale.) Klekl Jozsef. .it Zsivlenje i vcsenje našega Goszpodna Jezusa Krisztusa. VI. del. Trplenje Goszpodnovo. 1. Gethszemanszki ograd. orisztanovsi Jezus od vecsérje so je prek Cedron potoka, gde je bio eden ograd, vu steroga je notrisztopo z szvojimi vucseniki. Ime pa _ onoga meszta je Getbszemani bilo. Eszi pridocsi Jezus veli vucsenikom : szedte szi doli eti, do-kecs rao jaz molo età idocsi. I k szebi vzemsi Petra i dvä szinä Zebedeusoviva : Jakaba i Jänosa, zäcsao sze plakati i zsalosztiti. I vucsenikom szvojim je pravo : zsalosztna je düsa moja do szmrti. Csäkajte eti i verosztiijte z menom. I edno malo napréjidocsi szpadno je na szvoj obraz i molo je govoré-csi : Ocsa moj, csi je mogocse, naj miné od méne ete pehar, ali ne kak jaz scsém, nego kak ti. I k vucsenikom idocsi najsao je njé szpajocse i veli Petri : tak ne-morete edno vöro verosztüvati z menom. Verosztiijte i molte, da ne szpädnete vu szküsävanje. Düsa je toti pripravna, ali telo je szlabo. I odhäjajocsi znovics je molo : Ocsa moj, csi je ne mogocsno, ka bi mino od méne ete pehar, brezi toga, ka bi ga szpio, naj sze zgodi tvoja vola. Znova je so k vucsenikom i njé poszpäne najsao. Tam njé niha, i odhaja trétjics z onimi recsini molécsi. Po tom sze je eden angel szkazao z nebész, ki ga je pokrepo. I vu szmrtuom vojüvanyi dugse je molo. I znoj njegov je bio, kak na zemli tekocse krvne kapliee. Z molitvi gorisztauovsi k vucsenikom ide i szpajocse njé najde, veli zäto njim: Ka szpite? Sztante gori i verosz-tüjte, naj vu szküsävanje ne szpädnete. 2. Judäsovo odajsztvo. Priblizsävali szo sze zse vüzenszki szvétki i po-povszki vlädnicje i piszmoznanci szo szi premislävali, kak bi vmorili Jezusa, är szo sze bojali od lüsztva, stero je Jezusa za velkoga proroka drzsalo. Sztopo je pa hüdi düli vu ednoga z dvanäjszet apostolov, iskarioth Judäsa, ki je odiseo k popovszkim vlädnikom ino szi je z njimi vküpzgucsao, kak bi ga njim vu roké dao. Judäs je dobro znao za on ograd na olivetszkom bregi, är je Jezus vecskrät tam bio z vucsenikmi szvo-jimi. K szebi je vzeo eden sereg lüdi i z poszvetom, z szkalami i z orozsjom sli szo na ono meszto. Zse prvlé njim je dao Judas znaménje govorécsi: Koga küsnem, on je, primte ga. I k Jezusi prisztopivsi prävi: zdrav bodi mester! i küsne ga. Jezus pa veli njemi : Judäs z küsom odäs Szinä cslovecsega. Ali znajocsi vsza, stera na njega pridejo, Jezus sze ne steo odszloboditi z njuvih rok, nego pred njé sztopivsi pita: Koga iscsete? Odgovorili szo pa oni: Jezusa Nazarenszkoga. Veli njim Jezus : Jaz szem. Med njimi je pa sztao i Judäs, ki je odao njega. Gda szo csüli Jezusa recsi nazdrt na zemlo szo szpokapali. Jezus je njé znovics pitao : koga iscsete? Oni szo pa pravili. Jezusa Nazarenszkoga. Veli Jezus : Pravo szem vam zse, ka szem jaz on, csi tak mené iscsete, dopüsztite ete od-häjati. Z tém sze je za szvojo vucsenike poszkrbo, naj bi sze szpunilo, ka je pravo : Ocsa moj, stere szi na méne zavüpao, z njih ni ednoga szem ne pogübo. Simon Peter pa vöpotegnovsi szvoj mecs odszekao je vüho szlugi visesnjega popa. Szlugi je pa imé Malkus bilo. Vidivsi to Jezus pravi Petri : püszti nazaj tvoj mecs vu nozsnico, är ki orozsjé zgräbijo, z orozsjom preidejo. Jeli stimas ka nemrem prosziti Ocso mojega i dao bi mi hitro vecs kak 12 legion angelov? Ali kak bi sze Le szpunila piszma, poleg sterih sze tak more goditi? Po tom sze je pa k szlugom obrno govorécsi : kak na razbojnika szte prišli z szäblami i z dremlami. Vszaki dén szem med vami szedo vucsécsi vu cerkvi i ne szte me zgrabili. Vsze to sze je pa zäto zgodilo, naj bi sze szpunila ona, stera szo od okolnosztih moje szmrti prorocje naprepovedali. Po tom szo ga vucsenicje vszi odsztavili i razbezsali. (Dale). Srtepec Ivan. Glàsz z hizsicske Jezusove. Vu Lübeck nemskoga meszta sztolnoj cerkvi je vu szvuliscsi na mramornatno tablo to vazsno opominanje gorzapiszano : Za vucsitela me imenüjete i na mojo recs nikaj ne date ; Za szvetloszt, i me li ne vidite ; Za pot me mate, i ne hodite po mojih szledäh ; Za zsitelc me zovete i me ne zselete ; Za modroga me mate i me ne naszledujete ; Za lepoga me drzsile i me ne lübite ; Za bogatoga me zovete i nikaj ne proszite od méne; Za vekivecsnoga i me ne iscsete ; Za szmilenoga me imenüjete i sze itak ne vüpate vu meni ; Za qoszpoda me zovete i mi ne szlüzsite ; Bog szem vam i mi ne szlüzsite ; Za pravicsnoga me màte i sze me ne bojite ; cse vasz pogübin — szami szebé Icrivte. --- Dober odgovor. Eden bogati goszpod je duzsen bio zahvalnoszt szkä-zati eduomi kmeti; pozvao ga je zato na obed. Kda bi szi ta fina goszpoda sztolne robce za sinjek opicsila i parovno k jeli szpadnola, naš kmetics sztojecs osztäne i sze prekrizsi pa pobozsno zmoli sztolni blagoszlov i szamo potom szede k jeli. Preobrazseni goszpod ga pita, ocsa zakaj molite, jeli to kaj haszni? te pri vasz esese molijo? Ne vszi — odgovoro je kmet — mam dve lepivi szvinji, tidve brez molitvi letita k kopanji. Nocsno klan ti vanj e, szmrt neduzsnozti i szrecse. o vsze szlovenszki krajinah je satan goszto poszéjao nocsno klantivanje, tiszti greh, sterih mlade 1 tleli od neduzsnoszti i vsze csaszne i vecsne szrecse preprävla. Odörni ponocsnjäki majo po vszeh krajinah med szebom zvezo szkoro ednäko prosztozidarom ; i mladénec sze more sztem v njihovo peklenszko drüzstvo zapiszati, ka vszem zadoszta vina küpi, i je zapoji. Ali jaj tebi, dozdaj sese pošteni i neduzsni mlade-tiec, csi sze med racsun neszrecsnih ponoesnjakov zapišeš! Zakaj te, gda te med szébe zemejo i zapišejo, posztànes szkoro ravno tak neszrecsen, kak da bi sze szamomi peklénszkomi satani prekdao. V njihovom noesnom zbiranji sze vkrätkom csäszi navesis vszega hüdoga, i odvadiš vszega dobroga. Gsüo bos govoriti, ka sze med krsese-niki nigdar neszme govoriti, csüo bos szpévati peszmi, stere szo grešne i szpaeslive; csüo bos szvoje ponoesne pajdaše kriesati, vido je bos noreti zaesinjati, ka je sztrasno neszpodobno i odörno pred Bogom i lüflmi. Gse te ponocsnjäki med szebe zemejo, o neszrecsni mladénec bos v tnalom csaszi vesz szpremenjeti, vesz otoplen, szlepi i glühi za vszako lepo opominanje; popolnoma bos zgübleni za cerkev, zgübleni za szv. szpoved i preesisesavanje, k sterima nebos steo vecs hoditi, ali je pa bos grozno uszkronja- vao : zgübleni bos za szvoje neszrecsne sztarise, steri te nedo mogli z niksov prosnjov i z niksim opominanjom nazaj na pravo pot pripela ti, är de sze ti szkoro nemo-gocse vidlo, ka bi mogeo szvojo nevredno drüstvo zapüsz-titi, är bos sze bojao zametävanja szvojih razvüzdani pajdäsov ; zgübleni bos za obcsino, steroj bos nameszto csaszti szramoto delao, i nazädnje zgübleni bos za Bogä i za szamoga szebe, är bos trdokorno vu szmrtnih grehah zsivo i mro. Minés i däs za odörno ponocsnjäsko szrecso i veszélje vszo szvojo csaszno i vecsno szrecso. Dragi mladénec ka pa zgübis pri nocsnom klanti-vanji? Zgübis 1) csaszti poštenje 2) goszpodärsztvo 3) dosztakrät zdravje i zsivlenje i 4) tüdi neduzsnoszt i miloscso Bozso; po szmrti pa vecsno zvelicsanje. Ob prvim premiszli, drägi mladenec, csi sze med ponocsnjäke podäs, da zgübis csaszt i poštenje pri lüdeh. Zakaj steri lüdje vnocsi brezi potrebcsine okoli hodijo? Lehko ne tolvaje, steri okoli hizs lazijo, da bi kaj okrali ? Morebit ne' roparje, steri na potnike szträzsijo, da bi je pobili i oropali? Ne spilarje i pijanci, sterim je ne za-doszta dugi den, liki escse vnocsi zaprävlajo péneze? I zadnjics ali ne necsisztniki, steri szvoja odörna dela v t m ics noj noesi szkrivlejo. Glédaj drägi mladenec med edno teh stireh vrszt neszrecsnih ponoesnih grešnikov ti szpa-das, csi vnocsi brezi potrebcsine okoli hodiš. Premiszli, ka szi szlepi te, csi miszlis, ka je lepo za tebe, csi sze ponoesni csasz zdrügimi klantusi okoli szteples. Da gledaj csaszt mlädoga csloveka ne sztoji v tom, ka vsze vesini, ka mläda krv pozsele, ka szi niksega nevarnoga ali gres-noga veszelja ne odpove, i ka sze more noroszti i raz-vüzdanoszti drügih ponoesnjakov vdelezsiti, csi scsé pred szvetom kaj vaiati. Zmiszli szi, ka mladorni csloveki pred Bogom i vszemi esednimi lüdmi to dävle prävo csaszt, csi sze rad, ^elko je li mogoese, domäese hizse drzsi, i povszod sze tiho i esedno oponäsa, po dnevi vrlo dela i vnocsi pa v Bozsem imeni pocsivle. Kak hitro sze pa od kaksega mladénca zvédi, da je ponocsnjäk, zgübo je zse vszo csaszt i dobro ime pri vszeh poštenih lüdih, i kak velka neszrecsa i škoda je to za njega ! Krscsänszki dober goszpodar ne vžeme rad v szlüzsbo ponocsnjäka, i modra deklina tiidi ne zeme rada za mozsä ponocs-njaka. O krscsänszki raladénee zse za volo szvoje csaszti i dobroga iména szi duzsen v noesi doma osztati i driistve ponocsnjakov sze popolnoma ognoti. 2) Ob drugim szi to vcsiniti duzsen, är znocsnim klantivanjom op-rävlas szvoje goszpodarsztvo, imänje. Zakaj v drüstvi po-noesnjäkov bos mogeo pijancsevati i sz pijanosztjov zapraviš "doszta pénez, stere bos ob prvim krao szvojim sztarisom i potom tüdi szam szebi. Ka szo te recsi isztinszke, mamo za to doszta zglé-dov. Za szvedoka te pozovim tebe zakonszki mozs, ki za volo szvoje pijanoszti i ponocsnoga vlacsüvanja i potepanja po krcsmah sz szvojov neszrecsnov zsenov vszigdär v szovräzstvi zsivis ; povej odkritoszrcsno; neszreesni zakonszki mozs ! gda szi sze prvics pijanoszti navado? Jeli, dokecs szi Boga lübo, rad molo i szvojim sztarisom veszélje delao, tecsäsz ti je bilo vino protivno, csi ti je sto ponüvao; ali gda szo te nocsni klantosje vu szvoje društvo vzeli ; te szi zäcsao vu dobrom mlacsen posztäjati ; i te te je ne vecs veszelila cerkev, i od predge szi zacsno vö oditi; i k szpovedi szi prisziljeni so szamo k vüzmi; i tak szi zgübo vsze krscsänszke csednoszti i poleg driigih grehov szi sze navcso tüdi pijanoszti pri szvojih ponocsnih pajdasah. (Dale). Po J. Zupančiča S. J. mladenec. Ka je szociàldemokracia ? Szociäldemokräti vcsijo, ka je ciò csloveka zemelszko bläzsensztvo. szi krisztjani znämo, ka szmo zäto na szvejt sztvorjeni, naj Boga szpoznamo, njega lübimo, njemi szlüzsimo i naj sze tak zvelicsamo. Ali tä od vszeh lüdih szpoznana pravica sze szo-ciäldemokrätom ne dopädne, ar csi bi sze vszi liidjé po toj pravici ravnali, tak nebi poszlüsali na szociäldemok-rätne krive proroke, steri lüdem eti na zemli obecsü-jejo bläzsensztvo. Zäto szociäldemokrätje to gläszijo kakti szvoj glävni nävuk, ka nega vekivecsnoga zsitka, ne ga näjema i kastige po szmrti na drügom szvejti i ka je diisa csloveka ne nemrtelna, nego cslovek po szmrti premine, kak sterakoli nevolna sztvar. I tak — velijo oni — je cslovek szamo za ete szvejt, za té zemelszki zsitek sztvorjeni i nema niksega visisege cila ali odrédjenja ; zäto szi prej naj vszaki eli na zemli lepi, veszéli zsitek szprävla. Z driigov recsjov oni to pravijo, ka je cio csloveka zemelszko vzsivanje. I tak bi na bozsi kep sztvorjeni cslovek szamo zäto priseo na ete szvejt, naj eti eden kratki csasz käksa nevolna telovna veszelja vzsiva, potom pa naj preide kak eden pesz ali mäcska ! To bi sztrasno zsa-lozstno bilo zanäsz ! toga nävuka jasz nikak pa nikak nebi mo- geo vervati ! I csi bi to vu isztini tak bilo, toga jasz nebi mogeo presztäti, v dvojnoszt bi szpadno, pamet bi sze mi zmešala od té britke znanoszti, ka jasz morem preminoti, ka me vecs ne bode ! Moja pamet, moje szrce mi to pravi, ka szam jasz vecs, kak edna nema sztvar, ka jasz ne preminem, nego vszigdär osztänem ; csütim vu szebi, ka jasz morem nemrtelen biti ! Ali csi jasz to verjem, tak nemorem naszledüvati szociäldemokrätnih navukov, steri to lazsejo, ka je moj cio eti na zemli ; ar csi po etom zemelszkom zsitki ne preminem, tak szam mojega cila eti na zemli esese ne doszégno. To dobro znäjo szociäldemokräti, zäto najob-prvim tajijo nemrtelnoszt düse, ar, ki verje vu vekivecs-nom zsitki, on nemore vervati szociäldemokrätnih navukov, steri szamo na eto blatno zemlo glédajo, szamo eti obecsüjejo szrecso i veszelje. Ki pa ne verje vu veki-vecsnom zsitki, on de taki rad vervao, ka je njegov cio to, naj njemi eti na zemli dobro ide, naj szi tü szpuni vsza zselenja szvoje pokvarjene nature. Zäto je funda-ment i zacséték vszeh szociäldemokrätnih navukov to, ka je cio csloveka zemelszko bläzsentzvo. Na to läzs zidajo szociäldemokräti vsze szvoje drüge lazsi. I vu tom dugovänji szo oni szpametni za szébe. Znajo, ka je cslovek szlepi za nevidna dela i jako osztre ocsi mä za vidna, zemelszka dela; ka doszta raj verje ono, ka vidi, kak ono, ka ne vidi; zäto za käkse nevolno zemelszko veszélje taki rad odä szvoje vekivecsno nebeszko veszélje, sleroga z oesmi ne vidi. I znäjo, ka je csloveka sz tem najlezsej odtrg-noti od Boga, csi njemi eti na zemli obecsajo bläzsensztvo ; ar ki szvoje bläzsensztvo na zemli isese, on ga ne isese vu Bogi ; taksi cslovek sze zpozäbi z Boga, ne bode njemi vecs szliizso, nego nevernik, tajivec Bogä, pogan posztäne. I zatogavolo vesz navuk szociäldemokratov na to cila, naj sze liidjé zaliibijo vu ete szvejt, naj tü csä-kajo i tü isesejo szvoj cio, szvoje bläzsensztvo. Ar csi do lüdje vu zemelszkom vzsivanji iszkali szvoj cio, tak do radi vervali vsze lazsi szociäldemokrätov. Katolicsanszkim lüdem pisem, zäto ini je ne potrebno zdaj eti na duzi szvedocsiti i dokazsüvati, kak velika szleparija je té krivi nävuk szociäldemokrätov od zemelszkoga cila csloveka. Sto ma obläszt odlocsiti cio csloveka? Jeli, ka szamo On, ki je csloveka sztvoro ! ? — Csi vi na priliko eden motikin stio napravite, sto od-locsi ciò za on falat lesza ? Jeli on szam, ali pa vi, ki szte ga vöszteszali? Jeli more motikin stio odlocsiti, ka on vecs ne bode motikin stio, nego bode kolek za trsz ? Nikak ne; nego on more motikin stio osztäti, dokecs ga vi szami ne odlocsite za käksi drügi ciò. Ravno tak je cslovek. Sztvoriteo je csloveka na té ciò odlocso, naj cslovek eti na zemli szpuni njegovo volo i naj po tom zemelszkom zsitki vekivecsno blàzsensztvo doszégne. I toga našega cila niksi szociäldemokrätje nemrejo na drügo preobrnoti. I csi do rävno szociäldemokräti szto-million-krät ponävlali, ka je cio csloveka zemelszko vzsivanje, cio csloveka itak tiszto osztäne, ka je Sztvoriteo posztavo pred njega! Kakstecs bi szociäldemokräti zseleli, da bine bilo vekivecsnoga zsitka, näjema i kastige na drügom szvejti ; kakstécs bi oni zseleli, da bi po szmrti na veke preisli, kak zginjeni pesz, ka bi sze njim tak ne trbelo bojali zaszlüzsene bozse kastige: vsze je zaman, dusa li nemrtelna osztäne i Bog de vszem placsüvao poleg vred-noszti, szociäldemokrätom tüdi ! Virhov, neveren luteranszki professor je ednok pravo: „Szpameten cslovek ne verje, ka bi cslovek za vekivecsnoszt bio odlocseni." Tä recs je szociäldemokrätom prav prišla, veszélo szo jo gorvzéli i nepresztanoma jo ponävlajo. Hvälijo sze, ka — ovo — eden jäko vu-cseni doktor tüdi to vcsi, ka oni : Ali kaj za noroga gucsa je to? Rävno naszprotno je isztina ! „Nieden szpameten cslovek ne dvoji vu tom, ka je cslovek za vekivecsni zsitek odlocseni !" prävi Göthe, ki je malo imeni-tejsi cslovek od Virhova. Vszi poganszkii vszi krscsanszki csedni lüdje szo vszigdär vervali, ka je csloveka düsa nemrtalna i ka je cslovek za vekivecsnoszt odlocseni ! Szamo rävno Virhov professor ne verje toga i njegovi naszledniki ! I tak ali szo vszi csedni ludjé od zacsétka szvejta do denésnjega dnéva norci bili, ali je pa Virhov professor nore! Da je pa to qja mogoese, ka bi Bog szto millionom lüdih zmešano pamet däo i szamo rävno Vir-hovi prävo pamet, zäto moremo to miszliti, ka je Virhov zmešane pämeti cslovek. Szokratesz, Plato, Cicero, Arisztotelesz, Szv. Augusz-tind, Szv. Tomas i vnogo drügih jäko modrih glav je szpoznalo, ka je ciò csloveka ne ete szvejt, ne ete ze-melszki zsitek! Jezero pa jezero-million lüdih je vszigdär vervalo to iszto pravico ! Odked je tä obcsinszka vera, odked je to obcsinszko szpoznanje? To obcsinszko szpoz-nanje i vervanje je szam Bog vcepo vu csloveka. Ka szo vszi närodje vszvigdär ednäko vervali i szpoznävali, ono je pravica ! Odked je cslovecsa düsnaveszt, odked je to, ka je vszakoga csloveka szrain, csi je kaj hüdoga vcsino, odked je szträh od kastige ? Vsze to od nase nature zhäja, stera csüti, ka je greha ne szlobodno csiniti i ka za greh kas-tigo dobimo. Ali csi cslovek nebi bio za vekivecsnoszt odlocseni, tak bi to vsze szmeha vredno präzno delo bilo ! I celi nas zsitek bi velika nerazumlivoszt bila. Najvecsim lüdem bi zsitek nezgovorna neszrecsa bila ; är najvecs lüdih eti na zemli nema drügoga, kak trplenje, szträdanje, bolecsine i. t. d. Cslovek bi bio med vszemi sztvärmi najbole pomilüvanja vreden ; ar druge sztvari nemajo pameti i tak ne s-zpoznajo szvoje neszrecse i szvojega konca : cslovek bi pa znäo szvoj zsaloszten konec. To znänje, to csütenje bi csloveka vmorilo ! Csi nasa düsa nebi bila nemrtelna i tak mi nebi bili na vekivecsni cio odlocseni, te bi hüdodelniki szrecsni bili, ar bi za szvoje grehote ne dobili pravicsne kastige,!- Kak sztrasno bi bilo to znati, ka za dobro delo, za jäkoszt nigde i nigdär ne dobimo näjema ; i kak neprenoszna britkoszt bi to bila nam, csi bi hüdodelniki, ki szo nasz gülili, pregänjali i mantrali, ne dobili zaszlüzsene kastige ! Zäto je pravo Ruszó, té najvéksi neprijäteo katolicsanszke vere: „Meni ne trbe niksega szvedocsansztva za nemrtelnoszt düse; är more biti ednok pravicsno poglihanje, dobri morejo näjem, bozsni pa kastigo dobiti ! To je gvüsno szvedocsansztvo ; düsa more nemrtelna biti, nacsi je ne mogocse;" — Ali proti szoeiäldemokratom nam je najlepši dokäz to, ka eti na zemli niti nega popolnoga bläzsensztva. Zaman gläszijo oni, ka je cio, csloveka zemelszko bläzsensztvo, da ednok na zemli bläzsensztva nega! Naj prezsenéjo iz szvejta szkuzé, betege, sziromastvo, kügo, pomor, tocso, szüsavo, povoden, mraz, vrocsino, potrsz i vsze drüge nevole, pa szamo potom naj govorijo od zemelszkoga bläzsensztva ! I csi odsztrànijo vsze nevole, naj obladajo tüdi szmrt ! Ar dokecs szmrt hodi csloveki za petami, tecsäsz jasz ne verjem vu niksem zemelszkom bläzsensztvi. Ar csi ravno komi jäko dobro ide na szvejti, csi ravno lehko szpuni vsze szvoje zsele, itak je ne bläzseni, är vszigdär more trepetati, ka szmrt zdaj pa zdaj prek vrezse nit njegovoga veszelja i zsitka. Zäto, dragi cslovek, ka nega na szvejti, onoga ne iscsi ! Bläzsensztva na eto m szveti nega i tak bi je ti zaman iszkao ! Sz—cs. ■ Szv. Augustina govor (LXXXV) k bogàtcom i sziromàkom. si scsés vu zsitek iti, zdrzsi zapovedi.« (Màtaj XIX. 17). I. Denésnji szvéti evangélium, steri je zdaj priseo do naših viih, bole zsele, naj ga posz-lüsano i zdrzsimo, kak naj ga razlagamo. Ka je szvetlese od toga szvetloga traka : »Csi scsés vu zsitek iti, zdrzsi zapovedi.« Ka bi vam zato pravo ? To: »Csi scsés vu zsitek iti, zdrzsi zapovedi.« Jeli je, ki ne bi scseo zsitka meti? i itak, jeli je, ki bi scseo zapovedi zdrzsati ? Pa csi nescses zapovedi zdrzsati, zakaj szi iscses zsitek ? Csi szi manjaren za delo, zakaj sze pascsis po plàcso ? Tiszti bogati mladenec je pravo, ka je zdrzso zapovedi ; na to je vekse zapovedi csüo: »Csi scsés popolen biti, edno ti fali ; oddaj vsze, ka mas i daj sziromakom«: i ne zgübis nikaj, nego »kincs bodes meo vu nebi ; i hodi naszledüj me. Da, ka ti haszni, csi vcsinis, mené pa ne naszledüjes. On je pa, kak szte csüli, zsaloszten i pobit odiseo, är je veliko bogasztvo meo. Ka je on csüo, szmo mi tüdi csüli. Krisztusova vüszta szo evangelium. Vu nebi szedi on ali ne prehenja gucsati na zemli. Ne bodimo glühi, ar on kricsi. Ne bodimo mrtvi, är on grmi. Cse to vekse nescses vcsiniti, vcsini to menjse ; cse je tih veksih terh prezsmeten za tebe, koncsi toga menj-sega vzemi na szebe. Kaj, morebit szi na oboje leni ? Zakaj sze obema protiposztävlas ? Ta veksa szo ta : »Oddaj vsze. ka mas, razdeli med sziromäke i naszlediij mené.« Ta menjsa szo : Ne mori. Ne praznüj. Krivo ne szvedocsi. Ne kradnr Postiij ocso i mater. Liibi biizsnjega, kak szamoga szebé. Vcsini tä. Zakaj bi ti glaszio, oddaj kincs tvoj, vrednoszt tvojo, da niti to/ nemorem z tébe vtrgnoti, naj liickoga nebi razbijao. Csiio szi »Ne kradni« i ti szi tat. Pred licom velikoga Szodca te ne imajo niti za tol-vaja, nego za razbojnika. Mili sze szam szebi ! szmiluj sze szam szebi ! To zsivlenje ti esese dopiiszti csasz, ne zavrzsi opo-minanja. Vcseraj szi tolvaj bio, ne bodi esese dnesz ! Ali mo-rebit szi zse dnesz tüdi bio ? Ne bodi vütro ! Konec napravi ednok hiidobiji za volo najema pogodi sze k dobromi. Imanje bi rad meo, ali dober biti neseses ; zsitek ti je protiven tvojim zselam. Cse je velika dobrota pripravno sztanje meti, kaksa hiidobija je hüdobna düsnaveszt. \ (Dale.) Szmrti zsetva. Vszaki den po čelom szveti okoli sztostirideszet jezér liidih merje, med njimi okoli tridvajszetijezér katoli-csancov. Vszako vüro vu dnévi kelikim je potrebna pomocs, naj sze na veke pa pogübijo ! Naj nasz gene pot-rebcsina naših mirajocsih bratov, stere szmo duzsni lübiti, kak szami szebé ! Molimo za nje ! Poszebno preporäcsamo od X. Piusa rimszkoga ocsé 1. 1850. febr. 2. potrdjene molitvi vecskràtno oprävlanje na den, stera sze etak glaszi : Dobrotiven i milosztiven Jezus, lübitel düs, za volo szmrtnoga vojszkiivanja tvojega nàjszvetesega Szrca i za volo bolecsin tvoje nevtepene matere proszécs te proszim operi sz tvojov krvjov po čelom szveti vsze tiszte gresnike1 ki sze zdaj sz szmrtjov vojiijejo i escse dnesz preminejo. Szami szv. ocsa szo to molitvico trikrat na den opravili i na nje opràvlanje pobiidlivo goripozvànje sz temi recsmi dokoncsali : „Naj milosztiven Goszpod poleg szvoje neszkoncsane dobrote bode tak ravnao, naj tiszti, ki szo vu zsivlenji mirajocsim tak na pomocs bili, naj na szvojoj szmrtnoj viiri szpodobno pomocs zadobijo.« Amen. (Beringer S. J. Die Ablässe.) Ne zaklinjaj ! Vu obcsini Djurov je eden kmet sz szyojim tezsakom na pole so delat. Tezsàk szi je pomali djao i to je tak szvadilo kmeta, ka ga je prekuno : Ti prekléti, dabi baine mogeo z toga pola domo ! Na poli szta osztala do vécsera ali so je szamo eden domo, tezsàk, kmeta szo neszti mogli, är ga je vihér zadobisao i sztrela ga morila. L. i8g6. szo romarje sli domo z »krechovoga« romanja i med njimi je bila tüdi edna zsenszka z Räve. Da sze je oblacsila, romarje szo sze popascsili, naj je nevihta kjer na poti ne dobi. Tä zsenszka sze je ne mogla zsnji-mi pascsiti, zäto sze je tak razszrdila, ka sze je doliszedla i zakunola, ka vecs nikdär na bozso pot ne bode sla. Proti navädi je bliszk zdaj trufo, ne bezsécse romare, nego szedécso zaklinjalco. Mrtvo szo jo domo neszli ; kam njoj je düsa prišla, ne vem. Ali po romanji je zaisztino vecs ne mogla hoditi. (Po »Missionari«.) Iz zgodovine szv. materecerkve. Rimszki papovje tretjega sztoletja. a konci drügoga sztoletja je na sztolci szv. Petra Viktor (189 —199. 1.) papa szedo, te 14-ti med rimszkimi papezsami. Vu tretjem sztoletji je zandriigim 15 papov ravnalo szv. matercer-kev, steri szo vszi z krvavov szmrtjov vadliivali vero Krisz-tusovo. Ne szamo poganje szo njim davali szkrb, steri szo z mecsom-ognjom preganjali krsztsenike, nego tüdi vnogi krivoverci ino od szvete materecerkve odpadjeni krsztsenicje tiidi, steri szo njim vekso zsaloszt szpravlali, kak neverni poganje. Med temi szo poszebnoga szpominanja vredni Callistus (1. 217—222), kije kvatrne poszte nasztavo na meszto sztarih posztov, na stere szo diihovnike posz-vecsiivali. Te papa je tüdi zvün Rima pod zemlov nove votline, tak zvane katakombe, dao kopati, kde szo krsztsenicje za csasza preganjanja vküp hodili na bozso szlüzsbo i kde szo szvoje pokojne zakapali. Njegove katakombe esese denesnji den sztojijo ino szo najvekse med vszemi. Vu njegovih katakombaj je 46 papov i szkoro 8000 maternikov pokopanih. Szv. Urban (1. 222—230) njegov naszlednik je zse vu caszarszkom dvori za csasza Alexander Severus caszara tüdi razsiro katolicsanszko vero Szv. Pontianus (1. 230—235.) je ne dugo ravnao szv. matercerkev pa je nancs ne v Rimi vmro, ar szo ga poganje pregnali v Sardinio ino szo ga tam vmorili. Szv. Anterus (235 — 236) je celo szamo edno leto vladao szv. cerkev. On je zä'povedao zsivlenje i szmrt manternikov vküp popiszati ino je za to poszebne notariuse nasztavo z diihovnikov. Szv. Fabian (236 — 250.) je to delo dale zvrso tak, ka vu njegovom csaszi szo zse szkoro vszakoga manternika szmrt popiszali. Za njegovoga csasza szo zse tüdi racsun krsztsenikov vküp zpisüvali, steri je te zse v Rimi med vszem krvavim preganjanjom na vnoge jezere hodo pa dühovnikov je te zse v Rimi vise 60 bilo. Szv. Lucius papa je okoli 253—54-ih let bio na sztòlci szv. Petra. Vu tom csaszi szo naglo zandrügim sli vu szmrt za Krisztusa z krsztsenikami vküper tüdi papovje. Od Sixtusa II. (257—258) szmo zse csteli kak je na szmrt pelani pa za njim njégov diakon szv. Lovrenc. Szv. D y o n i s i u s je szpraviscse drzsao v Rimi okoli 267-ga leta, vu sterom szpraviscsi szo poszebno pravo vero od szv. Trojsztva mogli braniti proti krivovercom. Szv. Euty-chianus (275 — 285) je poszebno vu tom glaszoviten, ka je z lasztivnov rokov vise 300 manternikov pokopao ino ka je odredo blagoszlavlanje zemelszkih darov, stere cslovek vzsivati sese. Imenitni cerkveni piszatelje prvih triszto let. Med najprvimi, ki szo od zsivlenja Krisztusovoga i zaesetka szv. materecerkve piszali moremo imenüvati szv. Mataja apostola, szv. Marka, szprevajalca szv. Petra, szv. L u k a c s a szprevajalca szv. Pavla i szv. J a n o s a apostola, steri štirje szo piszali szv. Evangeliume na na-dehnenje Düha szvetoga. Zvün toga je szv. Lukacs popi-szao djanje apostolov, szv. Janos pa szkrivno razodenje, to je proroküvanje od razdiranja Jeruzalema ino od konca szveta, kak njemi je Bog vu videnjaj naprej pokazao, kda je bio na Fathmos otoki v szuzsnoszti. Zvün toga je szv. Pa ve o apostol, ki je vnoga piszma piszao v razliesne kraje szv. materecerkve. Szv. Jakob, szv. Peter, szv. f a n o s pa szv. Judas Thaddäus apostolje szo tüdi piszali nisterna piszma od vere i oponašanja krsztsenikov. Ar je pa tem vszem poszebna miloscsa szv. Düha pomagala vu etom piszanji, zato szo vsza eta piszma notrivzeta vu szv. piszmo, stero sze zove novoga zakona. Zse za apostolszki csaszov sze je zgodilo, ka szo po razlicsni krajaj nasztanoli modrijasje, ki szo bole steli znati pravo vero szv. materecerkve, kak apostolje szami tak, ka je szv. Janos apostol zse za volo taksih, ki szo krivevere vcsili — od sterih mo vam szledkar piszali — mogeo nàpiszati szvoj evangelium pa pravo vero Krisztu-sovo. Po szmrti apostolov je pa escse vecs bilo krivo-verszkih vucsitelov, ar je satan biodo pameti, kak je biodo zse pri rojsztvi Jezusovom Herodesa i zsidovszke piszmoz-nance, naj bi zmesao nakanenje bozse vu szv. matericerkvi. Nego Bog je vszakoga hipa zbüdo modre mozse vu szv. matericerkvi, ki szo sze proti posztavili krivomi vcsenjej ino z evangeliumov, piszem, predg i navade apostolov szkazali pravo katolicsanszko vero. Med temi mozsami szo imenitesi vu tom csaszi : Eden nepoznani je piszao edno piszmo k Diognetusi, vu sterom je krsztsanszko vero brano proti poganov ogovarjanji ino je popiszao pobozsnoszt i lübeznoszt do blizsnjega i mirno zsivlenje krsztsenikov. Za njim szta niksi A ri s ti des modroznanec i athenszki bi. Kvadratu s Hadrian caszari poszlala nikse piszmo na obrambo krsztsenikov. Bili szo escse drügi, sterih szamo imena poznamo, nego piszma njihova szo zgüblena. Med ete sze racsunajo, csi li pisze-neni osztankov od njih ne imamo szv. Ignac püspek Antiochejszki i szv. Polykarp Smyrne püspek, steriva vreloszt i predge szo bile proti poganom i krivovercom zmozsna obramba krsztsenikov. Teva dva szta bila vucse-nika szv. Janosa apostola. I o vi drügi szo vszakojacski vidili ednoga eli drügoga apostola i poszlühsali njihove navuke. Vmrla szta obadva z krvavov szmrtjov ; Ignac za csasza Trajan caszara, Polykarp pa za csasza Marcus Aureliusa, kak szmo zse eti popiszali. Med njimi je szv. J u s t i n u s manternik, ki je okoli ioo-ga leta rojeni od poganszkih sztarisov v Palestini. Kak moder mladenec je vnoga szkusao ino sze vcsio, raz- licsne vucsitele i njihove navuke poszliihsao od namena csloveka i njega izhajanja i konca, nego szrce njegovo sze je zevszim tem zadovoliti ne moglo. Na szlednje ga je eden sztarec med szprehajanjom opominao, naj sze vcsi mod-roszt i navuk prorokov i Krisztusa. Poszliihno je sztarca ino je vreli krsztsenik posztano. Kak krsztsenik je edno piszmo piszao za Antonius Pius caszara, stero je njego-vomi szini i naszledniki Marcus Aureliusi poszlao na obrambo krsztsanszkoga navuka i zsivlenja, stero szmo zse eti popiszali na kratci, vu sterom poszebno szv. meso i bozso szlüzsbo popise. Glavo szo njemi vzeli za caszara Marcus Aureliusa okoli 165-ga leta. Njegov vucsenik je bio T a t i a n, ki je z tem miszlo bole obraniti krsztsansztvo, ka je vu piszmaj szvojih zkazao praznoszt i nikaj vrednoszt poganszke vere. Athena-goras je okoli 170-ga leta piszao caszari Marcus Aureliusi, ka szo krsztseniki ne nevredni njegove obrambe ino njemi je tiidi razlozso njihovo zsivlenje. Szveti Theofil, piispek v Antiochii, je vu szvojih trojih knigah od prazne vere poganov, od bivsztva ednoga Boga ino od szv. Trojsztva razlozso krsztsanszki navuk z recsmi i mod-rosztjov, stero scse dendenesnji z csiidivanjom poszlühsamo. Eden iz najvucsenesih je bil szv. Klement alexan-drinszki, steroga tak zovemo, naj ga ne bi z szpodob-noga imena papom premenili. Piispek je bio, rojeni z poganszkoga roda, vucseni mozs, ki je vnoga piszao proti krivovercom. Vmro je okoli 217-ga leta. Z szpodobnov modrosztjov sze je borio za szv. matercerkev njegov vucsenik O rigene s, ki je poszebno proti niksemi Absusi, krivomi proroki dao vö szvoja piszma. Zvün toga popise szpoved, stera more biti z vadliivanjom grehov. Vmro je 254-ga leta r. Kr. Na zahodi szo bili szv. Irenens, szv. Dyonisius, v Afriki M i n u t i u s Felix, ki je takse piszmo piszao proti piszmi ednoga pogana po imeni Cecili usa, ka je te poganszki vucsenjak szam krsztsenik posztano rekocs : »Obadva szva obladala : Ti mene, jesz pa blodnoszt.« — Tii je bio tiidi Tertullian, ki je zkazao vu szvojih piszmaj, ka szo krsztsenicje ne neprijatelje drzsanja i caszara ino ka szo oni ti najbogsi podlozsniki drzsanja. ¥ Popise zviin toga, kak more eden dober krsztsenik po-szebno pa krsztsanszka dovica zsiveti i poleg toga vnogo zvedimo od njega iz sztarinszki navad krsztsenikov. Szv. C i p r i a n karthagitanszki püspek tüdi to najbole pred ocsmi ma vu szvojih piszmaj, kak prazna je poganszka vera i kak malo mira szpravi szrci csloveka. Piszao je escse od jedinoszti szv. materecerkve ino je poszebno vu szveszti pokore nasztavo red i osztrocso za one, ki szo iz sztraha od poganov zatajili pravo vero pa szo te steli brezi pokore nazajpridti. Rojeni je okoli 202-ga leta r. Kr, vmro je pod mecsom poganov 258-ga. Bassa Ivan Remnsat Ana Magdalena. ucsimo szi zdaj od szvétoga zsivlenja Remuzat Ane Magdalene. »Njeno szveto zsivlenje posz-. vedocsijo njeni prednji, ki szo jo na vsza-kovrsztne szkiisnje devali ; poszvedocsi njeni szpo-vednik, ki je zadoszta razumen bio, naj v njej dobro od hiidoga razlocsi, poszevdocsi njeni piis-pek, ki je pazko meo na njeno zsivlenje ; Ana Magdalene i njenoga szpovednika obnašanje celi szamosztan szvedocsi, steri jo je 20 let na szkrbi meo i jo vszikdar vi-szoko postiivao, poszvedocsi naszlednje celo meszto, stero jo vidilo i obcstidivalo«. Njenoga szvetoga zsivlenja glasz je raziseo zse od njenoga detinsztva, pred, kak je nüna posztanola. I kda bi oblübo csinila, nepricsakovano je teliko lüdij prišlo v szamosztan, ka szo sze prebivalci szamosztana ne zado-leli zadoszta nad tem csiidivati ! Iz toga je to zhajalo, ka szo jo vu veliki seregah obiszkävali i od nje v telovnih i diisevnih potrebcsinah za preszvetlenje proszili. Za szvetico szo jo meli vszi i za pravico szo drzsali vsze njene recsi, |F — 251 - Obcsinszko znanje je bilo, pravo je 15-i szvedok, ka je szesztra Remuzat szvéta. Vu Marseille-i jo od piispeka do szlednjega csloveka, ki jo szamo poznao za odebrano düso drzsao, stero je G. Bog sz szvojimi däri okincso, ki je z njim vszikdar zdriizsena bila, stere jàkoszti szo ne bilé proszta i prazna recs i niti szo ne bile navadne, nego zvünredno velike. Te szvedok nadale pravi, ka v čelom meszti sze je glaszilo po njenoj szmrti: »Mrla je szvetica.« (Dale.) Klekl Jozsef. Ka za kvàra vcsini szmrten greh? Vszaki szmrten greh, tüdi szamo z rnislenjom vcsin-jeni, vkrädne düsi poszvecsenja miloscso, bozso, nadnaravno zsivlenje, pravico do nebész. Cslovecsa düsa je brezi poszvecsajocse miloscse bozse ravno tak mrtva za nebésza, kak je telo brezi düse mrtvo na zemli. Csi zgübis miloscso bozso, zgübis nebésza, zgübis tak rekocs Boga szamoga. Zato pravi szv piszmo : „Steri pa greh i hüdobijo delajo, szo szovräzsniki szvoje düse ! (Tob, 12, 10.) Csi bi ovak escse tak pobozsno zsivo i doszta dobroga vcsino, pravico do nebész ti vzeme szamo eden szmrten greh. Szv. Paveo apostol pravi : ocsiveszna szo pa dela tela, stera szo tä: Praznoszt, necsisztoszt, neszramnoszt, razvüdanoszt, bolvanszlvo, vujvicsüvanje szovräzstvo, drazsbe, szväja, csemerje, njevka, nemir, buntaje, nevoscse-noszt, omor, pijanoszt, lakovnoszt, i ka je tomi edna-koga vam povém kak szam vam i prie povedao ka steri taksa delajo ne bodo bozsega kralesztva doszégnoli." (Gal. 5, 19, 21.) Szmrten greh vkrädne düsi tüdi vszo njéno lepoto i jo tak zamäzse, ka bi mro od groze, csi bi mogeo viditi sz telovnimi ocsmi düso sztojecso v sztäni szmrtnoga greha. Szv. Krizosztom pravi, ka je bole grda kak hüdi düh. (Homil. 30. ad populum.) Dokecs je düsa v sztani poszvecsanja miloscse bozse, je neizrecseno lepa i Bog szäm prebivle v njoj. Ve szam Krisztus pravi : „Csi me sto lübi, de moje recsi zdrzsavao ; i moj Ocsa de ga lübo, i va knjemi prišla i prinjem prebivala. (Jan. 14, 23.) Szv. Paveo Apostol pita: „Ali nevete, ka szo vase kotrige cérkev szv. Dülia, steri je vuväsz." (I. Kov. 6, 19.) Kak hitro zato sto szmrten greh vcsini, zapüszti szv. Düh szvojo cerkev, toje njegovo telo ; greh prezsené tak rekocs Bogä z csloveka i odpré dveri njegovo|a szrcä satani ; düsa v sztani szmrtnoga greha je neprijatelica bozsa i dekla hüdoga dühä. Szmrten gl'eli pa ne zeme dilsi szamo miloscse bozse, liki tüdi zaszlüzsenje vszeh njenih dobrih del. Po proroki Ezekiasi pravi Bog szam: „Csi sze pa pravicsen od szvoje pravicsnoszti odvrne i dop-rinasa hüdobijo po vszeh gnjüszobah, stere je hudoben navcseni delati, ali de zsivo? Vsza nyegova praviesna dela, stera je vcsino, do pozäblena." (Ezek. XVIII. 24.) Csi merje v sztäni szmrtnoga greha, szo zgüblena vsza njegova dobra dela, molitvi, poszt, almostvo, vsze, ka je dobroga vcsino ali za volo Boga hüdoga pretrpo v čelom szvojem zsivlenji, z toga njemi Bog nika nepläcsa vu vecsnoszti. Zato csi sze v sztani szmrtnoga greha posztis, älmostvo deliš, moliš, v cerkev hodiš, betezsnike pohajaš, vsze tä dobra dela szo za nebésza mrtva ; vnebészah ne dobiš niksega placsila za nje. Zakaj pa ne? Ar szmrten greh vkraj vzeme zaszlüzsenje vszakomi dob-romi deli i je tak rekocs v rasztrgano brez dna vrécse vrzse, z steroga vsze szkoz szpadne. Nadale szmrten greh ti odvzeme mir i dühovno veszéJje. Szküsävanje csloveka tak oinämi, ka szkoro neve, ka vcsini, gda v szmrten greh szpadne ali kak hitro je greh vcsinjeni, tak hitro zse ogläszi dušna veszt i grešnika opomina : ka szi vcsino ? Düsna veszt ga pecse, kak csrv ga grizé, dokecs ma szmrten greh na düsi. I tä nemirovcsina sze ne dä odpraviti iz szrca niti po igri, niti po pleszi, ne po jeli, ne po pili, jedino po dobroj szpovedi. „Hüdobni ne imäjo mira" pravi szv. piszmo. Cse csés mir na duši meti, neszmes biti hüdoben ; hüdoben szi pa szamo te ne, csi ne imas na duši szmrtnoga geha. Zato opravi dobro szpoved, naj mir, miloscso, nébo, Bogä nazajdobis. S. J. / Drobizs. — GMszi. Zsalosztni racsunje idejo toga hipa po novinali krsztsanszkoga szveta, kda drzsavne statiszticsne kanca-larie vödajo szvoje racsune. Szvet naprejide vu szvetszkom znanji, lüdsztvo modruje od vnogoga, ka je prie našim ocsakom nepoznano bilo, po drügoj sztrani pa bezsi vszaki za szvojim kriihom; nego nemrtelne düse szo vu gladi i zseji, szrca szo nezadovolna, ar szrci-diisi neza-doszta vino pa meszo, dtisa vecs : nebo proszi pa ravno to njoj ne szpravla szkoro niscse. Gledajte na priliko v Berlini (glavnom meszti nemške drzsave) sze je narodilo 1904-ga leta 47,200 dece pa z teh szo szamo 5800 dali okrsztiti. Zakonov med krsztsenikami sze je szklenolo pred civilszkov oblasztjov 20.730 pa z med teh je 7338 ne bilo vu cerkev. Vmrlo je 32,000 liidih pa z teh vecs kak polovica: 17,000 sze dalo brezi duhovnika pokopati. Szpodobne racsune esterno z Amerika, kde je leta 1906-ga 13 million katoliesaneov vküpzracsunanih meszto 30 million, luteranov pa drügih vadlüvanj pa 19 million tak ka vu čelom drzsanji okoli 32 million onih, ki esese szvojo vero vadlüjejo, 47 million je pa taksih, sterim zse vera i Bog ne raesuna ! V Ausztrii szo zebiranja drzsavnih poszlanikov bila zdaj pa je lüdsztvo 88 nevernih socialdemokratov zebralo, csi li ka je zebiranje szkrivno bilo pa niscse ne zvedi, na koga sto votum da; znamenje, ka szo szoszedje tudi ne bogsi, kak Berlincsarje, ali amerikanci. Kak pa prinasz? Nancs ne gucsmo od toga. Od tisztoga mao, ka je civilszki zakon, je vu leti vise 10 jezero taksih parov na vogrszkom. steri sze z nova lo-csijo za najmensega zroka volo. Vu cerkev escse hodimo, k szpovedi zse ne jako vrelo, popa pa preklinjamo szvojega pred zsidovom, ki szvojega rabinara csaszti. V Budapesti szo fare, ka 80 jezero düs majo ; to je z csiszta nemogocse, ka bi sto vsze szpovedati mogeo, ali ka bi vszi szv. meso mogli poszlühsati. Na našem szlovenszkom je tüdi tak. Szo fare z 8—9 jezero düsami pa z malimi cerkvami. Kapele zidajo vesz-nice, naj bo ednok vu leti proscsenje vu krcsmi, nego ka bi szi fare nove delali ali vekse cerkve, to ne mo-gocse ! Bi bilo mogocse, liki nega vecs vreloszti naših ocsakov, ne maramo vecs za szv. meso i predgo, vsze od grofov csakarno pa pozabimo, za vero szmo duzsni zsitek dati, ne szamo par rajnskov na leto. Gizda zida kapele i krizse za ostarjase, pobozsnoszt pa roke vküp dene pa szi zdihava, ka vecs nemorem vcsiniti, satan sze pa ve-szeli, ar vidi, ka je zsetva vclka, vozsina sze poveksava, delavcov: dühovnikov pa nindri, ar sze lüdsztvo nescse szkrbeti, ka bi bili. Zdaj zacsnimo, dokecs ne prekeszno, ar nasa deca ovacsi ne bodo cerkve zidala i fare nasz-tavlala, nego do escse te sztojecse dolipodirala. (bi) Z nemskoga pišejo, ka je tam Löwenstein Karol vojvoda (herceg) vu kloster sztopo. Cslovek je zse 73 leta sztar. Dugi csasz je to pa vu vszem tom csaszi sze je za edno vojüvao i borio : za szv. matercerkev i njene pravice. On je bio med prvimi, kda szo na nemskom leta 1871-ga zacsnoli krsztsanszki part za obrambo vere, dao sze je za poszlanika zebrati ino je vszikdar med prvimi osztao vu deli. Poleg toga je vnogo penez zdavao na dobre katolicsanszke nacsine pa zdaj sze te scsé va kloslri pripravlati k dobro j szmrti. Mi ne moremo vszi v klostre na sztare dni, nego k dobroj szmrti nam tiidi dojde, csi rao sze vszikdar i szesirom drzsali za krscsanszke pravice i za dobro naso -mater, za cerkev katolicsanszko. jauk Kàrol Szkakovci. Na naso cerkev poszlanih 10 Koron szem vroke dobo. Naj vam té dar povrné Jezusovo Szrcé na ovom szveti. K. St. Gr. Zakaj sze szkrivas ? Popravi sze i bo, kda na njo red pride, notrivzeta. Dobro bi bilo kaj szem gor tiidi poglednoti. Pocsitnice hitro ninejo. (bi) Rednikov odgovor. * Szombathely, Cerkvena Stamparija Ki scsé med Amerikanszkimi szlovenci Marijin liszt dàblati, naj sze obrné sz recsjovali sz piszmom k Dra-vec Alojziji mladenci v South Bethlehem Penna. 214. second str. i naj pri njem dolipläcsa 65 centov, 60 za liszt, 5 za penez premenjavanje. Klekl «Tozsef, plebänos.