CITATELJI! Prosimo, poglejte ha fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina potečo. V teh časih splo&nega povišanja con, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. —fll GLAS NARODA ai limi ChM Matter List slovenskih delavcev v Ameriki. tSth. 194t at the P«tf Offltt at N«w V trk. N- T, Act mt Cmct*« «f March M. 1179. sa nekij več kot na dan dobivate ... C 'GLAS NARODA" po poŠti naravnost na dom (bmatieobel, redelj in praxnihw ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 196. — Štev. 196. (Telephone: CHels-e* 3-1242» NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 5, 1942,— PONE DELJ EK, 5. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- KONTROL A CEN IN MEZD PREDSEDNIK ROOSEVELT JE V SOBOTO IMENOVAL POMOŽNEGA VRHOVNEGA SODNIKA JAMES F. BYRNES A ZA DIREK 'aDRJA EKGNOMSKEGE STABILIZACIJE, S POLNO KONTROLO CEZ VES PROTI INFLACIJSKI PROGRAM Istočasno je predsednik odredil stabilizacijo plač, mezd in farmskih cen, katere ostanejo na višku, ki so ga dosegle 16. septembra. Novi zakon v tem smislu je predsednik podpisal večer pred razglasom te nove odredbe. Predsednik je tudi ukazal " Leon Henderson u, ud ministra- kakršnemkoli drugem dagovo-torju cen, da uoloei "rent ceil- ru, ne bo odobreno ako ne bo najprej predloženo Vojnemu delavskemu odboru uradno ol>- ings" za vso deželo, vključuj cm mesta in podeželske kraje kar, pomeni, da se najemnina ne lx>; vestilo o nameri poviška plač smela višati. i ali mead. Ik tot ako mora biti ta Predsednik je -prejel re*4g| odbor (National War Labor naeijo Jame* F. Ryruesa. kot Board) obveščen o vsaki uame-poniožnega vrhovnega sodnika,1 r\ znižanja mezd in plač.'1 ravno pred njegovim naznani-iom, i)a je Byrne« imenovan za direktorja ekonomike *tabi!za-cije. Vsi koraki, pod vzet i v svrlio ^hubilizranja življenskih fctroškov, so bil podvzeti zaeno z imenovanjem Rvrne-a i*a to novo mesto. Loon Henderson je tudi dobil uka«, |>o katerem mora določiti stalne cene vsem poljedelskim potrebščinam, ki niso bile vključene v prvotni kontroli cen, ter mora zaeno po-sk"Hbeti, da vse te eene izravna talko, da se prepreči čezmerno kovanje profita na račun farmarjev ali pa konzumentov. Imenovanje odbora Pr**Lt» mikov aciiok vključuje odredbo, da se sestavi po«se-l>en svet, ki naj vključuje tajnike zveane zakladnice, poljedelstva. trvrovLne i-n dela, dalje načelnika zveznega rezervnega proračunskega urada (budget), administratorja cen, načelnika Narodnega vojnega odbora za delo in dva pretclstavmika delavstva, dva za delodajalce in dva za poljedelce. Načelai i k odbora bo Byrne-. Odlok dalje določa, da Narodni vojni odbor za delo prevzame kontrolno delo v zadevi plač in delavskih mead, ter skrbi, da se ne dovoli poviška Novi vrhovni poveljnik ruske armade Da bi vstavil silovite napade nemškega vojnega stroja, je Josip Stalin svoje mesto kot obrambni komisar prepustil svojemu vojnemu svetovalcu maršalu Borisu Mihajloviču Šapošnikovu, šefu generalnega štaba od novembra lanskega leta ter ga je obenem imenoval za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad in za člana osrednjega odbora komunistične stranke. _______—----------- Goering tolaži Nemce j Feldmarsal Herman Goering, ki je nekdaj nemškemu na-| rodu obljubil, da ne bo nobena sovražna bomba padla r.a nemška tla, je včeraj govoril v Sport Palastu v Berlinu in rekel, da njegova zračna sila za sedaj ne more odvrniti zavezniških zračnih napadov na nemška mesta, ker je pre več zaposlena na ruski fronti. V tolažbo pa je obljubil naslednje: . 1. Ko bo Rusija poražena, se Ma i30 KrattnoVt t>ri četrt Im> v.sa nemška sila obrnila proti Angliji. 2. Ako bo letošnjo zimo lakota v Piv ropi, je ne bo v Nem-j dne za letino. V dveh tretinali Čiji in Nemci bodo zadnji, ki bo- svojega govora je razpravlja! na 350 graanov, f unta na teden. Goering je govoril eno uro in r")0 minut ob priliki zahvalnega Kako bo nov zakon prizadel delavske plače Nova predsednikova odredba nalaga NYVLB., ua skrbi za kolikor mogoče izenačeno staJbili-zacijo plač ozir. mezd, ter da ne odobri ]>ovišanja plač preko viška, ki je obstojal 15. septembra, razen v «lučajih, kjer je povišam je mezd potrebno Lz stalila izravnanja plač v svrho makopravne stabilnosti v o-kviru nove odredbe, da se s tem odpravi niaki življpnski standard igotovih delavcev, ali pa. kjer se s tem pomaga k izboljšanju vojne produkcije. Omenjeni o*foor tudi ne bo *funel odobriti znižanja plač pod maksimalnim viškom, ki je bil v veljavi od prvega januarja do I "), septembra letos. Izjeme bo-«k> dovoljeno samo v izredni!] Niinčajih manjših poviškov ali znižanja plač., katere se bo uredilo po previdnosti odbora in po potrebi prizadetih strank. Glede plač, ki že zdaj presegajo pet tisoč dolarjev letnega dohodka, je določeno, da se povišanje odobri le v slučajih, kjer je p<*saaneznik d^leljen k težjemu in odgovornejšemu delu. Dohodki, presegajoči :Jo tisoč dolarjev letnega dohodka, Sovjetska časnikarska agentu ra Tass poroča o tem, da je Srtalin s tem izročil vrhovno j>o-veljstvo vseh vojnih operacij v roke enega moža, ki je poznan kot najboljši ruski strateg. Ta*s objavlja po tem inieuo-vaaiju naslednje: "Maršal sovjetske unije, tovariš BorLs Mihajlovič Sapošnikov, delaven organizator narodnega odbora in slaven šef generalnega štaba rdeče armade, je bil danes imenovan za nuvto komisarja ljudskega o-brambnega komisarja in člana osrednjega odbora komunistične stranke. &apošnikov bo od sedaj naprej kot vrhovni poveljnik za|x>vedoval rdeči armadi in rdeči zračni sili in vsa obrarobna vprašanja so odvisna od njega," • Takoj po tem sporočilu moskovske radio ]>ostaje je bilo o-zuaaijeno, da j« sovietsko pressed niištvo maršalu Sapošuikovn oodelilo najvišje sovjetsko odlikovanje Tjeninoveara reda. i v Stalingradu so v ofenzivi ■1J1 do trpeli kako pomanjkanje. Nemci (bodo pobrali ves živež po drugih deželah, da »bodo i-meti Nemci dovolj jesti. V krajih, ki so izpostavljeni zračnim napadom, l»odo odmerki mesa povišani za 50 gramov, torej o položaju glede prehrane. Vojna v Rusiji se bo vlekla še skozi eno zimo, toda je rekel, da >e je sedaj Nensčija pripravila ua zintsko vojno im da se bo po-ložai jrknle živeža vedno izboljševal. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da rdeča armada v Stalingradu junaško odbija sovražne napade, v severo-zapadnem delu me3ta pa je še vedno v ofenzivi in je že znatno napredovala in so nemške postojanke v veliki ne varnosti. NEMCI ŽE ČUTUO ZIMO V RUSIJI Ruska zima že prijemlje Nemce v okolici Staliugrada in vojaki zelo trpijo. Poročevalec lista "Zue ruber Zadnje poročilo ruskega vrhovnega poveljstva ne naznanja nobenega naipredka, pa tudi nobenega umika, pravi pa, da boji nikakor ne ponehujejo. "Sovražnik s tanki in infan-terijo neprestano naj>ada naše postojanke," pravi rusko poročilo. "Dva nemška infanle-tij^ka bataljona sta > tanki šestkrat napadla neko našo ]K>-stojanko. Naša posadka pa je s • pomočjo artilerije odbila vse napade ter uniči Ijt okoli 200 nemških častnikov in vojakov." t Na nekem drugem kra ju v li M oz« loka na Kavkazu. V enem dnevu so Ru>i odbili šest nemških napadov. Razbitih je bilo 7 netiwkih tankov in uniče-I ve stotniji. KAKO RUSI VARAJO NEMCE Nek sovjetski poročevalec popisuje, kako so Rusi p reva-rili Nemce na nekem griču sre-tii zakajene stepe v bližini Sta- $500 letnega dohodka, razen ako direktor Byrnes drugače odi o«'-i. Narodni vojni odbor za delo tudi ne sme odobriti nobene plače, ki 'bi presegala čistih letnih dohodkov. To določi w je skušal predsednik vključiti že v dnvvno predlogo, ki je sedaj pred kongresom, pa mu ni uspelo. Predsednikova odred'ba določa staibilizacijo een za v«f poljedelske produkte in za po-trebščiue. ki so proizvaja ne iz farmskih produktov, v kolikor >e to smatrano za praktično in izvedljivo v smislu določil) novega zakona. Ta uravnovešeno^ oen naj bil nreljeodo mogli Kfjoraizumeti v ka-kršniikoli zadevi, tikajoči se novi li določb, tedaj sme končno odločitev izroči direktor .T. F. Byrnes. Temeljna podlag« predo pobili tri nemške in- rešitev raznih krajev in je sa- fanterij?ke stotnije. (» bojih v mo po njegovem načrtu bila severozapadnem delu Stalin- re«ena Moskva, ki je že skoraj rrj-ada ru^ko poročilo pravi, da padla. Trt tedne za teui, ko je j.0 v teku "aktivne operacije". bil imenovan za šefa general- kar [Kmiem. da^ imajo Rusi Še neera štaiba, so R«si pričeli mo- V0(i110 jnicijativo. eno ofenzivo na osredaiji fron-i Poglavitni l>oji se vrše za ti in s tem rešdli Moskvo. Za- s-tnite^ko važen hrib, ki ga tem je maršal Sapošnikov imel Xem<'i. Poročilo ne ^ve. sajno naslov "tehničnega «ve-.ka]{0 potekajo'boji. P ni v i pa, tovalca" Josipu Stalinu, ki jet,:a jp biJo xai>Hih 150 Nemcev sam dajal ukaze raznim in uničenih mnogo nemških . . . , , , n . „ • .O--------------t tanlkoA- in strojnic. Ruski «^tra- DAROVI ZA JUGOSLO "VANSKO POMOŽNO AK CIJO (SLOV. SEKCIJA) V mesecu septembru t. 1. smo prejeli darove za reveže v *ta-rt domovini od sledečih naročnikov : Mr. Joseph Dohsie. St. Mi- <*hael. Pa. $2 .00 Mr. M. JiolHH-, Port Hope, Out.. Canada $ .">.00 Mr. Jolm Kavčič, Shiuirle- ton, Mich. st 2.(X> Mrs. Marv Franeetič, .Man- ville," N. J. $ 1.00 Miss Marija Slemič, South- aunpton. T,. I.. N. V. $ 5.(X> Zeitung" |>oroča o tem s fron-i Jjugrada. te: I Rusi so na grič poslavili to- "Premrzio je že, da bi voja , povskim stepah. Sti- val "toi>ove". Ker se je menda skamo se jm> ziikopih, da se ob.j prepričal, da n'iM> pravi topovi, varujemo bolezni, ki jih prina- »je odletel, ne da bi vi-gel kako Šata mraz in vlaga. Ker maiogi bonkbo ter je o tem sporočil že iz izkušnje poznamo ru4co svojemu poveljniku, zimo. nekateri pa jo poznajo iz! Ponoči pa so Rusi naglo pripovedovanja, si med seboj nadomestili t rame s pra vimi ponukgamo ter sekamo drevesa topovi. Nemci s'o proti jutru in podiramo požgane hiše, da sij napadli, prepričani, da se bodo postavimo zasilne koče." i ^riča jKdaetHi i>rez odpora. To-Poročev»iec rumuinke^a li-1 da topovi «» pričeli i in sta '-Cnrentul" pa piše: | Nemci so (bili vrženi nazaj. Na-4'Nebo je v plamenu in zem- to so R-usi topove umaknili in Itilja se trese. Kamorkoli po-' na njihovo mesto z0fj>et ]>Osta-gU»o naglo neštetih gorečih poslopij. Na-] prehajali," piše poročevalec, er -o -i na vse kriplje prizadevali. da raabijejo "topove". Skupaj * 15.00 Denar je bil nakazan potom našetra čeka dne '2. t. m. na: Jugoslav Relief rommifrtee of America, Slovene Section. l^^O West 22nd Plaice. Chicago, 111. Vs«n velikodtišiiiin daroval- sprotnika s-i ne dasta niti nii-l "t mite odmora. Na tisoče mrličev de |K>kriva ulice, kleti, stopnice iti zakope. Prebivalci ne morejo Vsa stepa okoli griča je bila razbita in polna globokih jam pokopavati mrličev in jih zato! in tam kjer je stal grič, je seda j vlačijo na breg Volge." 1 irloboka jama. v kateri bi ime---| la dovolj postora dvonadstrop- Vichyska zahvala _ Predstavniki ameriškega Rde-| Amerike, ne smejo potovati z čega križa, ki skušajo urediti.! letali, ker so smatrani za <4o^i-cem v imenu Pomožnega odbo- kar tw>trebno za raztlelitev im-! šene sovražnike" zaeno z osta- ^n odgovornejšemu delu. Dohodki, presegajoči 25 tisoč dolarjev letnega dohodka, bodo je bil prepričan, da bodo mogle podvrženi stabilizaciji, ki paf fcdržati vse netuške napade in ški poveljniški stan ter za-j1:1 i^™ h™h\T 1 il nekaj zelo važnih listin.| , ^'P™™ dne •">. oktoi>ra, 11++J. poclv dovoljuje kritje vsi* potrebnih stroškov, kot odbitek za davke, zavarovalnino, ter razne finančne obvezno^i, kar je določeno /. vidka preprečenja nc|»o-trebnih gospodawJkiih pote«koč 11 ri zadet i1i posamesmi ko v, Glede delavskih plač se še nadalje upošteva kolektivno po gaja nje med delavskimi predstavniki in delodajalci, z novim dodatkom, da morajo hiti v«i tozadevni zaključki in dogovori predloženi N. W- T^.. B. v o-dobritev. Predseduik je izjavil, da je prepričan, da ho ta nov korak v .stabilizirani jo življenskega standarda potom izenačenja je T/eningrad rešil. Ko je bil Stalingrad že skoro izgubljen, se je nepričakovano rdeča armada z vso silo vrgla proti -Neuwem in ml tedaj naprej rNemci ne morejo doseči ničesar. Tudi v tem ima maršal Sapošnikov svojo roko. Maršal Sapošnikov je bil rojen v Zl-ato\ts-tu pod Uralom leta 1882, kot sin državnega u-radnika in je dovršil moskovsko vojaško akademijo ter je i>ostal ooročinik leta 1902; slu- nemški plenil V okolici Voroneža, 300 milj sovoroKrpadno od Stalingrada, so Rusi vdrli v nemško črto, zavzeli nekaj sovražnih postojank ter pobili 1800 Nemcev. Nekaj so jih Uidi vjeli. iz vojne kot polkovnik. Leta 1917 se je pridružil l><>l,iševiški revoluciji ter -se jej boril proti Belo Ru^om in Po-j ljakom. Leta 19."i2 je bil imenovan po-1 veljnika Frunzejeve vojaške a-1 kademije. V teau čaisu je pisal strokm-ne razprave o kaValeriji in mehanizirani armadi. V porfiranesra mlek;i in obleke. limi tujci v Franciji. V isto katero so pred nedolgo pripe- kategorijo je Violiyska vlada Tjali v nezasedeno Francijo iz prištela ameriške Časnikarje. BOJI PO ŽITNIH POLJIH je dovršil z odliko in je bil do- , , , . " • delien ruskemu generalnemu meal plač »n cen veliko pripo- ^ ^bruhnila pna mogel k uspešni dosegi končne J. ^ -...m*™',} svetovna vojna, vojne zmage, ter zagotov.l ^ »Kdjše prehodne razmere za ^ftvan in je pHšel nem ta, da se prepreči nepo- povojno dobo. Predsednik Roosevelt je dejal. da upa in misli, da bodo P^P^P iijegw odlok z vtweljem po-' treftuno višanje <«n življenj-yjdravili in vzeli na znanje far-j skini potreft»5inam, ter se s tem delavcem, ki Kot Član riiske vojaške ko-| miisije si je mnogo prizadeval, da bi prišlo leta 1939 do spora-; zmna med Anglijo in Rusijo '.n do vojaške zveze. Vroči boji so tudi v teku oko- uo ■pogledu draginje dela in se ta- življanja družin. I ko selijo iz kraja v kraj, kar Namen tega novega Twikona,' povzroča stan ova njsike potež-je dejaJ predsednik, je v glav-' koče in nezaželjive raamere, kar škoduje indifcst li jskeinu programu Amerike. V splošnem, je rekel preti-1 sednik Roosevelt, ta nova odredba daje -opravi ponovno moč za kontrolo mad določanjem plač in mezd ter stabiliziranja stalnega viška plač in farmiskih een. (zorenja *dika kaže ltuse, kako }h> žitnih pol jaiuVi napadajo Nemce. -kaze, kako ritštka infanterija sledi taiičnim napadom. Dolenja Jka \>a ODA- — New t« MONDAY, OCTOBER 5, 1942 GLAS NARODA . Watson je nato navedel imena odbornikov, ki 'bodo pod njegovim vodstvom uačelovali tej podporni akciji. Med njimi se nahajajo mnoga slavna imena in mnogoštevilni stari in zaslužni prijatelji našega naroda: Dr. Nicholas Muray Butler, predsednik Columbia Un-i versitv; Phillip Murray, predsednik C. I. O.; Irving Abramson, načelnik pomožne vojne akcije C. I. O.: Wm. Green, predsednik in Matthew Woll, .podpredsednik A. F. of L.; The Right Rev. William T. Manning, škqf newjyor-ške dioceze; Miss Amie Morgan; Dr. George NI SlnustCr, predsednik Hunter College; Alfred El Snath; Miss Mal-vina Hoffman; Harold W. Dudris, predsednik Princeton Universinty; Mrs. Sidney Borg; Tlie Rev. Revert Gannon, S. J., predsednik Fordiiam University5 Miss Fannie Hurst; Marshall Field; Dr. Henry A. Atkinson;'Bože Ba-nac; Mrs. Zlatko Balokovič, John A. Brown; Calvin Bullock; Charles C. Burlingham; Robert J. Caldweel; Mme Alama Clayburgh; Mrs. James S: Cusdman; Baroness de Luze, David Dubiiisky; Mi-s. John W. Frothingham; Mine Slavko Grouitch; John A. Kingsbury; Herbert Kohler; George MacDonald; Dr. Robert A. Mttlikan; Clark Minor; Professor John D. Prince; Mrs. William Howard Schu-bart; Eustace Seligman; Mrs. Harlan Fiske Stone; Mis. Arthur Hays Sulzberger; Mme. Milenko Vesniteli; Walter Wanger; Sigmund Rombert and Thomas H. Mclnner-ney. V liačehiištvu pomožne akcije se nahajajo tudi: Hamilton Fish Armstrong in William M. Charbourne, Viee- -frr.-«- VSI ne ^moremo iti ba bojŠČe aa vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahkp pomaga. pobiti sovražnika, ako kupuje WAS BONDE in ZNAMKE redno. fiiši 11 West 57th Street, New York Citv, kjer so prej Chairmena; Willis H. Booth, blagajnik in M. Lawrence imeli -Nemci svoj potniški urad "German Railway Of-| Wiason, tajnik. Matilda Spence Rowland je ravnateljica I in Bart Andress, ravnatelj narodnega sklada za pomožno Otvoritev tega glavnega stana je bila lepa slavnost,] afccij0 uiteri so pristastvovali Thomas J. Watson, Mrs. Matilda Spence Rowland, ravnateljica društva "American Friends of Yugoslavia" in pokrovitelja podporne akcije, Mr Miss Malvina Hoffman, načelnica ne gorskega odse-a z lnnogob roj n i j ni člani društva "American Friends of V ugasla via". S strani Jugoslovanov so prisostvovali tej svečanosti ministri Bogoljub Jevtic z gospo, Franc Snoj, dr. Čubrilo- NAŠE POLITIČNE MEJE M. K. Ta sistem je centralizacija. Iz-velJli so si kralje, katerim so se morali pokoriti vsi župani in boljiri. . Samovo kraljestvo ni vzdržalo. ker ni imelo pravih naravnih mej. zato je propadlo, kakor propada in zopet vstaja Poljska, ki tudi nima prikladnih naravnih mej. Prvi je® proti tujim navalom na slovansko zemljo' so torej nudile dinastije. Tudi sloven ski Rorotan T>i bil že popolnoma wxriniL da ni imel svojih vojvod. Tako nam je ostalo vsa i že Gcqposvetsko Polje s sto ji m vojvcxMdm prestolom, čeprav je tudi ta zemlja sedaj že domala v nernlškrh ali po-nen^Peniih rrokaJi. Btrugi jez proti nnlšem nsovrnžnikn pa nnm ie rodila francoska revolucija c prebujenjem narodne zavesti in narodne ^kurmosti. " 'Ne, Slovenci in Slovani niso \uVga tega pretrpeli vsled nesloge, ker pač liiso nič bolj ne-slažni, kakor Nemci in drugi narodi. Zmfelite se na poreft-ftko zvezo nemških knezov za Celovec, Trst, taiej mejo proti severu, zapadu in jugu, ker « stailo dokler 1>o svet stal. 'Naše meje na severu, zapadu in jugu so se krčile tekom (fPu&to Polje) na Tirolskem, Grosglockner (Veliki Klek) na Koroškem, Kahlenberg (Golovec) na Dunaju, L»eoben (Liiub-no) in G raz (Gradec) na -Šta- so naše politične meje. pravi naš pesnik, menda Oto Zupan- ic z gospo, Sava Kosanovič, bivši ministri general Peterjčič. Pesnik ne doda je Koetan-Živkovič, Krsta Miletič, dr. Orga Audjelinovič in delegati jevice in Metlike, ali Kulpe, ugoslovan^kegii. Rdečega Križa, dr. Ivan Sribotič. l kakor h<*e to "-večma Slovm- Poslopje je bilo okrašeno z jugoslovanskimi naro-^' v Ameriki'.pacpa Mambor dnimi znaki, zastavami in slikami, med katerimi je vzbujal posebno pozornost velika slika jugoslovanskega narodnega junaka, generala Draže Mihajloviča. Thomajs J. Watson je v lepem otvoritvenem govoru orisal cilje in postopek podporne akcije za Jugoslovane m oraanil, da je namen zbrati najmanj dva milijona dolarjev za otroke, jugoslovanske vojne ujetnike in jugoslovanske begunce raztresene po svetu. Stoječ na stopicali, ki vodijo v bivši urad nemšk&i 1 i rektorjev, je Watson izjavil: "Posvečamo ta naš glavni stan zrmagi prve splošne .»oniožne akcije za bojujoč o se Jugoslavijo. Orisal bom irttančno naše cilje, a predvsem s popolno jasnostjo povem, da je mgoče Jugoslovanom že zdaj pomagati in si-<-er na več zelo važnih načinov, ne da bi s tem podpirali sovražnike ali tvegali, da naše podporne pošiljke zaplenijo. "Naš začasni cilj je, da Oberemo dva milijona dolarjev. Vsoto 750,000 dolarjev smo namenili podpori jugoslovanskih vojnih ujetnikov v nemških in laških ujetni-- kih taboriščih. Nameravamo izboljšati in pomnožiti živilske in druge pošiljke, katere sta dozdaj pošiljali ujetnikom ameriška in jugoslovanska vlada. S tem priboljškom !»p njihova prehrana vsaj toliko izboljšana, da bodo mogli preživeti ujetništvo. Drugih 750,000 dolarjev smo namenili jugoslovanskim urokom, katerim je še vedno mogoče pošiljati podporo v )zemlje Jugoslavije, in sicer preko Švice ali drugih nevtralnih dožel. "Preostalih 500,000 dolarjev pa se bomo poelužili, da pomagamo jugoslovanskim beguncem, raztresenim po vsem svetni, tako da bomo v denarnem oziru pripravljeni, ako nastopijo nepredvidene zahteve za podporo Jugoslovanov. "V mnogeni smo že uspeli, a še več nameravamo doseči v pogledu ladijskega prostora za naše pošiljke. Zagotovili sino si tudi pomOČ visokih uradov Mednarodnega Rdečega Križa, ki bodo skifoeli za to, da bodo zdravilne pod«pore, poslane od tukaj ali kupljene vnevtralnih državah, zares dosegle prejemnike, jugoslovanske ujetnike. "Take dobave pošilja Mednarodni Rdleči Križ,s pomočjo transportnih zvez, ki jih je ta sijajna organizacija že uredila in katerih poslovanje tudi sovražnik priznava in dopušča, ker so njemu ravno tako potrebne, kakor nam. V tukajšnjem glavnem stanu razpolagamo s popolnimi in natančnimi infoimacijami o tem, kakšne ipodipore name-1 avamo pošiljati in kako jih nameravamo razdeliti in od-poslati. . . "Obenem z dejansko podiporo pa hočemo poslati generalu Mihajloviču in njegovim junakom v gorskih zavetiščih in trdnjavah Jugoslavije duševno podporo in ofara-brenje. Naj vedo, da ameriški narod in posamezni Ame-rikanci ne pozabljajo na bistveni prispevek Jugoslavije k zmagi zedinjenih narodov. Brez prestanka in z rastočo učinkovitostjo se Jugoslovani bore, odkar je pred poldrugim letom Jugoslavija tako odločno vstopila v vrsto ze-dijenih narodov. ^ Trenotno so dni edina bojujoča se vojska na evrop-. skem kontinentu zapadno od Rusije. Možnosti, katere nam daje njihov odpor, zdaj ko smo začeli delati načrte za drugo fronto, so velikanske. Zadevam od taakega ameri- časa Napoleona, na bivšo nem- ^'Mairbor, Celovec, Trst, to;zero) na Oigrbkein, razne rečice po bivši nemjški Avstriji z. ianemom Feistritz (Bi&trica) so, ško pocepenost v razne kneže-eamo nekateri epotnini na ne-! vine, vojvodiine in kraljestva, kdaj široko in dolgo slovensko, na laške bratomorne borbe med zemljo, ki se je razprostirala neodvisnimi me»?ti, repubHka-pioti severu rn zapadu od sedaj j mi in kneževinami v srednjem tako neznatne Slovenije. Na veku. Kako lahfko bi bil mo-jugozapadu pa pričajo bene-Jčnn sovražnik vse skupaj vtak-teh strani nam je vedno preti- i ean^ki Slovenci v okolici Šent nrk v svoj žep, pa se tak sola nevarnost,, kakor nam pre-i Petra in Vidma (Udine), da je vražniik ni prikatzal, in kadar ti še dandanes, in tako bo o- tam nekdaj Slovenec lastoval se je, se je vtopil v latin-tvu. "Prijatelji Jugoslavije" v novih prostorih V sred9 popoldne, od štirili do sedmih zvečert je organizacija "American Friends of Yugoslavia" praznovala odprtje svojih novili prostorov v poslopju, kjer je prej imela svoje urade neniška potovalna agencija, na št. 11 West 57tii Street, New York City. Novi prostoTi so bili slovesno odprti, ko je bila -s stene strgana zemljepisna karta se-veirne Nemčije in je bila 11a isto mesto obešena velika sliika Draže Mihajloviča. Človeku se je zdelo ob tej ceremoniji, kakor, da smo se vsaj v ini&lih malo maščevali nad vso okrutnostjo, ki ^šo jo nemški barbari završili nad jugoslovanskim ljudstvom. Pri otvoritvi je bilo več poročevalcev newyorskili dnevnikov, ki so jemali slike in opijali potek ceremonij iai progra-ma. Otvoritev je bila obenem početek kampanje za dva mili-jooulolarski skliid za pomoč Jugoslaviji. Mr. Thomas J. Watson, pretl-sednik International Business Machines Corp., in načelnik Združenega jugoslovanskega pomožnega sklada, je dejal, da upa, da bo odziv dober, ker je', to prvi apel na ameriško ljudstvo za pomoč junaškemu ju- šlo $750,000 za vojne ujetnike, katerim zadaj pošilja nekaj pomoči ameriška in jugoslovanska vlada. Nadaljnih $750,W se bo poraibilo za pomoč* jugoslovanskim otrokom doma m v Švi^i, kamor je bilo že več pripeljanih, ter v drugih deželah. Ostalih 500,000 se" bo, po-ralbilo v vrho pomoči jugoslovanskim Ibfguncem in liljež. kom ter pregnancem, ki so ra/ t resen i po ^0111 svetu. Otlpi-tja no\ili prostorov se je udeležilo kakih sto Jugoslovanov, med temi tudi nekaj Slovencev. Narodne noše so nudile zopet pestro sliko, a pogrešala sem slovenske. Bo trefha pridobiti naše mlade tukajšnje Slovenke, da si V- io napravile lepe slovenske narodne naše za. takele slučaje, kor je važno, da so pri jugoslovanskih prireditvah, kjer pridej ■ zravein ameriški poročevalc;, vse tri narodnosti zastopan'-, ne radi kake gole časti, ampak, ker je potrebno, da slogo, zu katea-o delajemo posvojili m čeh, turli prefl ameriško javnostjo manifestiranio. 3rez it -pe in pomembne slovenske av-be na sliki pač ni, moč reči, da je predstavljena cela pestro^ tro-narodne Jugoslavije. Imela sem priliko govoriti s par Američankami, ki so V [• udeležene in sodeč po njih 11. -\Xlušon»4i, imajo v nekater' goslovansikemu ljudstvu, ki kar krQ^lzelo vi.soko nmenje o -u. naprej vooi svojo boAo za o- ^^ Jugoe?lavanihj kat,.r,; svobojenje in S tem vzbuja ob-1 ^ tafeo maJo ^ } čudovanje vsega sveta, ter vli. q ^ ^^ ^ ^e predele od slovenske Koroške do Jadrana. !Štrri fpethie dedšcine po načele naše~ zgodovine, to je, od-|šžh očetih Smo izgubili, ne to-kar so se naši pradedje naselili like zaradi svoje nesloge, ka-v teh krajih. Kaj ni segal naš ;kor se nam tako rado in doSled-clnreTHsti ii-i-oli nntri tia na Ti-!no pedtika, pač pa vsied našo- političnega sistema decen- elovenski živelj notri tja na Ti rolsko. do Solncgrada in Do-' nave, in daleč notri na Bene- j tralizacije in federacije. Zate čansko v Italiji?? PasterfeldUmo vedno in dosledno gubili na svojem narodnem ozemlju ker so bili naši posamezni pre deli preveč uarahlo povezani med sebej in s središčem vsake župnija in vsaka soseska v /up ni ji je bila "avtonomna.* Volili so si vojvode v KoTotunu in župane po pokrajinah, vse brez prave praktične zveze. V voj nem času so si sicer skušali medsebojno pomai#ati, toda hitri sovražni pohodi sr> preprečevali vsak vzajemen Qdppr e slovenske srtrani. in tako je pre hajala v tujčeve roke župnija za župnijo, kos za kosom. Isti proces se je vršil na severu pri polabskfli in baltiških Slovanih. 'Vzemi v roke zemljevid Prusije in čitaj imena hribo* ki je bilo vsaj kulturno močne j j še kakor sovražnik. To dejstvo pa nikakor ne manjša moč mojega dokaza, da je nesloga tudi drugod doma v enaki meri, kakor p ri Slovanih. (Po francoski revoluciji (to je že nova doba) so Be Slovani deloma obdržali vsled nan-odne zavesti posameznika. To je bilo že orožje duha. Kaj na opa- > žamo v novi 111 najnovejši dobi? Motenosti Noračija je federalizem popolnoma zavrela. Tu ni več Bavarske, Sašfke, itd. ampak le ena enotna Nemtčija. Italija se je docela centralizirala. Celo v federalni Ameriki opažamo čedalje več centralizacije v Wa-^hin^tonu. . Kaj pa mi Slovenci in Jugoslovani? Srednji vek nas je prehitel s svojim kraljevskim fevdalizmom, in. tako so tuje va poguma ostalim zasuznje ni m narodom. Dalje je Mr. ^Vat>on pojasnil, da se namerava nabrani sklad porazdeliti tako, da ?>o Žalostna je naša zgodovina, in krvava, pa nas tudi taka iz-kii^nja ni ničesar naučila. Zahtevajmo enotno, nerlelje-no in nedeljivo Jugoslavijo, v kateri morajo imeti vii držav Ijani enake pravice in enake Vse to se da potoni mi je dejala: "Pomislite, če V bila Jugoslavija ostala pri Tistem dunajskem podpisu, bi > nes morala kloniti glavo v sramoti, tako pa stoji na vrhuncu slave in časti.*' Pomislila sem pri tteh,be~e-daii (na vse strahovite žrtve, ki kronajo to čast in nisem vedela ali bi bila teh besed priznanje vesela, ali bi se zjokala nad njimi. Visenaokrog so bile namreč v ogled slike o strahota! , ki jih je doživela Jugoslavija in njeno ljudstvo in tako je v e skupaj vzbujalo težka in f- kaj po- . v _ Smrtna' no,sna euvstva obenem. zakona urediti, ako j« 3tenja pri nas doma. kazen naj se določi za vsakega,! "Prijateljem Jugoslavijo" od ministrskega predsednika želimo, da bi imeli najlbol^i u-do zadnjega redarja, ki bi sij Speh v novi kampanji in sev, -npal prestopiti ta zakon. Svo- da bodemo skušali po sv< boda in enakost za vse, smrt za; močeh kaj pomagati pri de .i vsakega, ki se proti temu pre-! m to stvar. Saj je bil že čas. «::>„ greši, to naj bo*tn temeljna za-1 se je naneslo med Američn kona, pa si nihče ne bo želel j idejo za pomoč Jugoslaviji — avtonomije. Ta zakon naj se j zemlji muieeaiikov in junakov. Do tem dosledno izvaja, in kdor5 meje zaiele našo zom^ in v ni- bi hotel omalovaževati, naj zapade njegovi 5rtrogf+>ti. Po- čile Istiri petine in več našega naroda. Nova doba.nas je sicer prebudila v kolikor nas je se ostalo, toda našla nas je razkropljene za TazliČnimi politič- T H K NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Steven« Institut« of Technology r angleščini GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje si morete dobiti 8 knjigo NEW ENCICLOPE. DIA OP MACHINE SHOP PRACTICE (▼ angleščini). Ta velika knjiga popisuje in t slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; po jas nuje rporabo vsakega stroja, o-rodja ln meril. Ponči Tas, kako je treba vporabitt načrte (bine prints) ter ram tndl daje mnogo računskih tabel, da morete poepeiiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 slik in rlab. S76 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda lis Weal mi Strt** New Vork \ ja, rek in mest, pa precej P1**"1"' V ^jnove^i sprevidel, čeprav nisi jeziko, ddbl imarao "Pnllko ?ledltl sloneč, da so to vse slovanska imena. Začni tam od Danske proti vzhodu ob Blatnem nicrju (Baltic Sea) in vse d^li v trikotu do ceŠko-avstrijske meje. Posamezne župnije" so iiiir- preslabe za odpor in do skupnega nastopa proti nemškem n sovražniku ni prišlo v-lea slovanske pooepaansa, ker jib ni nihče združil v enotno centralizirano osredotočeno silo. .Saino eden slovanski vladar (ime sean pozabil) je sko-sal zediniti preostale svobodne Slovane v Prnsiji. Nemci so to hitro opazili in vničili tudi njega. . Ta proces vničevanja slovanskega živi ja "bi sel kar dalje naprej, da se niso Čehi in Poljaki organizirali v kraljestva. Sedaj. postala češka in poljska sila osredotočena in zato mo-t gočna. da je mogla odoleti naskokom nemstva. Slovani so se morali organizirati po istem vzgledom onih, ki so si vedno ^nali ohraniti moč. Tn kaj vidimo pri nas? Federalizma smo si zaželeli, tistega federalizma. ki so ga zavrgli Nemci in Laihi, zavrgli zato da bi postali še močnejši Zakaj si mi sedal prisvajamo to, kar je naše sovražnike do sedaj slabilo, federalizem, avtonomije? Jaz zase, se tega bojim. Av* tonom i je v modernih slovanr isk^i državab so za čuda podobne onim našim starim župnijam. ki so izginile zato, ker go bile " avtonomfne." "Da, najširšo avtonomijo zahtevamo, če le miogoce tako, da Jugoslavija splolh ne bo več enotna država, da 'bo že vnaprej zlomljena na kose, da bo slaba, da bodo naši sovraianiki zopet lahko tr-f gaH kes za kosom z njenega telesa, kakor so to delali v nr^-te'klih časih. Narod ni nesiožen, pač pa hočejo", biti njegovi vodje vsak v šteniake bo ščitil, nepoštenjake uničiL tem hočem re6i. da je mogoče zavarovati vse natšo slovenske pravice brez zopet-nega političnega cepanja ivisro-elovanstva, tbre^ novih politič-Trih me^. KOPRIVdEK tn njegov orkester na pMteh Terexinka Polka •Na planine«b-—valček fltv. H In DL'QCESNK UNTVTSRSn t TAMBURICA — Ur. MM Za to«, cenik ln cene plot!?1 se obrnite oa: JOHN1IMR8KH I nr. 4S3 West 42nd Street, New Yock KUHARSKA KNJIGA: ■ Recipes gf All Nations XV angleškem jeziku) recepti vseh Narodov Stane samo sjj^®® h ''I sistem, kakor so imeli Nemci, svojem selu neodvisni, avtonom da so rešili kar se je raaiti dalo, ni vladarji. . — • ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atram"^*, ' ■ \ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa sol , h j ttrdi v jezika naroda, ki mu ^e kaka jed poswbno v navadi J J Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za$$ kunanje in m hočejo v njem čimbolj izveibati in^ ispopolniti. - rUjI 1 ^Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Weat 18th Street Ksw Yo^kt N. Y, -G Hi RitSDi" Im UOKPAY, OCTOBER 5,1942 fgmwtmw ft INVESTIRAJTE V AMERIKO VLADO KLBlTESČIČi ^ Iz dnevnika žup nresta "V četrtek po ^v. Matevižu | je diotela četica 'kmetov v sto- giisll, slalbotnežem pa so glave S3. septembra 1A73 to predrli 'jta» obupu rešiti vsaj nekaj ia| odsekali in jih utopili. N26 ni 'lhirki skooi Žuniberk na Kranj-irpk grabežljivih razbojnikov, pomagalo ne jokati, ne prositi, bko. BMo je 18.000 konjenikov j Planejo k mesta in napadejo Nibieetoi bil varen življenje ne in 9,000 pešcev. Blizu Novega Turke. Pa niti po Številu, niti - j-«—- po bojni »pretnosti jim niso bili kos. Devetdeset kmetov ob- loesta ©o ujeli Mihaela Cvitarja s Koroškega, ki jim je moral kazati pot. Kakor vihra divjajo ekazi Mirno peč in Trebnje proti Ljubljani. Ker niso imeli s i>dtx>j topov. Za obleganje, drve mimo obzidana Ljubljane in dalje inimo Kranja,, nato čez *St. Jurij in Kokrško sedlo ter se že v soboto prikažejo pred Kaplo. V soteski pred Rebrom bi bili sovražnika prav jlahiko ustavili ker je dolinica že po naravi utrjena. Toda prestrašeni prebivalci &e niso tega niti spoantaili. Pobegnejo na visoke pečine pri Beli- in vale ^kale na sovražne čete. Na ta način ubijejo IT Turkov in 200 kortj. Pa to sovražnikov ni o-plašilo. Puste mrliče na tleh. in divjajo naprej, dokler ne do- k^ži mrtvili, drugi se razkropojPsi hi! volkovi so se gostili. Po na vse strani. Turki pa gredo s Hvojini plenom naprej, prekoračijo Dravo pri MioihliSah in .se zopet zdiužijo s četami v PoJjuni. Združeni oplenijo vso QFVxljonsko dolino in odrinejo 29. septembra proti Guštanju. Pred Silotvenjgradeem še j^m postavi naproti mestni sodnik Fjgidij SdhnuiHheitainger s 1Q0 možmi, pa je drago plačal to predrznost. Njegovi ljudje so bili razkropljeni in pobiti. Bli-Tiu. mesta se Turki utabore in prendee. "Drago jutro se raz-dele v dva oddelka. Prvi gre skozi Vitanje v Konjice,, kjer se v župnISčn povabi^ v goste, drugi čez Velenje in Šoštanj v v hribih. ne v dolinah, niti v planinah, jce ^a Bog ni otel. Ni ga bifio. da bi jih bil zagrebei. se je izcblal ofcvir. slika "v ti Jem naj bo že taka ali drugačna Da, tudi,v teh rečeh je vzrok, da Slovenija toliko trpi. K01 se dan za dnem toliko proslavljajo oborožene in neobororžene uporniške alkeije v pod janrdje-\ nih deželah, ali inofa Slovenija iti drago pot T Saj bi ji očitali, da ni ničesar doprinesla k skup' ni stvari, da ni vredna »vobo-. doljobne svetovne družbe. Vsaj indirektuo je v*e to proslavljanje toliko kot poziv: Nadaljujte, storite še več. žrtvujte še večje potoke naTodove krvi! Tako red&o se pa čuje, če »e r^otfe hribih so mrtva trupla bežala v vodnjakih ali gnila na prostem le na pol zakopana. Nastal je tak smrad, da ga ni bilo mogoče prenašati." KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ? W T. F. VIL sptjo na Rebro. Tu.se trume''lepo Savinjsko dolino. V po-razdele na desno in levo. Prva boto se pomikata do^a vrsta ujetfb kristjanov — bilo jih je ehra zvabiti Hrvate k sodelovanju, toda ker jim to ni ufijpe lo, so se morali zadovoljiti s sploh: čmvajte svojo kri, vi injPaveličem. V sili hudič muho m i jo bomo v odločilnih trenot- Jžre, pravijo Hrvati. Pavel ič kih še bridko potrebovali. bo seveda storil, kar mu bo H5t-Sloventiki narod pa trpi.žrt- ler zapoved al. Oni. ki so bili vuje, preliva kri, in upa in Obupuje. . (Nadaljevanje prihodnjič.) Jugoslovanski guerilci zavzeli mesto v Bose* Sovjetski informacijski urad v Moskvi je podal vest, da so jugoslovanski guerilci po dva dnevnem ljutem bojevanju zabeli mesto Jajce v Bosni. Tekom tega napada so pobili 600 Nemcev in Italijanov in u-uičili 600 malih utrdb. P I A N O -HARMONIKO ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIM K OF BLOSSOM (CveLnlCm*) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA po jezeru KOLO V Indiji še ni vse mirno Prvega oktobra so zopet bili nemiri v Cuttacfeu, ki je v provinci Orissa, pri Bengalskem zalivu. Policija je streljala na demonstrante, ko je bil po iz- včeraj proti vojni, so zdaj postali "vojaški narod" in se hva lijo, da «o dali osiŠču 400,000 Hrvatov, bodisi vojakov, bodi si delavcev. \ izdajalci niti ne .pomislijo na to, kakšne argumente, da jejo v roke sovražnikom Hiva-tov. Brefedvomno je. da bodo pomnozenLprosi'lni vpoklici povečali odpor Hrvatov.' Smrtne o(b^oncči in pednevi. Hi-ler bi pazljiv opazovalec, razbrati iz 6e hotel greti pri tujih ognji-vs^ga, ikar se govori, piže in ščih. aZto je poz\ al k sebi Pa-godi po zavesaiiakem sveta, je veliča, zaito klioe tudi Jlroige to danes približno še Zadnja be- valpote in zahte va od njih no-peda. Veliko sicer študirajo in vih žrte\- za svojo vojno. Iz tuhtajo o "povojni ureditvi", njegovega nastopanja je videti fivrepe, toda le na defljelo ki v nmi ni uspelo zbrati okoli velikih potezah. Gre za sploš- *ebe evropske narode, no gospodarsko ureditev, zajr O^>o 0ni, ki so njegove igrač- ne z drazmovred zv^i m jih | veim ^^ radi ^ ker ^ bi_ ^aino ureditev in. tako dalje.', be, se upirajo m nočejo -v klavJ tirah pr^l jpboj. Veliko m no- lo splošmo prepričanje, da je za podrobne interese narodnih: ni^. Mussolini se broni in prizmo zalih deklet so Speljali v vojne fce taleorekoč kone<. Od- »kupin ni smisla. Pri velikih.tožujo nad tem. koliko divizij suznjost. Nedolžne otročice so kod ^ pri5rjB n^ tfl propa- narodih Še glede majhnih se ^^ d^ti na BalkiEnu. Boris basali v luknjaste vreče, da so ^^^ laihko definiti\mo opravi z zni kravam jem ramen.] zatrjuje, da bi g? njegovi Bol-£koczi luknje glav^inoliirin . uganiti, toda poročila pravijo, čeravno Atlantski carter v^aij^ari postili na cedilu, ako bi čali, da je bilo grotza. Kar je je ^ Jlo cisto splošno pre- okvirno tudi to upošteva. Men- .spremenil svojo taktiko in jih ga blaga mimo Celovca. Tedaj j bilo močnih ljudi,, iso jih od- prJčaiije : Se .to jesen bo Hitler da se zdi. da .bo kar iovolj, če poslal v boj proti Rusom. Hor SEDAJJLAUKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY NOVA KNJIGA V AN-'O ŽIVLJENJU AMEBI-POD NASLOVOM PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 so Pri naročbi se po služi te nasleciiijega kupona Pošiljam Money Order za lastiiofočno.Tpodpisaxu> knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime -_____ St., ulica ali Box št.-—--— Mesto in držav«----:- Naročite lahko to knjigo pri: Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET " NEW YORK strtf | I^B Nobenega dvoma ni. da vstaje v okupiranih deželah isnpo-V nirajo vsem. ki ne drže z osi-, iSčemi.. Tfcoeš nočeg si tudi ti kot Slovenec, z menoj vred, ponosen na svoj'narod doma.'Toda kaj pomaga, ponos^ oe pa. pri tem izteče toliko dragocene narodne krvi ft Kak velik narod tšl talko reč že privošči brez posebnega atraflitt za bodočnost, vse kaj dragega je pri tjako masjbnem narodu kot je slemen- pki. Ob njem je treba obetati v knjigi Je nataoteo popisano »f-b g-lobofeinri mialiiml In s Silno1-!«1^ .poeamecnih *WrH, arečih bolimo bojW v srni. damo se da gre za Slino velike pestro «val*tvo, knjigo bnl s velUOm AMERICAN WILD LIF E smeri proti severovzhodu. Jugoslovanske čete uspešno nadaljujejo boge v nepc»edni bližini Banjaluke. Vedno več meščanov prihaja v vrste prostovoljcev — iz vasi Hiva se je pridružilo upornikom 250 oboroženih kmet=tov. iDalmatinski guerilski oddelki nadaljujejo boje v okolici Klnina. ker je prišlo do neka terfh zelo ostrih laškimi četami, mt A LI VESTE? Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihranj&ti si denar vsak teden — v Vojnih Hraniilnih Bondih in Znamlfah ■Qtil R i I O D 4" MONDAY, OCTOBER 5, 1942 IRAHOTUIR «" TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENOELBEBT OANGL 102 GOVOR PROF. MARKOVIČA O VTISU O AMTiRTXT, (JIC.) Z wtopoffU Amerike meriški narod hitro uvidel ne-v vojno, odgovorom na zavrat- varnost nacizma in fašizma in ni japonski napad, je zaplam- vse, kar bi zmaga te ideologije tel vojni požar po vesoljnem pomenila tudi zanj. Odkar je svetu. Kar se danes odigrava'tehnika predvsem z letalstvom, Slovenske Knjige se dogaja prvi* v vsej svetov-jtfkraj&ala daljave, je nevarnost Mukala -ta. Nadin.-, ie črtala * palci**) v pesek. De- m wdovini in - upajmo - nacizma in fažfaroa za Ameri-iala - velik- kroge. ki Ve vezali in prepletali med aeboj.M} ^idtipkrat. Zaradi tega ko postala neoporoeena. Tak,! ,. - bilo e je prepričal, da zna Nadina že toliko jahati, da gre l,.hko iz on«- ograje ven iu potem i>o cesti kam daleč za njim. Naročil ji je jjoselmo jaha-lsko optavo; dolgo črno krilo in škornje m »votlega t^nja in črn kflolntk, ovit z belim pajčo-lanotn. Xa grajsktm dvorišču >ta čakala osedlana konja. Prišla sia }m) .stopnicah oče in hči; oče v oficirski uniformi, foei v črni j.ihaL-iii obleki, on ž'» delunu" posivelrh las, ona mlada in oveto-( H kakor jutro samo, ki jo k pozdravljalo. Zajedla sta konja. Mati je stala na hodniku in pomahala z roko. Konja sta pre-; topila grajski prag. Jezdila sta po cesti proti pristavi. Tam j*- «"ak,d Dominik. Ko ga ,ie zagledala Nadina, ji je močneje udarilo sive. Potem so v »i trije odjahali dalje po ce-sti, čr«z ni'jft, naprej in naprej. v/.\ i l .-e je v vetru. Lep je bil prvi jutranji boprehod. sredi, oče na desni. Dominik na levi.. Ves svet je razdeljen v dve neenaki skupini. Prva velja za ko tfižka bo. Odločnost Amerike, da zmaga in vloga, katero bo igrala v moralnem in na materijalnean pogledu, presertoča in wkoro Štiri petine zemeljske povili rja takega opazovalca, ne. druga pa je petfcmt manj- ** » Amerika Pa. V prvi se nahajajo vsi na-rodi -n-eta. v drogi'le nemf?ki in jaiponski narod. Italijani pa j*) mojem mnenju niso niti vredni, da jib omenjamo. . V prvi Ke nahajajo vse de- je, treh a da je kontinent, ki ima 130 milijonov prebivalce-^ in neizčrpne »možnosti, v v^eh poarledih in smereh zares fantastične. tŽe zdaj ra7g>olaga Amerika z eno največjih vojsk, a vpokli- mokracije. v drugi pa fašizem ' > ™ '"la- in militarizem. flovrft-TOwje ^ ^ Ro^erve moštva ko raizdelilo v svoji oceni osnovnih idej človeka in njegovih pravic. Nasprotja so tako o-gronvna, da se obe oceni medsebojno izključujeta. Vse to ..,..„. , vam je znano in ni potrebno, da IO vihra val je bel. pnjcolan v zraku; w podroibno 0 tetn ffOVoril. Ve- Nadina .je jezdila v ugromne. V ljudstvu in v obra tih je komaj videti, da se dežela nahaja v vojni. Duh ameriške vojske je pi esenetljiv. S svojimi mnogobrojnimi sred-stvi je demokracija uspela pre-pričati svoje vojake, da se bore LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) POUČNI SPISI i- i * „ i z« evoie življenje in za svoio I.ih na po vdan ti, da zre hoj za , . . , , ...... j . . . U dcstojanMvo. SiHa ameriške z>vljeo"io in za dostojanstvo eln- ... , . .... , vrstva' vojske ze zdaj pmiska v vseh delili sveta, a predno bo konec Ko sem prišel v Ameriko, lo vo}ue bo ta sila prijetno pre-j>t ni bil nekoliko v dvomih. naj- sem4ila prijatelje svobode. I prej, da li se ho odločila za| hi ^ovorn o opremi am»- I vstop v vojno, a potem, ako' \rese|o >e je oziral oče na Imer "lzvr>tno, izvi-stno/' je klicali. . Z leve jo je ogledcr^ al oskrbnrk. ••Nisem Ae videl take >halke," jo je hvalil. . I vstop v vojno, a ])Otenu ako vo>=ke. e=e mi ne zdi niti "TO jo V,a za-!ujra, .Muinik." je rekia Nadina. Vsal^ittL'^X^'0«'^ k a srečna ker je bila v njegovi bližini. Rada bi mu po- \ i da a še kaj dragega, se kaj lep^eya, a ničesar se ni mogla dumi-liti. Kadar je bila >ama s -tarši, je bila tiha in otožna (huhio Ji nt je zdelo in izprjrt^evali so i>e. kaj je Nadini. "Ali si kaj bolna?" "Bolna? Nii-ean." ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO I F. J. Kern > — Zretunn Vnm $5 — Bodo« državljani naj naročij« knjižic« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES'* V ti"j tiijijfi so vsa poJanDlla ln zakoni sa nanelj^nci*. Cena »5 t«rt»» DOMAČI 2IVINOZDRAVMK K|«i*ai Franjo l>amr. — 118 • strani. Trda m. — Zelo kurlntna knjiga za v^ak^jra žlrlnor^Jca; opis raznih holezni in etlravije-nje; alike. Črna S 1.5« za to so danes v Ameriki, ki lo njeni številčni sili. Znano oborožnje ne le samo sebe, tem^! .je da je za Ameriko poslala žeiVeg tlKj*t ^ zo prvi s vetov-, ]k>1 j y t,,m 1K>gledu o ni vojni. Njena velika sestav-! Ameriki ni nvogoče dvomiti, lienost v narodnostnem pogledu, je tudi povzročevala boja-! rw _ , , ... .zemljo največjm moznoisti zen. ali bo našla v tem velikem__; , ___________- tisodfnem boju pot rehno sloaro vn erjodiišnost. Leto dni >em opazoval se v Ameriki godi, kako je bilo pred njenim vstopom v vojno in potem spoznal njene du "Pa kaj ti je. da ni v» č veselja v tvojili očeh?" "Nič mi ni." Hodila je med gredami, med cvetjem, ki ga je sama gojila. "Kaj vanl je. da M'* tr.ko žalostne, lju»l>e moje cvetlice" jili je i spraševal a. . NiČ niso odgovorile, -amo žalostne so bile. A ko je zaenla njegi>ve korake, ko je bližal lV>m:nik. tedaj je za vonjalo vse naokfog. Cvetovi so se dvignili, nobene žalosti ni bilo r.ikjer. Tn ko je odšel, je stepila do vrtne jsevne in materijalne sile in sem ograje. On je ni videl, ker je bila skrita za grmovjem. A j jo zapustil z globokim prepri-Nadina je nalahko, prav tiho razgrnila awte veje in .-amo: Panjetn, dala ne le najti jenu oko .je gledalo, kako odhaja.. Tn tedaj mi -p zopet po-1večji, temveč žare.; odločilni vesili cvetevi, vesolja ni bilo več. Kaj ponjeni ta črnina iz^ureancnllm?" se je izjjrasevala mati. ( eirni.ti žalostni pogledi?** je poizvedoval oče. Ničesar nista vedela. Ina l>či je bila jima uganka. Nadina je predala p*.d smrekami. Z grma si je odlomila ^i-bo. Sedela je in tako črnino ji je bilo. S šibo je < rtala po pesku.. Ali je bolna? Ali je trudna? Ali je lač-Jiu r Ali je žejna ? Nič! Si>oninila se je pravljice, ki go-v.«ri i kraljični, kako je za>pala in kako se je cvetlično grmičevje razra-lo in -sklenilo o kolo nje. da ni mogrl nilu'e v njeno bližino. Vse okrog je «pa'o, zakaj spala je tudi ona, knaljič-na. In potem je prišel junak, lep mlad vitez. Kazklenil je "s pogtuunLnii rokami trnje, ki se j*1 ra^zpredlo vsenaokrog. i V^i Kino v Amerki videli A (vendar vam'romam priznati. [da je resnica se veča. Ne zahte jvajte otl mew, da vam poveim. kaj koliko tankov, letal ali ladij izdelajo vsak dan ali vsako uro — to vedo samo oni. ki so poklicani. Vsa ameriška industrija danes dela za vojno, kilometre dolge, nove tovarne letal, tankov, nmnicije in druge vojne opreme lezejo iz tal. Ta prispevek k zmagi iu da bo j industrija Se ni v polnem za- ■ I o nn mn -rn/M^-iO f IA fTrv Tkl*l irtii Vin t>i*nift L' 110 V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Miehel Zevaco. Nad v&e zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — strani. Cena $2.- KNMIGA O DOSTOJNEM \1demu 111 Btrani. Cena 59 rento* MLEKARSTVO HplMat Antuu Terr. S slikami. IttS o t rani. — Knjiga za mlekarje ln trtnnerje t eplo&netn. Cena SO crnt ov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 atrani. ezsna. — Knjiga Je> namenjena t |»rvl vrsfi an nlar-hnn, umetno In strojno kljtiftir-ni/iarKtro ter SelezoIlTarstTo. Cena St.— ZDRAVILNA ŽEUŠCA «2 strani. Cena 25 rentov LISTKI Spisal Kaavar Mrftk«. 1144 strani.) Cena 70c MARKO SEN J ANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albretol <120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Termw (Ivan Albreht) Bele no« mali Junak, (Dostojevskij) Filotafska itodba (Aiojx Jirasrfc) Na različnih potih (Frane FHseh) Verne du&e t virah (Prasper Mirime) ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlO Knjiga le Brojerraten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov alovenskega naroda od davnih početkov v starem alovanatea do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo na&ega tivljenja In trpljenja. In kdor Jo pnebere bo vedel o Slovencih »et kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko dela IS POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO Ccas «2. Pofttnina plačana Po 75c zvezek Belfegar (A rt ar Bernede) P« strani klabnk (Daaair FelgeD Po $1 zvezek Veridieus (Paler Kajetan) Radarska balada (MaHja Majerjeva) Ping^inski otok (Anato 1« Frame) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Doctojesfklj) »topil do speče deklice in -o imgnil ik nji in jo poljubil. Tn 1« daj -e je zdramila, in kar je spalo., se je zbudilo iz dolgega Kiia. in življenj?, novo in n»nogo 'lepše, je za valovilo po-Afod, in kraljenrič je prijel kralji-enoza roko in jo vzel za ženo. Ko bi zaspala tudi oual Ko bi se strnilo vse grmovje, posipano - cvetjem, in bi nap>avHo okolo nje visoko, npprestojjnio ograjo. In potem hi prJše' on. v sivozeleni opravi, z zelenimi našitki. Nagnil hi se k nji in jo ]x>ljubl. Tn prijel bi jo za roko in jo vzel za ženo. . Zasumiel je pf^ek po»i nogami. Nadina je pogledala. Prihajala je mati. Vrtala je in ji -Šla naproti. . A mati jo je videla kak- je sedela Nadina s sklonjno irlavo. "Povej mi vemlar, kai je s teboj!* Razmišljala sem o oni pravljici, ko je kraljična zaspala in ko jn zaspalo v• i 1 tak da *e ga je Nadina u*trabila. Bil je vpraAijoiČ. in očitajoč ehenem, kakor bi ne bilo ja,«no in lepo, kar ji je povedala. "Glava me boli!" je tedaj rekla Nadina. A glava je ni bnleja; r. kla je samo zato. da je šla laliko etran v svojo sobo. Bilo je prvič, da *e je zbala materine bližine.. igrala najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju no vetra ve^oljne-ira rfvla po snagi. . 'Ameriški narod je mlad na-lotl. Že v tem se vidi, da ima mm go idealov. A razven tega on ni vklenjen v tradicije daljne preteklosti, ki tako pogosto motijo ljudi in narode, da se ne prilagode potrebam -odanjosti. Zato pa je trni i ameriški narod ustvaril največjo demokracijo na svetu, ki je vr-oko dvignila posameznika in mu ustvarila najvišji življenjski standard. Razumljivo je torej, da ie a- Mati je 31 a po hčerino mesto.. ■tezi naprej t.ia do smrek, in je sedla na "() zakletih kiaJjič^nah -sana,'* je reklo polgla^n«. dekličinem >r«-n se je nekaj Tftrndilo.'* i (Nadaljev4nje prihodnjič. <4V DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kake postati ameriški državljan. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo. VKfhuje knjižice Se ▼ ii. delu nt-kaj važnih letnic la Egodorlne Zedinjenlh držav, v III. dalu pod naslovom Rnr.no, pa Proglas neodvisnosti, listava Zedinjenlh držav, Linc-olnor govor v Gettjsburgn. Predsedniki Ze4ar je še vedno najboljši denar. Življenje j«1 kakor po nnvadi. in ako primerjamo Ameriko z Kvro-po. bi komaj verjeli, da ;e v vojni. . Moji v t isi bi ne bili popolmi. juko bi ne omenil še enega ei-nitelja. ki izpopolnjuje vse, ki KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City maj<» ameriške Zdruietne države in njibov predsednik Roote-velt. . VZNEMIRJENOST NA BALKANU. (JU t.) — Hitler je / d-te val od Paveliča da pošlje nove oddelke na rusko fronti. l*to zahtevo je Hitler stavil tudi Bol-gaixjm in Ma«lžarom. I*- vs<»d vlada velika nezadovoljnost kajti nikdo noče drage volje v boj na lusko fronto. Madžari se pritožujejo zaradi svojih velikih izgifb. dočim Bfdgai i nočejo v bej proti vojin» "slovanskim bratom.T* 'i drži "harmonijo ki navvluš-uje in, . vodi. Te je veliki pred*ednifc*w ^rzo.iirvka Zagreb« poro-Roo^velt.' Vsi «mo že prej vi-,^ ^ ^^zni^k. promet deli v njem velikega človeka. ™ prog. Sara.ievo-Mo^ar pre toda mnogo večji je. ne-aro smo rrgan dva meseca, in da je šele mislili. Ne pretiravam, ko tr-h*^ vstavljen. dim. da je sreča vsega člove- British Broadeasting Corn. št v a, da se ravno zdaj Koose-^"5*«? da o vojne konec, je tež- ^ ^ "afrianjza teden dni pre ko reči. 0 tem. kako s* bo za-!^^ Beocrad-Zngreb. ki joči la pa več ni nriWnega Tf ^MJ °T dvoma. Zato se ne vznemirjaj- ^J1^1 h^vh v te zaradi nem^ki3i uradnili tk>-Jvi-1j' ročit in njihovih uispfchov. Tn-,1^11^*81^8*8*^81^1818**818 di še leta 1918 smo doživljali j take neniSke uspehe, a že v je-, . sen j istega leta ^ je X«iPČiia| ^T11 , . zrušila. T>a se bo tudi zdaj, katerih sroo pnsli. Ali je zgodilo M*to, ti am jamči bori>a. «aše srce tako zakrknjetvo. katero vodijo «dmženi narodi j da ga temu klicu ne bomo in važna vlo.gR, Jcatero zav