---------- GLAS NARODA jpe 3 The large«* Slovenian Dally in pi the United States. list slovenskih delavcev y Ameriki. Iwnrri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHeisea 3—3878 No. 1 8. — Stev. 1 8. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 22, 1936. — SREDA, 22. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. UGA NI BILA USPESNA V LASK0-ABES1NSKEM SPORU Edward VIII. zaprisežen kot kralj angleškega imperija SENAT SPREJEL VETERANSKO PREDLOGO Bonus bo plačan z "baby" bondi. — Predsednik bo predlogo najbrže ve tiral.— Inflacijska predloga zavrnjena. WASHINGTON, I). C., 21. januarja. — Predloga za veteranski bonus je bila v senatu sprejeta z veliko večino. — Predloga določa, da bo veteranom bonus takoj izplačan po $50 s takoimenovanimi 4'ba-bv" bondi. Predloga je bila poslana v poslansko zbornico, ki bo o njej danes razpravljala. Predloga bo najbrže prihodnje dni predložena predsedniku v podpis. Predsednik bo mogoče predlogo vetiral, toda celo demokratski voditelji pravijo, da l»o veto v kongresu preglasovan. Speaker Byrns je rekel, da bo predloga v poslanski zbornici prišla takoj na debato in tudi najbrže takoj sprejeta. Poslanska zbornica je že prejšnji teden sprejela isto predlogo, toda ni določila načina iz]tlačila bonusa, vsled tega jo mora še enkrat -prejeti z dodatno določbo glede izplačila, predno more biti predsedniku predložena v podpis. Zagovorniki inflacije bodo predlagali, da se bonus izplača z nanovo tiskanimi bankovci, toda senat je predlogo za inflacijo že dvakrat zavrgel. Po sedanji predlogi bo morala vlada veteranom izplača ti v skupnem znesku $2,237,-1)00,(KH). V ta namen pa im& zvezni zakladničar v skladu samo $254,000,000. Veterani katerih je 3,500,000, bodo mogli 15. junija v vsakem poštnem uradu svoje certifikate zamenjati za "baby" l>onde. NOVI DVOMI IN DOMNEVE Nekateri, dvomijo, da je bilo najdeno truplo Lindberghovega otroka. — Hoffman hoče izsiliti pojasnitev. DALAMER PREDSEDNIK RADKALCEV PARIZ, Francija, 20. jan. — Za predsednika francoske radikalno socjal i stične stranke je bil izvoljen Edouard Daladier. S tem se pričenja nova doba francoske politične zgodovine. Ko se-bo ta teden ministrski predsednik Laval vrnil iz Ženeve, mu bo minister Edouard Hcrriot skupno s petimi radikalnimi ministri podal ostavko. Vsled tega bo nastala velika ministrska kriza, čije izid je še negotov. Izvrševal ni odbor radikalno socjalistične stranke je od Da-ladiera zahteval, da strmoglavi Lavala, kar se bo tu'di najbrže zgodilo. In zato je prav mogoče. da prevzamejo vlado radikalni socjalisti. TRENTON, N. J., 21. jan — Governer Harold G. Hoffman je pred zasedanjem državne legislature še enkrat poudaril, da mu je ležeče na tem, da so od Hauptmannove-ga slučaja odstranjeni vsi dvomi, da je cela zadeva popolnoma pojasnjena, pa naj bo slednjič dognano, da je Haupt-mann pravi morilec Lindber-ghovega otroka in da je izvršil svoj zločin brez druge pomoči. Governer, ki je Hauptman-novo usmrtitev preložil za 30 dni, je priznal, da je uvedel preiskavo vseh podrobnosti in, okolščin zločina in da tudi namerava naročiti državni policiji, da s preiskavo znova prične in dožene, ako niso bile pri zločinu vdeležene še druge o-sebe. Do sedaj pa državna policija takega povelja se ni prejela. Najzanimivejši razvoj pa je v tem, da je bilo otrokovo truplo, ki je bilo svojčas najdeno blizu Lfindbergliove hiše, spoznani kot truplo Lindber-ghovega otroka. Nekateri pa dvomijo, da bi bilo to zares truplo Lindberghovega otroka. Po naročilu govern e r j a Iioffmana preiskuje sedaj zadevo otrokovega trupla Robert \Y. Hicks iz Washingtona. Hicks je prišel v New York, kjer bo imel svoj glavni stan tekom preiskave v nekdanjem Hauptmannovem stanovanju v Bronxu. Hicks pravi, da ima v svojih rokah fotografijo otrokovega trupla, ki je bila izdelana takoj, ko je bilo truplo najdeno. Kot pravi Hicks, kaže fotografija, da. je leva noga pohabljena, česar Lindberghov otrok ni imel. Vsled tega Hicks dvomi, da je bilo najdeno pravo truplo. POKOJNI KRALJ JURIJ B0 POKOPAN PRIHODNJI TOREK LONDON, Anglija, 21. januarja. — Bivši prestolonaslednik, ki si je nadel ime Edward VIII., je dospel sem z letalom iz Sandringham palače, kjer leži na mrtvaškem odru truplo njegovega očeta kralja Jurja. Državni svet ga je proglasil za kralja, in novi kralj je obljubil, da bo sledil vzgledom svojega očeta. Ko je bil Edward proglašen za kralja in zaprisežen, je imel kratek govor, v katerem je dejal: — Ko je stal moj oče pred šestindvajsetimi leti na tem mestu, je rekel, da bo njegova največja življenjska n a loga \ zdržati ustavno vlado Tudi jaz bom vse svoje življenje deloval za zadovoljstvo in dobrobit svojih podanikov. Truplo pokojnega kralja bo položeno v torek k večnemu počitku. DVA LAHA DEPORTIRANA VALETTA, Malta, 20. jan. — Angleiike oblasti so depor-Hr&le od tukaj dva Italijana. bila špijonaže. SING SING PRIČAKUJE OBSOJENO MORILKO SING SING, N. Y., 21. jan. — Kaznilniški- ravnatelj L>e-\vis E. Lawes se pripravlja na sprejem Mrs. Dorothy Sherwood, ki je bila v Soboto v Newburgh, N. Y., obsojena na smrt, ker je svojega dveletnega sina vtopila v potoku. Odkar je v juniju lanskega leta umrla na električnem stolu Mrs. Eva Coo, je bil ženski oddelek prazen in tudi paznic ni bilo v kaznilnici. Lawes pa bo sedaj zopet nastavil iste tri paznice, ki so stražile Mrs. Coo. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavaK ROOSEVELT BI RAD KADIL NEWARK, N. J., 200. jan. — Ko se je predsednik Roosevelt na potu v New York vstavil v Newark u, kjer je govoril pred National Emergency Concil, si je med zborovanjem privoščil cigarete in za njim tudi delegati. Predno je prišel Roosevelt v dvorauo, so bili vsi delegati na-proseni, da se zdrže kajenja, češ, da je program dolg in dvorana polna. Ko je predsednik sedel na govorniški oder, je profesor za poljedelstvo dr. H. J. Baker govoril o pobijanju bolezni na javojih. Ko je dr. Baker končal, je predsednik zborovanja Charles Edison vprašal predsednika, ako bi imel kako vprašanje, ali kako željo. "Ne še." je dovrnil predsednik. toda po kratkem prestan-ku je vprašal: "Ali smem kaditi?" Poslušalci so se smejali. Vsi so posegli v svoje žepe po cigare, cigarete in vžigalice. Predsednik si je prižgal cigareto, in bilo je videti, da kadi z veliko slastjo. Governer Hoffman je kdil cigaro. OFENZIVA MEHIŠKIH SK0F0V Pastirski list prepoveduje katoliškim starišem po' šiljati otroke v socijali-stične šole. MILIJONI ZA LEPOTIČENJE CHICAGO, III., 20. jan. — Statistiki so dognali, da potrošijo ameriške ženske vsak dan nad en milijon dolarjev za lepotiČenje. Toliko izdajo za masažo, šminkanje. friziranje, nego nohtov itd. MEXICO CITY, Mehika, 20. januarja. — Po vseh mehiških katoliških cerkvah je bil v nedeljo prebran pastirski list, ki katoliškim starišem prepoveduje pošiljati svoje otroke v vladne šole. Kot pravi cerkveni urad, vladne oblasti niso skušale preprečiti, da ne bi bil pastirski listi prebran. Pastirski list ostro napada vladni šolski načrt; svoje vernike svari, da se smrtno pre-greše, ako pošiljajo svoje o-troke v šole, ki nudijo socialistični pouk. Škofje pravijo v svojem pastirskem listu, da vlada s svojim šolskim programom prezira pravice Boga in ljudi. Iz nobenega kraja dežele ni prišlo nikako poročilo o nemirih ali izgredih z zvezi s pa-strskim listom. Nadškof Pascual Diaz, ki je skupno z osmimi nadškofi in 30 škofi podpisal pastirski list, je bil v nedeljo po opravkih izven glavnega mesta. Četudi pa je bil pastirski list že pričetkom prejšnjega tedna tiska n in razdeljen med vernike, vendar navzlic temu šolski pouk ni bil manj obiskovan. Vlada je naznanila, da bo svoj šolski načrt izvrševala z novo vnemo. Vzgojni minister general Vasquez Vela pravi, da njegov urad načrt izvršuje v dobrobit kmetom in delavcem. RUDNIŠKA NESREČA V COLORADO Osem rudarjev zasutih. Dva rudarja sta se rešila. — Premog je gorel že več let. LAFAYETTE, Colo., 21. januarja. — Osem rudarjev je zasutih 300 čevljev pod zemljo, ko je bil vsled eksplozije porušen rov v Monarch Coal Mine v Lafayette. Rudarji, ki z veliko naglico kopljejo, da bi dospeli do svojih tovarišev, so sporočili, da ni upati, da bi bili zasuti rudarji še pri življenju, ker je rov napolnjen s plin;. *4Kolikor morem izprevide-ti, je ves rov porušen," je rekel namestnik rudarskega nadzornika J. W. Graham ženam in otrokom zasutih rudarjev, ko je prišel iz glavnega rova. Veternice sieer še vedno delujejo, toda ni mogoče reči, ako dovajajo zrak tudi do kraja, kjer so rudarji zasuti. Delavci >so postavljali cementni zid na prostoru, kjer že gori premog več let. Dva rudarja, ki sta kopala premog nekeliko oddaljena od ostalih osmih tovarišev, sta se rešila s tem, da sta takoj stekla proti izhodu, ko sta zaslišala razstrelbo. ZNAMENJE ZGODNJE POMLADI CHATTANOOGA, Tenn., 21. januarja. — Ravnatelj vremenskega urada C. E. Hadlev pravi, da tornadr in ptice selivke naznanjajo zgodnjo pomlad. Kot trdi Hadlev, se pojavljajo slični tornadi, kot so bili v južnih državah pred nekaj dnevi, v marcu, če pa pridejo prej, je tudi pomlad zelo blizu. Rav- RAZBITI AEROPLAN PRODAN GOODWIN, Ark., 21. jan.— Aeroplan, ki je veljal $85,000 in ki je ponesel v smrt 17 oseb, ko je padel v močvirje v bližini neke farme, je farmer Em-mett Hurt kupil za $6o. Hurt živi v bližini kraja, kjer se je aeroplan ponesrečil. Razbiti aeroplan bo na vozu izvlekel iz močvirja in ga bo nato prodal za staro železo. V kupčijo pa ne spadajo motorji, propelerji in razni inštrumenti. MUNICUSKI ODBOR BREZ DENARJA LIGA NI HOTELA UGODITI PROŠNJI ABESINJE, DA BI POSLALA NA FRONTO POSEBNO KOMISIJO Na seji sveta Lige narodov je zastopal Italijo baron Pompeio Aloisi, ki se pa ni priglasil k besedi. — Odbor za sankcije se bo danes sestal ter razpravljal o nadaljnih odredbah proti Italiji. — Abe-sinija in Italija sta poslali Ženevi proteste. ŽENEVA, Švica, 21. januarja. — Napeto pričakovano zasedanje sveta Lige narodov ni niti poskusilo poravnati spora med Abesiniji in Italijo. Navzlic prošnji abesinskega cesarja Haile Selas-sie-a Ligin svet ne mara poslati na bojno fronto preiskovalne komisije. Ravno tako je Ligin svet odklonil cesarjevo prošnjo za finančno pomoč za nadaljevanje vojne. Kot bi Abesinija pričakovala, kaj bo naredila Liga narodov, je v svoji zadnji poslanici Ligi očitala, da puste male narode, da skrbe sami za sebe, kadar se je treba boriti proti napadu kake velesile. Zadnje zasedanje Liginega sveta napravlja vtis, kot da vsled dosedanjih neuspehov v posredovanju Ligin svet čaka, da bo sam Mussolini prišel z mirovnimi predlogi. Italijanski delegat baron Pompeio Aloisi se je sicer udeležil seje Liginega sveta, toda se ni priglasil k besedi. V Rimu se tudi še ne kažejo znaki, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da Italija upa na kmalošnji mir. "Italija bo sama rešila abesinsko vprašanje. Ligi narodov ne bomo dovolili, da nam diktira mir," pravijo italijanski krogi. Odbor trinajstorice, ki je skoro isto kot Ligin svet, ker so v njem z izjemo Italije zastopani vsi člani sveta, je abesinsko prošnjo za finančno pomoč zavrnil z utemeljitvijo, da v sedanji vojni Li-gine določbe za finančno pomoč napadeni državi ne pridejo v postev. Ravno tako je bila zavrnjena prošnja abesinske vlade, da bi Ligin svet poslal na fronto posebno komisijo, ki naj bi preiskala italijanske grozovi-tosti, češ, da tak korak ni primeren. Slednjič je bila prošnja za strožje sankcije proti Italiji izročena odboru osemnajstorice, ki je pravi odbor za sankcije. Ta odbor se sestane jutri in bo razpravljal o novih sankcijah proti Italiji. Odbor osemnajstorice bo imenoval pododbor, čegar naloga bo preiskati uspeh dosedanjih sankcij in bo na podlagi izida te preiskave priporočal, ali naj bo kot nova sankcija Italiji naložen tudi em- no taka pa so že pričele z juga prihajati nekatere ptice selivke, >ki tudi oznanjajo pomlad. WASHINGTON, IX C., 21. januarja. — Ker je senatni odbor brez denarja iu je eelo zadolžen, ne 1h> mogel nadaljevati s svojo preiskavo, ako mu senat ne dovoli še več denarja. Odbor je .-deer zopet poklical v Washington nove priče, ki pa najbrže ne bodo zaslišane, ker senat skoro,gotovo odboru ne bo več dovolil podpore. Tudi državni tajnik Hull je preiskovalnemu odboru sporočil, da sicer med vladami obstoje tajni dogovori, katere pa mora tudi vsaka vlada držati tajno. Odboru je zagrozil, daj---——------ oui.av.ija uanji imiu^cn i "r^te.lT^1^0 na petrolej, premog, železo in jeklo. go, ako ne spoštuje zaupanja, ki je bilo podeljeno vladi. Predsednik odbora Nye je rekel, da je župnik Cough lin obljubil podporo, da more odbor nadaljevati s svojo preiskavo, da pa je odbor njegove ponudbo odklonil. SMRTNA KOSA V Brooklvnu je nagloma umrl Mr. Frank Tončič, star 48 let, doma iz Kamnika na Gorenjskem. Zapušča vdovo in dva otroka. Truplo pokojnika leži v pogrebnem zavodu Matthew P. Ballas, 660 Grand Street, Brooklyn, N. Y. Pogreb bo v petek dopoldne. Prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje. V svojem zadnjem protestu izjavlja abesinska vlada, da se Italija ne ozira na človeške postave, da dosledno bombardira vojaške bolnišnice in da se poslužuje že pogosto prepovedanih plinov. "Abesiniji je znano," pravi dalje abesinski protest," da se gotove države obotavljajo pod vzet i korake, vsled katerih bi mogle biti zapletene v vojno. Boje se stopiti proti močnemu napadalcu, ki je pokazal, da je pripravljen izzvati splošno vojno. "Abesinija se uči grenke resnice, da se morajo majhne dežele zanašati na svojo lastno moč, kadar jim je treba braniti svojo neodvisnost in svoje interese." Toda ne protestira v Ženevi samo Abesinija, temveč tudi Italija. Mussolini je namreč naprosil mednarodni Rdeči križ v Ženevi, da pošlje na bojišče komisijo, da se prepriča, da Abesinci znak Rdečega križa stalno zlorabljajo. \ G CAB WAR V DA" New York, Wednesday, January 22, 1936 THE LA Ur.EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L 61 Glas Naroda 99 KLOTEMO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) » Proddeni L. BeneClX Treat. Pine« of W, CtM corporation and ad •( Manhattan, of above officer«: Blew York City. N. I. " e L A 6 NAKODA (Vaiee et the Pea»ie) ■rpry Day Except Sandayw and Holiday H eak. lato vaBJa m ImHIro la Kami«*___________#6.00 fta pol lata .................. 18.00 Is četrt lata Za New York aa oalo lato «..M |7.00 Za pol lata .................. 9SJ50 Za Inoaetaetro aa eelo lato 97.00 Za pol leta............«•-•., - fSJK) Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agmacst "Glas Naroda" lataaia thU dan laraeniSl nedelj in praznikov dopisi brea podpisa la osebnosti so ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli #4*UJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo, da aa IMS tod! prejfaje blvallftge naananl, da hitreje najdemo' naslovnika. *OLAS NAftODA". 91« W. 18th Street, New lath. N. X. CHalsts I—9976 ANGLEŠKI KRALJ Ko je umrl francoski kralj Ludvik XIV., se je pojavil kapitan kraljeve telesne straže ob oknu kraljeve palače. Dvi gnil jo paJico nad glavo, jo večkrat prelomil, vrgel kcre med ljudi zbrane na trgu in zaklical: — — Kralj je mrtev! Nato je pa vzel drugo palico, jo zavihtel po zraku in zaklical: — Živel -kralj! Slični klici odmevajo danes po velikem angleškem imperiju. Kraljevski posel Američanom nič kaj ne ugaja. Tudi prednikom današnjih Američanov ni ugajal, vsled česar so se spuntali ter prekinili z Anglijo vse zveze. Kraljevanje ni nastalo si učajno, pač pa se je naravno razvijalo in včasi je bilo zanj dovolj razlogov. Ko se je zrušil rimski imperij ter je bil imperij samo po imenu, so se pojavili i>o vsej Evropi takoimenovani klati-vitezi. Ti vitezi so bili gangsterji v pravem pomenu besede Imeli so svoja skrivališča in svoje pomagače. Iz zasede so pre-žali na poštene trgovce ter jim ropali denar in blago. Bili so najhujša šiba za vsako deželo. Treba je bilo dobiti nekakšno centralno silo, ki bi jih zatrla. Pojavila se je zahteva po kraljih. Kralju je bila dana moč in oblast. Množice so ga spoštovale in častile ter mu pripisovale včasi nadnaravne zmožnosti. Kraljev najstarejši sin je po očetovi smrti postal kralj, da ni bilo nobenega medvladja ali prepira za krono. S pomočjo kraljev so se evropske dežele sčasoma izne-bile roparskih klati-vitezov. Ceste so postale varne za trgovce in popotnike. Kralji so obdržali svojo moč skozi ves temni srednji vek in so se ohranili do današnjega časa. Mladi mož, ki je bil Še nedavno znan pod imenom walu-Ški princ, je podedoval prvovrsten prestol v Evropi. Svetovna vojna je zrušila nmogo prestolov. Kar je še ostalo drugih kraljev in kraljic, so danes brez vsakega pomena. yiadar Anglije je le simbol vlade, ne pa kralj v pravem pomenu besede. Angleškemu imperiju vlada angleški parlament, kralj pa le kraljuje. Med vladanjem in kraljevanjem je pa seveda velika razlika. Angleški kralj ima v državnih zadevah roke popolnoma vezane. Ničesar, prav ničesar ne more ukreniti na svojo pest. Baš to je eden poglavitnih razlogov, da se ohranjajo angleški kralji na površju. Bivši prestolonaslednik in sedanji kralj Edward VIII bo tako vladal, kakoršna bo pač angleška vlada. Če bodo na površju konservativci, se bo ž njimi strinjal, če bodo liberalci, bo liberalcem kimal, če bodo laboriti, bo la- boritom pritrjeval. To je v Angliji že več let običaj, vsled česar se angleškim kraljem ni treba prav posebno bati za obstoj. UMOR IZ MAŠČEVANJA NOVI SAD, 6. jan. — Petrov-grad je bil v soboto popoldne prizorišče strahovitega zločinca. V predsobi svoje tvornice za izdelovanje mila je bil u-. morjen industrijalec Greza Ambroži. Umor je bil izvršen v zagonetnih okolščinah. Oblasti morilcu še niso na sledi. Zanimivo je pač, da Ambroži ni bil oropan in vse kaže, da ne gre za roparski umor temveč za zločin iz maščevanja. Okrog 10. je bil Ambroži sam v svojem stanovanju. Kaj se je tam odigralo nihče ne ve in bo ostalo zavito v temo. Pasanti na ulici so videli samo, kako je Ambroži ves prestrašen pritekel iz stanovanja mi ulico, tam kriknil na pomoč in se zgrudil v mlaki krvi. Naglo so ga naložili na avtomobil in ga hoteli prepeljati v bolnišnico, a že med prevozom je Ambroži umrl. O zločincih kakor rečeno, ni nobenega sledu. UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI BOSANSKI BROD, 7. jan.— V soboto sta se lia sejmu v Bosanskem Brodu spopadla dva mlada fanta zaradi nekega dekleta. Borba je končala s smrtjo enega izmed tekmecev. Ra-tomir Klaiič in Marko Petrič, oba stara šele okrog 20 let, sta bila zaljubljena v neko vaško LAŠKA LETALCA NA BEGU PRED ABESINCI starosti, ki ne hodijo v šolo, tudi če odštejemo otroke pod 14 letom, ki obiskujejo srednje, meščanske in druge slične šole. Šolski problem torej v naši državi še daleč ni zadovoljivo rešen. TOLSTOJ JE NAMERAVAL PRITI V NOVI SAD NOVI SAD, 7. jan. — Češkoslovaški poslanik v Sovjetski Rusiji dr. Bogdan Pavlu se je pismeno obrnil do nekega novo-sadskega odvetnika s prošnjo, naj mu pošlje fotografijo hiše pokojnega voditelja Slovakov dr. Miloša Krna. V tej hiši se je nameraval leta 1910 naseliti veliki pisatelj in mislec Tolstoj. Sliko hiše potrebujejo v Moskvi za dopolnilo muzeja Leva Tolstoja. Tolstoj je leta 1910 izrazil željo, da bi se naselil v Novem Sadu. Dr. Krna mu je dal na razpolago svojo hišo v Safari kov i ulici. Vse so že pripravili za prihod odličnega gosta, ko je prispela brzojavka, da je Tolstoj umrl. Sedanji Češkoslovaški poslanik dr. B. Pavlu je )X)iičen o vsem tem. ker je zet pokojnega slovaškega voditelja dr. Krnc. SPOPAD S TIHOTAPCI NAVESINLI, 7. jan. — Na planini Crvnju nedaleč od Ne-vesinja so orožniki zasledili skupino tihotapcev tobaka in Na božični dan je oddelek italijanskih letal priredil pozve-dovalni polet v ozemlje reke Takaze. Med osmimi letali sta bili tudi lovska aparata podčastnikov Allvene in Vaschija. Oddelek je kmalu izsledil večje skupine abesjnske pehote na pohodu in jih iz majhne višine napadel s strojnicami. Abe-sinci so se postavili krepko v bran in njihovemu " ognju je uspelo, da je pokvaril motor ter bencinski dovod Allvenovega letala. SMRT ČUDODELNEGA ZDRAVNIKA lepotico iz sela Kičanova. Ker je orožnik Djuro Vukčevič siesta bila oba iz premožnih in dil dvojici tihotapcev visoko v uglednih rodbin, se dekle ni planino. Tihotapca sta vrgla moglo odločiti ne za tega ne za vreče polne tobaka in bežala na onega. Hodila je zdaj z Rato- vso moč. Naenkrat sta obsta-mirom, zdaj z Markom, kakor la in orožnik se je zaletel proti je pač naneslo. Na sejmu v njima nevede, da stojita na ro-Bosanskem Brodu sta se oba bu globokega prepada. Vsi tri-fanta slučijno srečala,.se s po- je so strmoglavili v prepad in prijela najprej z besedami, po sta bila orožnik in en tihotapec par minutah prerekanja pa z takoj mrtva. Drugi tihotapec noži. Rntomir je zabodel Mar- je izdihnil, ko so ga nosili proti ku nož dvakrat z vso močjo v Nevesinju. hrbet, tako da se je nesrečni fant takoj nezavesten zgrudil. STAVKA V RUDNIKU DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V IOQOBUTUO Za 9 2.75 $ 5.15 9 7.25 911.18 92939 947.99 Din. Din. Din. Din. 1M 290 390 509 Din. 1999 Din. 2999 ¥ 1TAUJO Za 9 9-25_________________ Ur 100 9 18.20 __________________ Lir 200 9 44.90 ______________ Lir 500 9 87.50 _________________ Ur 1000 9174.00 ............... Ur 2000 9260.00 _________________ Ur 3000 III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMEl OPRI ALI DOLI Um, neplačilo TočjtH metkov kot tforaj navedeno. bodisi ▼ Gtn*t}\h ali Urah lJuJ«mo it bolje pogoje. itSLA T AMBRlftElK DOLABW Frajeaaik dobi ▼ starem krajo Izplačilo ▼ dolarjih. NUINA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— {&G&ENZC PUBLISHING COM9SKX »GUi KUro 1NBW ■ WORK* N« 'X» Ves spopad se je odigral tako hitro, da ga ni mogel nihče preprečiti, čeprav je bilo na okrog vse polno ljudi. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati, marveč je izdihnil ne da bi se bil zavedel TISOČ NOVIH SOL V DESETIH LETIH BEOGRAD, 7. jan. — Po podatkih državnega statističnega urada šteje Jugoslavija 8300 osnovnih šol. Pred 10 leti je bilo samo okrog 7300 osnovnih šol, tako da se je njihovo število v zadnjih desetih letih pomnožilo za tisoč. V primeri z dragim! državami ima Jugoslavija še vedno premalo osnovnih šol, ke** odpade pri nas ena šola na 1750 prebivalcev, tloeim pride v državah severne in za-padne Evrope ena šola na 500 prebivalcev. Osnovre Šole obiskuje okrog 1,300,000 otrok. Ker je v Jugoslaviji dva miljona otrok v starosti med 7 in 14 letom', je iz tega razvidno, da je vedno še preko 600,000 otrok v šolski IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Prattke za leto 1936 BEOGRAD, 7. jan. — V rudniku Resa vi, ki je last nekega beogradskega podjetnika, je prišlo s»>et do spora. Pred nekaj dnevi je podjetnik odpustil kakih 30 delavcev, ki so v rudniku delali že več let. Odpuščeni so bili baš oni delavci, katere so nameravali rudarji izvoliti za svoje zaupnike. Dosedanji zaupniki so vprašali po vzrokih odpusta ter zahtevali, naj podjetje namesto odpuščenih delavcev ne sprejme novih moči. Podjetnik je naposled izjavil, da bo nekaj odpuščenih delavcev spet sprejel, odbil pa je izpolnitev nekaterih delavskih zahtev iz prejšnjih časov. Po nekaj dneli pa so se vsa pogajanja razbila in vsi delavci — okrog 700 so ustavili delo. Oni, ki so bili takrat na šili t uso ostali v rovih. NERETVA POPLAV-LJA BEOGRAD, 7. jan. — Zaradi naglega naraščanja reke Neretve je velik del Nerctvanske krajine pod vodo. Več tisoč hektarjev plodne zemlje je videti kakor veliko jeeero, iz katerega štrli nekaj drevja. Na njivah je ponekod dva metra visoka vo la. Promet iz Opu-zena do Blaca se vrši samo s čolni. Tz poplavljenih vasi so pravočasno spravili živino na planine. Ali vena je bil prisiljen pristati. Skušal je to napraviti čim bolj daleč od sovražnika in je dosegel tla končno na majhni jasi sredi goščave. Vaseh i mu je hotel priti na pomoč in je poskusil pristati na isti jasi, neugodna tla pa so povzročila, da se mu je aparat prekucnil. Vaschija je vrglo s sedeža, padel je pa tako, da se ni poškodoval. Ker je bilo v kratkih minutah, ki so jima bile na razpolago, nemogoče, da bi po-pravila poškodbe v Allvenovem letalu in tudi nista mogla obrniti Vaschijevega aparata, sta obe letali zažgala in pričela nato teči v smeri proti italijanski fronti. Vse ozemlje je. mrgolelo od manjših in večjih sovražnih oddelkov, ki so bili skriti v goščavi in so postali sedaj po požaru na jasi pozorni na oba pilota. Začeli soju zasledovati. Vodje ostalih šestih letal so seveda opazili nesrečo obeh tovarišev in so prileteli z vso br zino, da bi oba bežeča človeka branili pred zasledovalci. Ved no znova se iz majhne višine obsipavali zasledujoče oddelke s kroglami iz strojnic in z ročnimi granatami, bilo je pa videti, tla All vena in Vaschi na zadnje le ne bosta ušla svoji usodi, kajti zasledovalcev je bilo od vseh strani čedalje več, končno pa so začeli za njimi dirjati oddelki abesinskih suličarjev na konjih. Begunca sta bila ole krožena že od treh strani. Tedaj je eno izmed letal s krajno brzino zletelo proti letalski bazi v Aksumti kjer je poročalo o nevarnosti, ki preti obema možema. Italijansko poveljstvo je takoj odredilo oddelkom doma-činske konjenice, naj jima od-dirjajo na pomoč. Tem konjenikom je res uspelo, da so prišli do Allvene in Vaschija in ju vzeli v svojo zaščito, ko so bili abesinski konjeniki komaj še kakšnih sto korakov od njih. V Chrudim^ na Češkem je umrl v starosti 69 let dr. Pod-ronžek, ki so ga splošno imenovali "čudodelnega zdravnika." Njegova specijuliteta «je bilo zdravljenje žolčnih kamnov. Povprečno je zdrav ij po 70 ljudi na dan, med njimi je bilo vedno mnogo inostrancev. Kamne je zdravil z injekcija mi z nekim serumom, ki je bila njegova sestava znana samo njemu. Stari zdravnik je cesto dejal, d star običaj in dan izvolitve je nekakšen praznik za vso prestolnico. Osem kandidatk je stopilo pred stroge razsodnike, sama prelepa dekleta, blondinke in brinetke. V luči žarometov so se nekatere med njimi, ki so plesalke in pevke, pretvarjale na razne načine, da bi premamile sodnike v svoj prilog. Plesale so in pele. Vsaka tekmovalka pa je imela svoje zagovornika, ki je v. lepem govora, z vsemi advokatskimi umetnostmi, slavil prednosti svoje klientke. Šele ob dveh popol-noči je izrekla žirija pod predsedstvom Andreja de Foukuie-resa svojo sodbo: za kraljico je proglasila še ne 22-letno Ma-deleino Balestovo. Spet se je izkazalo, da geslo "prednost imajo blondinke'* ne velja, kajti to dekle, ki jo časniki imenujejo sedaj "poslanico vse gra-cije in elegance," je rjavolas-ka. Je vitko športno dekle, izvrstna plavalka, drsalka in igralka tenisa ter govori gladko angleški, kar je dokazala takoj v razgovoru z Angleži in Američani, ki so ji po njeni izvolitvi častita!i. Seveda je prepričana, da ji bo ta izvolitev izravnala pot do filma. da vozijo vse kare, vsi bu-si in vsi vlaki baš v tistem času proti jugu, ko si ti proti severu namenjen; da pravi žena, ko želiš iti sam na zabavo: — Počakaj malo, jaz grem tudi s teboj; da imajo v prodajalni na stotine oblek, le take ue, ki bi tebi pristojala; da dobiš po pošti terjatev, ko si trdo prepričan, da bos dobil ček; da skoro vselej srečaš na cesti tistega človeka, ki ga nočeš srečati; da ti pravijo, ko stopiš zvečer lačen v prijateljevo hišo: — Pet minut si prišel prepozna; ravnokar smo povečerja-li; da te pri banketu posade dvajset jardov proč od osebe, ki je tvojemu srcu najdražja; ' da ima tvoj sovražnik vedno srečo, ti pa nikoli; tla žena vsako pismo, ki je nate naslovljeno in edinole tebi namenjeno, po "pomoti" odpre; da so ženske in moški pripravljeni priznati vsako svojo napako, pod nobenim pogojem pa nočejo priznati, da so ljubosumni, četudi od ljubosumnosti kar tulijo; da se ti skisa vsako vino, ki ga "si predlanskim spravil za letošnje leto; da pride tvoj gospodar, ki prihaja ponavadi ob desetih dopoldne na delo, že ob pol devetih in .-deer baš tisti dan, ko ti pol ure predolgo ležiš; da plačujejo delodajalci ob petkih, četudi je človek že v ponedeljek ?ub ; da se vedno udariš v tisti prst, ki te še od prejšnjega u-darca boli; RIBA Z DVEMA GLAVAMA Akvarij v Vitrvju-sur-SeTne ima že dva meseca nenavadno ribo, ribo z dvema glavama in dvema repnima plavntima. O-stalo telo ji je povsem normalno. Riba je prav tako živahna kakor vse druge in videti je, da l>o živela povsem normalno. epoŠtnino vred- aiUas Naroda" 216 West 18th Street How Yori^Ki Ti Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nale .dolgoletne skušnje Vam ccmoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da^je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na mi za vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vee, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje «n sploh v:et kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjegn trenutka, ke* predno se dobi ti Washingtona povratno dovoljenjHE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj.** mesec. Pišite terej takoj ta breepjafna navodila in- ugotavljamo Vam, da bosi* poceni m udobna notnval* ' SLQVENIC PUBLISHING CO. .TRAVEL BUREAU 216 W«at 18th Street New York. N Y. da Italjiani že štiri mesece zmagujejo, pa še niso zmagali; tla se Jugoslovani po vsem svetu zavzemajo za rešitev primorskih Slovencev izpod italijanskega jarma, edinole Jugoslovani v Jugoslaviji se v tem ozirn niti ne ganejo; da se vdovci in vdove vdru-gič por oče; da diplomati in politiki nikdar resnice ne govore; da se hočeta ljubimca pred poroko od same ljubezni pojesti, kmalu po poroki se pa kesata, ker se nista pojedla; da začenja devetdest odstot. kov dopisnikov dopis z besedami: — "Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa..."; da lovci tako dosti zajcev vidijo in jih tako malo ustrele; tla brezpogojno verjamemo učenjaku, ki pravi, da je na nebu tristopetinsedemdeset bilijonov zvezd; tla pa s prstom ipodrgneino po klopi, na kateri je svarilo, da je sveže pobarvana ; da ti zadnja žveplenka, ki jo imaš, prej ugasne, predno prižgeš cigareto; da še nikdar niso dabil od bogatega sorodnika iz starega kraja pisma, v katerem bi bile besede-: — "Če kaj potrebuješ, kar piši, pa ti bom poslal"; da mi skoro vedno manjkajo štiri centi do groša? Ali ni čudno vse to? \ Običajno pravimo temu smola. Toda to ni ^mola, prijatelji moji. To je življenje. "G L "A S N A RQ DA " New York, Wednesday, January 22, 1936 THE LARGEST 8fflVENE DAILY TBV.E.TL LI AM 0'FLAHERTY: Ob cesti, blizu majhne hišice, je ležal star osel. Imel je oguljeno sivo dlako s sledovi po brazgotinah in praskah. Globoke zareze na nogah so bile spomin na vrvi, ki so mu dolga leta zajedale v meso. — Ležal je na boku in trebuh se mu je krčevito dvigal. Tu pa tam je pomigal z dolgimi ušesi. Glavo je držal pokonci, toda z gobcem se je skoro dotikal tal. Bilo je zgodaj zjutraj. Vsa narava se je veselila prebujenja, samo stari osel ne. Iz hišice je pritekel pes. Dvignil je rep, zalajal in zdirjal k oslu. Ustavil se je blizu njega in zalajal. Osel je hropeče zastokal, povesil glavo, pomigal z ušesi in se postavil na noge. Krenil je proti goram. Pred hišico se je pojavil star mož. Mahal je s palico in glasno priganjal psa, naj zapodi osla. Osel je bil prišel sem v pretekli zimi in ves čas se jo klatil okrog hišice v nad i, da bo dobil kaj jesti. Bil je brez gospodarja. Najbrž ga je bil kdo zapodil, ko je spoznal, da ni več za rabo. — Hej, hej! — je kričal starec. — Tii^er, drži ga! Pes se je zagnal za oslom, ki je ubiral pot, kolikor je pač mo^cl. Starec je poklical psa nazaj, čim se je osel skril za o-vinkom. Osel je prištorkljal do kraja, kjer je izviral ob cesti studenec. Hotei je piti, trikrat je poskusil, toda voda mu najbrž ni dišala, ker se je stresel, povesil glavo in nadljeval svojo pot. Prima-hal jo je na hrib. S hriba je krenil na pašnik, kamor ga je izvabila trava. Trikrat se je zasukal, potem je pa za rigal in legel. Legel je zopet na bok in iztegnil predse utrujene noge. Dve vri' n i sta prileteli do njega. Videli sta, kako nepremično lezi na boku. Kraka 1 i j»tn in krožili nad njun. Slišal je njuno neprestano krakanje in zato se je znova postavil na klecajoče noge. Krenil je naravnost proti močvirju. Vrani sta sedeli na strehi in ga opazovali. • Vsak hip se je ustavljal in oziral. Več vran mu je sledilo; •krakale niso več. Le če jim je izginil izpred oči, so zakrakale, čira so ga pa zopet opazile, so takoj utihnile. Enkrat se je ustavil ob močvirnatem jezercu med nizkimi griči. V grmovju je sedel krokar. Čim je zagledal osla, se je tiho dvignil in odletel počasi k njemu. Letal je nizko nad n jim in srepo ga je opazoval. Odletel je in se zopet vrnil. Za-krožil je nad jezercem in se •spustil znova v grmovje. Osel je stopal počasi naprej, sledile so mu vrane in še nekaj drugih ptic, ki so letale visoko pod smjim nebom. Zdaj nista bili več dve osamljeni vrani, temveč cela velika ^jata. Ene so se šele pridruževale, dočim so letele druge že daleč spredaj. Druge so krožile ob straneh. Slednjič je prispel do skritega in mirnega kotička sredi grmovja. Ker se je mu je zdel ta kraj udoben, je legel pod grm. Vrane, ki ga spreml jale, so glasno krokale in ga obletova-le od vseh ^rani. Krožile »o nad njim in vedno grlasneje krokale. Stari osel je ležal nepremično. PLEN Začelo ga je tresti, najprej rahlo, potem pa čedalje močneje.^ Začelo se je mračiti in kmalu je zavladal v oslovem zavetišču popoln mir. Zelo pripraven kotiček za prenočevanje. Njegova kopita so začela u-darjati ol) štrleče korenine. Vse rtiče so utihnile in se spustile okrog osla na tla. Izprehajale so se okrog njega in kljuvale zemljo, kakor bi si brusile kljune. Osel se je ves stresel. Kar je zamolklo zahropol in glava 11111 tipnilo. Blizu njega je skočil v/ grma za je Majhna ptičica je priletela z nečim v kljuii9ku in sedla blizu mrtvega osla. Takoj za njo je priletela druga ptičica, držeč tudi nekaj v kljunčku. Obe sta zmajevali z glavicami. Potem sta pa odleteli. Ena vrana se je dvignila in zakrožila nad livado sredi grmovja. Spuščala se j<> čedalje nižje, dokler ni obsedela na veji nad mrhovino. Trenutek si je naravnavala perje, potem se je ozrla podse in molče je "sedla oslu na hrbet. Vse ptice so se dvignile in je klecnila na stran. Telo je o- zakrožile v vedno manjših krofih nad mrhovino. Pozneje so pa prišli psi in prepodili vrane. PRETIRAVANJE S STRUPENIMI PLINI GRANATA IZ SVETOVNEGA PROSTORA Znani angleški pilot Duggaii je pred kratkim doživel nekaj skrivnostnega. Po naročilu tovarne, pri kateri je zaposlen kot glavni pikt, se je dvignil z novim lahkim letalom v zrak. Vreme je bilo čisto. Bil je baš v višini 600 metrov med krajem Tun Bridge Wells, ko se je pod njegovim aparatom hipoma silno zabliskalo. Takoj nato je zagrmelo m zaprasketalo, zračni tlak je zagnal letalo stran in pilot je bil nekoliko trenutkov kakor omamljen. V zadnji sekundi mu je uspelo, da se je osvestil ir. uravnal letalo, da ni treščilo na tla. Vse naokrog ni bilo videti ničesar, kar bi moglo razložiti ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ IZ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 129 "Poglej, kdo je Oni, ki 'kaznuje! Oni, ki sodi in ni sojen! Oni, ki biča in odpušča! Ti pa, črv zemlje, ti hočeš delati pravico! Ti seveda veš, kakšna je pravica! Pojdi, nesrečnik, le poj. di! Jaz sera upal, da, upal sem... da mi Bog pred smrtjo nakloni tolažbo, da bom slišal, da moja uboga Lucija še živi; da jo bom morda videl in slišal, kako mi sama obljubi, da pošlje kakšno molitev proti oni jami, v kateri bom .počival. Pojdi, to upanje si mi ti podrl. Bog je zate ni pustil na zemlji in ti najbrž nisi tako predrzen, da se smatraš vrednega, da Bog ini->li nate in te potolaži. On gotovo misli nanjo, "Da, toda preoblastneža, enega izmed onih..." "Tiho!" ga je prekinil redovnik. "Če bi bilo kakšno pametno opravičilo, mar misliš, da bi ga jaz v tridesetih letih ne.bil našel? Ah, če bi ti mogel jaz zdaj presaditi v sree čnvstvo, ki sem ga pozneje vedno imel in ga še danes gojim do človeka, katerega sem sovražil! Če bi jaz to mogel! ,Taz.' Bog more tudi to. On naj to stori!... i zoper letala,! Rekši je pahnil Renzovo roko od sebe ter se j ('u-i mi'< Henzo: On te ima rajši, nego imaš ti sa-e je, da v tem nameril proti neki bolniški koči. mega sebe.T-i ^i liot.- skrivnostno eksplozijo. Duggan kajti ona je izmed tistih duš, katerim so pri-ie sprva.mislil, da je zašel mor-l hranjena večna tolažila. Pojdi; nimam več čada nehote v strelno vajo z ol)-j >a, da bi te poslušal." rambninii topovi toda izkazalo času ni bilo v vsej okolici nobene taksne vaje. Tudi takšne rakete ni bil nihče sprožil, kar ie dognala, preiskava. Tzveden-C] boj toliko plina, da bi zastrupilo prebivale«- velemesta, toda samo če bi našel vsak p'in ski molekul tudi s voljo žrtev. Strupeni plin pa tudi ne sme biti predrag. Absurdno se sliši, toda tudi vojna mora kalkulirati, koliko jo stane u n ičen je sovražn i ka. Sirovim* za izdelovanje idealnega plina morajo biti na razpolago doma. Izključeno tla bi se izdeloval plin iz snovi, ki bi jih morali šele uvažati. V takem pi imeru bi vedno pretila nevarnost, da nam sovražnik dovoz ustavi. Plin se mora dati lahko prevažati, kar pomeni, da mora biti tak, da ga lahko izpremenimo v tekočino. Tako ima ogljikov kisik mnogo prednosti in mogli bi ga proglasiti za plin plinov, pa je praktično nemogoče izpremeni-ti ga v tekočino v velikih množinah. Cim izbruhne vojna, mora biti pripravljen s strelivom, da vzdržita vojska in letalstvo tako dolgo, dokler ne začno tovarne dobavljati novega mate-rijala. Končno mora biti idealni plin. tak, da ga sovražnik težko spozna; biti mora brez redčen mora ubijati ali vsa j ^ barve, vonja in okusa. V^er't kakšen meteor. SESTANEK PO 21 LETIH Na boži -ni večer 1914 se je nekemu londonskemu trgovcu, ki je bil tedaj častnik na francoski fronti, rodil doma sin. V svojem veselju jo oče povabil oba svoja najljubša tovariša v strelskih jarkih k sebi na božični večer 1935, ko postane njegov sin polnoleten. Oba moža sta to obljubila, kajti kakor on nista dvomila, da prideta zdrava in cela iz vojnega "pekla. Nu, in pred letošnjimi prazniki je prejel odličen londonski res t oran t naročilo, naj pripravi •IV* božično pojedino za štiri osebe v posebni sobi. Ta pojedina je bila namenjena trgovcu, njegovemu sinu, ki je postal ta večer polnoleten, in obema častnikoma. Eden od njiju živi danes stalno v Ameriki, pa se je odpravil pravočasno preko luže, da je dospel točno na slavnostni sestanek. omamljati. Varovati se strn-penega plina mora biti zelo težko. Vsaka država ima svoj poseben način zaščite pred strupenim: plini. Nov idealni ali goreični plin Še najbolj odgovarja tem zahtevam. Ta plin uniči vonj. čim ga vdihamo eno minuto. Potem ga ne čutimo več :n «ra vdihavamo na- prej. V bodoči vojni se bo največ rabil vperit. Gotovo so bili doseženi |K> vojni na polju strupenih plinov novi uspehi in odkrite nove spojine. Toda če pomislimo na naštete zahteve, se nam ni treba bati vesti, da je že odkrit nov strupeni plin, ki bi mogel uničiti vso civilizacijo. Malo i«' verjetno, da bo tak plin sploh kdaj odkrit. Tako sodi ameriški strokovnjak, ki se že dolga leta ukvarja s strupenimi plini in mu tort j moramo verjeti. proti "Ah, oče!" je dejal Renzo ter stopil s pro-sečo kretnjo za njim. "Ali me hočete tako odsloviti?" "Kako?" je povzel kapucinec z nič manj strogim glasom. -'Ali bi se ti drznil zahtevat', naj kradem čas tem bednikom, ki čakajo, da jim bom govoril o odpuščenju božjem, zato da bi poslušal tvoje besno govorjenje in tvoje ma Ščevalne naklepe? Poslušal sem te, ko si prosi! tolažbe in pomoči; pustil sem delo usmiljenji-, za delo usmiljenja. Zdaj pa je tvoje srce polno maščevanja. Kaj hočeš od mene? Pojdi. Videl sem tukaj užaljeucc, ki so odpuščali, žalitelje, ki so stokali, da se ne morejo ponižati pred užaljenim ; jokal sem s temi in onimi. Kaj pa naj storim s teboj?'' "Ah, odpuščam mu! Odpuščam mu zares, odpuščani mu za zmerom!" je vzkliknil mladenič. "Renzo!" je dejal redovnik z mirnejšo re-snobo. "Pomisli samo in povej, kolikokrat si mu že odpustil." In ko nekaj časa ni bilo odgovora, je nenadoma sklonil glavo in povzel s temnim, počasnim gla-om: "Ti veš, zakaj nosim to obleko." Renzo se je obotavljal. "Ti to veš!" je povzel starček. "Sovražil sem tudi jaz. Jaz , ki sem te grajal radi ene misli, radi ene besede, jaz sem ubil človeka, ki sem ga iz srca sovražil, ki sem ga že dolgo sovražil." praznovati maščevanje; On pa ima dovolj moči in dovolj usmiljenja, da to prepreči; On ti nakloni milost, katere je bil kdo drugi preveč nevreden. Ti veš, ti -o tolikokrat rekel, da On lahko ustavi preoblastneževo roko j vedi pa. da ustavi lahko tudi osvetljivčevo. In mar misliš, ker .-i reven in so te užalili, da On ne more braniti pred tabo človeka, ki ga je u-stvaril po svoji podobi' Ali misliš, da te On pusti počenjati, karkoli boš ti hotel? Ne! Toda ali veš, kaj lahko storiš? Lahko sovražiš in »e pogubiŠ; s tistim svojim čuvstvom lahko odže-neš od sebe sleherni blagoslov. Kajti naj se stvari razvijejo kakorkoli, imej kakršokoli sre-,\0 — prepričan bodi. da bo vsi* kazen, dokler ne odpustiš tako, da ne boš mogel nikdar več reči: jaz mu odpuščani." "Da, da," je dejal Renzo ves ganjen in zmeden. "Razumem,'da mu nisem nikdar v resnici odpustil: razumem, da sem govoril kakor zver ill ne kot kristjan; zdaj pa mu z GosjkhIovo milostjo prav zares iz srca odpuščani." "In če bi ga videl ?" "Prosil bi Gospoda, naj da meni potrpežljivosti, njemu pa naj gane srce." "Ali bi se spomnil, da nam Gospod ni rekel, naj odpustimo svojim sovražnikom, temveč naj jih ljubimo? Ali bi se spomnil, da ga je tako ljubil, da je zanj umri ?" (Dalje prihodnjič.) —---- ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? jf TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 ANGLEŠKO BRODOVJE V SREDOZEMSKEM MORJU 3 0 0 SVETIH MAS ■BElMRHn^^^HHiB mo dtlelnl letno Clm.nl "Main* xv*m u Afriko". Člantrlnt enkrat u. vselej: 2Sc m vaako Meta, tlvo aU umrlo, Naslov: SODALITY OF ST. PCTER CLAVER ter tH» Afrle*n WlaateCM. D«*t. S. WP Wlfi* K *•» IZ BAG U AD A V STAMBUL 4 knjige, g slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v G oropa; Družba En Nacr Cen _____________________1J® križem po jutro vem 4 knjige, 999 strani, a slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jesidl C%*na ~...................1J>0 PO DIVJEM SI TBDIST3 NU 4 knjige, 594 steaoi, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena .....------------------\JS$ PO DEŽELI SKIPETABJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžlja; Koča v soteski; Hirldlt; Ob Vardarja CCDS <*l#(»il«4»M«**»>«**M«l»5t SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih cveta; Naročite jih lahko pri: tr Izdajalec: Na lovu; Spet Da divjem zapade; Rešeni milijoni; Dediči Cena ..............—.....3.5® V GORAH BALKANA f 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena ........................1 JS% WINIiTOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina'. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanČfin Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka Ce*n Slika jo bila posneta tekom zadnjih mornariških manevrov, njih s vrli a je J>ila dokazati Italiji, da Anglija ni koga r ne ■ boji. 216 West 18th Street ŽITI 4 knjige, s slikami. »7 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Sončno —; Rib. in njegova poslednja pot Cena --------------------ut "Glas Naroda" New York. N. Y. "&L719 WHVUDZ* New York, Wednesday, January 22, 1936 TITE LARGEST 8WTEITE /TJ1LT IV V. W. PRODANE DUŠE 19 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. POKOLJ PRI ABIABBUU Marta pazno položi glavnik na mizico ter odstrani nit z obleke. Nato pa pravi z globokim vzdihom: 41 Kaj vse to pomaga? Ako hoče Vajhart na vsak način bogato ženo, pa naj potem vzdihuje in stoka. Pa taki so moški, potrebnega poguma poročiti revno dekle, nimajo, če pa potem dekle zaradi tega ne stoka, pa je brezsrčna. Ne-lzfnerno mi zameri, da se ne pritožujem nad ločitvijo. Menda mu vendar ne bom kazala, da se hočem pri tem tako smejati, da mi bo počil trebuh. Ako že na vsak način mora imeti l»ogato ženo, da si more kupiti farmo, pa se naj oklene farme. Jaz drugega nimam kot dve roki in nekaj trdo prihranjenega denarja, s katerim ne more ničesar pričeti." Pomilovalno pogleda Roza v Martin obraz. Ugajalo ji je, kako je mirno prenesla razočaranje. 41 Mogoče pa se bo še premislil, ko pride jutri ločitev, kajti vas ima zelo rad. In dobre dohodke mora tudi gotovo imeti, ako je potoval v Evropo.'' "Saj jih ima! Ima lepo službo kot ravnatelj neke mlekarne na veliki farmi, ima -svoje sftnovnnje in vse prosto." "Skoda — v vas bi imel zelo dobro ženo. Mogoče bo š< prišel na to.M t4Rekel je, da bo šel v Buenos Aires, od koder se mora še devet ur peljati z železnico. Pravi, naj mu napišem svoj naslov. Ali mogoče veste, kje stanuje mati gospe Petri je ve,, da mu morem takoj »lati naslov." 44Ne, ne vem in gosj>e tudi ne maram vprašati." "Seveda ne, ker bo takoj mislila, da se hočemo sestajati ali kaj takega. Pred tem pa ima velik strah. Nekajkrat mi je rekla . da z Vajhartom ne smem iti predaleč in da bom mogla |>ozneje dobiti še kaj boljšega. Kar se mene tiče — bi bila prav rada Vajhartova žena Toda gospa se samo boji, da ne bove zdržali tri leta, ker moreve še odslužiti izdatke za vožnjo, razumete T" "Dobro razumem," pravi Roza z vzdihom. Tedaj pa se Marta naenkrat na glas zasmeje. "Zares sve neumni, gospodična Rih?r, tega moški niso vredni, da si napravljamo težko srce, saj -o vendar vsi enaki. V tem imam i.skušnjo. Ali ste bili že kdaj zaljubljeni?" "Ne," pravi Roza tiho. "To vidim na vas. Prvikrat je najhujše. Ako je treba tedaj srce odtrgati, boli. S časom postane človek pameten in se nikdar več tako tesno ne naveže. Sedaj pa gremo jest; danes si bom privoščila vsega, kajti jutri je konec gosposkega življenja. Kdo ve, kaka bo hrana pri materi gospe Petri-jeve; mogočo bove ni orali jesti špansko papriko." Ta misel Marto zelo razveseli in postane zopet vsa vesela in videti je bilo, da njena ljubezen do Vajharta ni bila posebno globoka. Nato tudi je z veliko slastjo in je še pri tem imela čas zabavati se s svojim sosedom. Nekoliko je bil prizadet, ker je bila Marta tako vesela in jo je vedno neodločno pogledoval v njen lepi, rožnati obraz, kot bi se boril s kako odločitvijo. Gotovo j*1 premišljeval, ako se hoče odreči veselemu dekletu, ali pa farmi. Toda Marta je bila ponosna in ni storila ničesar, kar bi moglo nanj kaj vplivati. • • • Parnik je pristal v Montevideo in je nato vozil po Rio de la Plata. Potniki so bili večinoma v svojih kabinah, kjer -o pospravljali svoje stvari. Roza je to preskrbela že zjutraj in je sedaj imela dovolj časa, da je gledala po velikanski reki in na njene bregove. Pri tem pa je željno čakala na Vendela in naenkrat stoji pred njo. "Tukaj tedaj leži sedaj dežela naše bodočnosti, gospica Rihar," pravi in globoko dihne. Roza ga pogleda. "Naj bi vam prinesla lepo in bogato bodočnost, gospod doktor," pravi iskreno. "Vem, kako sj predstavljam lepo in bogato bodočnost. Toda o njej nočem sanjati, temveč bom delal z vsemi svojimi močmi, da jo dosežem. In nič več nočem biti mehak ker vem in čutim, da se mora ta bodočnost vresničiti. Želite mi k temu srečo, gospica Rihar, to bo blagoslovilni izrek." Roza mu nežno ponudi roko. "Mnogo sreče v novi domovini," pravi s pridržanim glasom. "Ki jo pa hočem deliti z vami, gospica Rihar. Ali boste I>očakali, da vse to vresničim? Dve — tri leta bodo seveda minila. Ali bo to za vas predolgo? Ne — nikar mi ne odgovorite; na takega siromaka se ne smet?; vezati, toda vedite, da bo vsaka misel, delo rsake ure veljalo samo enemu cilju — vas imeti — postaviti vam brezskrben dom. To sem vam liotel in moral povedati in na to ne ne maram nikakega odgovora." Njene oči mu žare v vlažnem sijaju nasproti. "Vendar jki morate imeti odgovor, gospod Vendel, odgovor, ki vas tudi ne veže. Zahvalim se vam, da ste mi to povedali in čakala bom. Ako je za mene še kaka bodočnost, v kateri bo svetloba in toplota, tedaj more biti samo ob vaši strani, to vem prav gotovo, toda vem tudi. da bi to bila sreča, ki jo je mogoče najti na svetu samo enkrat v sto letih." Zopet pritisne svoje čelo na njeno roko, ki je slonela pred njim na ograji. Nato pa se vzravna ter jo pogleda s Sočutnimi očmi. "Roza, lepa, draga, ponosna Roza, ali boš cvetela za mene T Hvaležen sem ti za tvoje ljubeznive besede — ne bom jih pozabil, dajale mi bodo pogum in moč." Tako nekaj časa stojita ter si globoko gledata v oči kot v sveti zaobljubi. Slednjič poneha ginjenost v njegovem obrazu ter pravi popolnoma mirno: "Ne boste pozabili in mi boste čimprej sporočili, kjer vas morejo dobiti nioja pisma, kajti to mi morate obljubiti, da si bova dopisovala/' 4'Obljubim vam." "In ni kakor ne bova žalostna, ne bova si rekla z Bogom — ne — ne z Bogom, temveč na svidenje. Kajti ljudje, ki so vas sprejeli v službo, bodo od vas zahtevali vsako uro dela. Upam pa, da od vas ne bodo preveč zahtevali. Bojim se. da vas bodo pošteno izkoriščali, kajti posebno dobrega utiša ti ljudje na. mene nifio napravili." (DtJje prihodnji*.! Angleški vojni poročevalec Spencer Price je poslal preko sudanske meje prvo necenzurirano poročilo o zadnjih krvavih bojih pri Abi Adiju, glavnem kraju abesinskega Tembie-na. Poročilo je dospelo v Kairo in od tam so ga brzojavili v London. Price poroča sledeče: "Moj prijatelj Pietro je mrtev. Bil je častnik 3. askarske-ga polka, sijajen dečko iz Tu-rina. Njegovi tovariši so ga imeli radi kakor nikogar drugega. V Asmari me je poučil o vseh podrobnostih organizacije vojske. Obraz mu je vedno sijal in bilo je videti, kakor da smatra ta poliod navzlic pekoči vročini za razveseljivo dogodivščino. Pred dvema tednoma so ga poslali na fronto. Preskrbel mi jo papirje, da sem mu mogel slediti tja. Skozi prazne ka-menite puščave in čez skalna gorovja smo prodrli do črte pri Abi Adiju. Bele stotnije so bile popolnoma izčrpane, ko so dospele na mesto, le domačini, skoraj sami atleti, so imeli v sebi še neko zalogo energije. Tako smo naleteli na sveže vojne sile dedžasa Hailuja He-bedeja. Moj prijatelj Pietro je padel včeraj zjutraj, 22. decembra, pod nožem nekega abesinskega vojaka. Na prsih in trebuhu smo naštel: petnajst hodov z nožem, na hrbtu nobenega. Med njegovimi papirji sem našel pismo njegovi družini v Tu-rinu. "Od sinoči smo na fronti. Stvar postaja resna. Oni tam preko so videti prav tako dobro oboroženi kakor mi. Mislim da se ducc ni dal natančno informirati preden nas je poslal lečine. Bodala so se bliskala v svetlobi vzhajajočega sonca. Stotine ljudi so se valjale v krvavih mlakah na kamenitih tleh. Bil je kakor privid iz pradobe človeštva. Napredek? Civilizacija! Pokolj pred našimi očmi je postavljal te besede na laž. Abesinci so stekli 50 m nazaj. Potem so po bliskoma nastavili svoj strojnice in so s svoje strani začeli askare obsipavati z brzim ognjem. Ti so bili že mislili, da se bo sovražnik umaknil. Junaško so sedaj zdirjali v toče krogel. Hipoma pa so stali nasproti sovražnikom, ki jih v tem trenutku niso slutili: tueat tankov, je privozil proti njim in jih sprejel z ognjem. Neguševa vojska je izkoristila zadnje četrtletje, da si je prisvojila nasprotnikova "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane J7. — V Italijo lista ne pošiljamo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL RUREAU SI« WHS T ista STKEBT NBW YOB K, M. 1 FIŠVVM NAM ZA CENI VOZNIH LISTOV, RS EKBVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* airm trupel in pohabljencev. Bitka je bila s tem odločena. Vse to je tako strašno, tla zaostaja vsako opisovanje za resnico. Jutri je sveti večer in državniki v daljni Evropi pojdejo mirno na počitnice. Na zadnje nimajo nobene zveze s tem, kar se tu dogaja. Zanje se mo- i v . it* derna bojna sredstva in njego- Vrtl VSe °kr°ff vPrasa,1Ja> *** ve napadalne metode. Najpr-vo so italijanskim tankom izkopali jame. v katere so ti ročno strmoglav1 li. Na ta način uplenjene modele so uporabili za vežbanje in za kopiranje Evrope. Pri Abi Adiju so nove vozove prvič preizkusili v bitki. Njih učinek je bil uničujoč. Askari so se začeli že umikati, ko je italijansko vodstvo poslalo v bitko bele čete. Te so temne sobojevnike pognale spet naprej. (Vno Človeško obzidje pa so tanki in strojnice rasa Sejuma že na mnogih mestih predrle. Zato je padlo tudi mnogo belih vojakov. Če bi naj Mussolinija štedili ali ne. Zato pa sploh ne gre. Med Italijani imam mnogo najboljših prijateljev. Pietro je padel. Stotine padajo vsak dan kakor on, cvet Italije, njeni najlepši 111 najkrepkejši sinovi. Vsi bi bili lahko kultivirali deželo, ki bi si jo dr.ee lahko pridobil na miren način. S to vojno je izgubil že desetkrat več, nego more z njo dobiti. To ve on sam prav dobro, le iz prestižnih raz logov jo nadaljuje." Tako Spencer Price. Med tem so Abesinci, kakor znano, vendarle porazili Italijane pri Abi Adiju, zasedli to mesto, za- I 14. februarja : ' Berengaria 24. januarja: Bremen v Bremen •J5. januarja : Cbampiain v Havre januarja : lie de France v Havre .51. januarja: 2. februarja: Conte ui Kavola v Genoa 5. februarja : Majeselc v Cherbourg 8. februarja: Res v Geu)a 12. februarja: Washington v Ilavre Bremen v Bremen ▼ Cherbourg 15. februarja: Champlain v Ilavre 19. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Euroiia v Bremen U0. februarja: Majestic v Cherbourg 21. februarja : lie de France v Havre "6. februarja: Manhattan v Hav-e Aquitania v Cherbourg 20. februarja : Conte di Savoia v Genoa VAŽNO ZA UČENJAK - STRAH ZLOČINCEV i * i v., sedli se vehko vee m so si prigovori seda.i uradno poroeilo o .,. , v . . „ 1 or\n ^ -i ♦ • x • pravili poiozaje za splosno o-300 mrtvih m ranjenih, ostaia * • \ • / , t . _____i„T„r __*_____- tenzivo. ki utegne biti zadnja tej brezglavi ta navedba daleč za resnico. To bodo opazile matere doma. \ Dolgo je valovala bitka neod-ločeno sem in tja. Izkazalo se' ' in odločilna v sem. Nu, toga mu ne Štejem v j je, da Etinpci nikakor hiso ta-i zlo in če bi moral umreti, nikar« ko brez pomoči, kakor sami ra- ne jokajte dolgo, saj sem storil samo svojo dolžnost! Tolažite posebno Marijo! 30 metrov od mene je pravkar udarila granata. Priletela je od zadaj. Spet streljajo prekratko! To je svinjarija! Po!eg vsega je tu strašno vroče. Upajmo, da nas poš= Ijejo za praznike v Aduo nazaj. Zmaga! Vaš Pietro." Bilo je strašno. Z nekega okna v podstrešju sem lahko pregledal 10 km bojne črte z di govori jr. Njih vojaške vrline so najmanj enakovredne sovražnim viVrnam. K temu velja dodati da niso tako izčrpani kakor nasprotniki in da izborilo poznajo teren. Njih orožje je tudi čedalje bolj moderno. Angleška in druge države so morale v oktobru in novembru dobaviti fantastične količine. Edino orožje, proti kateremu so Ahesinei trenutno brez moči, so italijanska letala. Ta so pri Abi daljnogledom. Se vedno nisem I Adiju uporabili vse prepozno, sposoben, da bi uredil svojej Končno se je pa le pojavila jata vtise. Etiopci jurišajo s cerkvenimi spevi. Njih pesmi se mešajo z neusmiljenim tiktakanjem italijanskih strojnic v peklensko godbo. Nešteto so jih pokosile, bilo jili je pa toliko, da jim je uspelo prevaliti Askare. Sami so imeli strojnice s seboj, kakor se je pozneje izkazalo, belgijske modele iz 1. 1935. Nikoli ne bom pozabil bitke, ki je sledila napadu. Črnci so se klali kakor znoreli. Zrak se je tresel od blaznih krikov bo- BRITJE BO ODVEČ Kakor ooročajo iz Londona, je predvajal tam pred strokovnjaki svoj najnovejši izum znani izumite!? dr. Ferdinand Ringer, ki se je svoječasno proslavil z izumom 'večne vžigalice*. Ringer je sedaj izdelal neko mazilo, po katerem je vsako britje odveč. V mazilu ni olja niti druge tolšče in odpravlja vse kocine popolnoma, ne da bi pri tem razjedalo kožo. V vodi je topljivo in se da z obraza iz-miti z mrzlo ali toplo vodo. Ringer potuje sedaj v Pariz, kjer se neka skupina finančnikov zatrma za n'egovo odkrit ie na obzorju. Ko so jo Abesinci opazili, so se zaceli navzlic u-irodnomn položaju umikati. Sedaj se je zgodilo nekaj strašnega. Letala so se znižala na deset, petnajst metrov, grmela z divjo brzino nad beže-čimi četami in jih obkladala z bombami. Vsaka bomba je izvr- Rojaki v Kanadi! Sezna- tala prave luknjo v vrstah Abe-sincev. Ko so letalci odložili ves svoj tovor, so se z isto bliskovito brzino obrnili. Ves dogodek ie trajal komaj deset minut. 'Za njim je ostalo celo polje nite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. V starosti 8(i let je umrl v Londonu prof. dr. Pepper, ki je bil eden prvih in najboljših sodnih nr-dicincev na Angleškem. Njegova slava se je začela 1. 1903. Takrat so odkril o-stanke žep-kega trupla, ki je ležalo že štiri leta v zemlji. Profesorju je namreč tedaj uspelo da je to truplo agnosr-iral kot j truplo neke Camille Hollando-ve in še več: odkril je sledove ki so kazali, da je bil neki Samuel Herbert Dougal morilec. Dougal je tajil, toda Pepper je iz malenkostnih znakov tako točno opisi! potek zločina, da se je Dougal zrušil in priznal svojo »krivdo. Se kratko pred svojo usmrtitvijo je morilec izjavil: "Človek bi menil, da je o-pazoval kako sem delanje izvršil." Pepper je bil tudi tisti, ki je razkrinkal 1. 1914 "londonskega Sinjebradca" dr. Crippena. V kleti njegove hiše so našli popolnoma razpadlo truplo, ki je Pepper o njem ugotovil, da je bila nekoč Crippenova žena Gora. Mož jo je usmrtil, ker je nasprotovala njegovemu razmerju do neke asistentke. V južnem delu Londona se je zgo dila cela vrsta umorov, ki jih je dr. Pepper na pod hi g i skopih znakov tako dobro rekonstruiral in podal pri tem tako točen opis morilca, da so teira lahko prijeli že čez nekoliko dni. Od tlej je bil učenjak strah zločincev — obenem pa .?<* postal ljubljenec pisateljev kriminalnih pobud. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnina^ Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi žele* H, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vi s prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali je po plačajte našemu zastopniku v Vašem k~aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojxn imen* so tiskana z debelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no-rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jarofc Ltoflto COLORADO: Pueblo. Peter Collg. A. 8 if til Walsenburg, BL J. B«yuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič. J. Lnkanlcfe nicero, J. Fabian (Chicago. Cicera MBfffrfc i in Illinois* Juliet, Mary Bambtcb. Joseph Tl< La Salle. J. Spellcb Mascoutab. Frank Augustln North Chicago. Joie Zel«* KANSAS: GIrard, Agnes Motnlk £ansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmliler, Fr. Vodopifec Steyer, J. Černe (ta Prana. W. Va. in ltd.) Frank Btnlv ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA LETALA V SLUŽBI FARMERJEV DOMAČE ŽIV ALL 72 strani. Cena ....................M GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena 3& PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 130 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. 2% SANJSKA KNJIGA .....................________.60 SANJSKA KNJIGA ....................................................J»0 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 'JO strani. Cena.............46 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena................J6 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .36 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi salolgro "V« nafie"). v 180 strani. Cena ................................................JS6 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L36 VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .....................35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .46 TE KNJIGE LAHKO NAROCTFE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA »6 WEST ltth NEW YORK, N. T. MICHIGAN: f>»»troIt. MINNESOTA: Cbisbolm. Vrank Goufte Ely. Jos. J. Peshel Eveletb. Louis Gooie Gllt»ert, Louis Vessel Hibblnfs, John Povie Virginia. Frai*k Hrvatic* Montana: Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strolsba Little Falls, Frank Maata OHIO: Barberton. Frank Trthf Cleveland. Anton Bobek, Ckaa. linger. Jacob Resnlk. John Slapa'Ji Girard. Anton Najcnde Lorain, Louis Balant, John Wnr^r fte Warren. Mrs. I. Racbai Tonngstown. Anton K^'U OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brooebton, Anton T pave« Claridge. Anton Jerlna Conemaugh. J. Btcutm Export. Louis Sopančit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbarg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn. Ant. Tanlelj Luzerne, Frank BaUoch fiianor, Frank Demsbar Midway, John 2n«t Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SeMfrer West Newton, Joarab lovaa WISCONSIN? Mtlwankee. West AIUs, Sheboygan. ftkat Na velikih državnih farmah v Sovjetski uniji se poslužujejo letal za vzdrževanje zvez m en farmskimi delave i in centralnim farmskim uradom. WYOMING: Rock Springs. Lanfs Diamond TlUet Jot BoUcfc UPRAVA "ŠLA* ZAM0&A" "i . ! ... , -:± ■ "Hs l i.