Z novim letom nov način zbiranja odp
aivečieplačilo
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
AKTUALNO
V novembru je vrata odprl nov vrtec Podlesek
V Vrtcu Ptuj bo 28. november prav gotovo zapisan v zgodovino kot datum, ko so se po štiridesetih letih ponovno uresničile želje po samostojnih jaslih. Prisrčen vrtec, ki je povezan z enoto Tulipan in se razprostira na nekaj več kot 600 m2 površine, ima tri oddelke, v katerih je prostora za največ 42 otrok v starostni skupini od enega do treh let. Tomaž Plavec, ptujski akademski slikar, je s poslikavo stene v svetlobnem jašku poskrbel, da je podoba vrtca dobila piko na i.
Bron ja Habjanič
Celotna vrednost investicije skupaj z DDV znaša 1.748.566,17 EUR. MO Ptuj je za izgradnjo nizkoenerget-ska vrtca pridobil sredstva EU, Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.116.492,55 EUR (63,85 %) in 197.028,10 EUR (11,27 %) iz SVLR - Službe vlade za lokalno samoupravo. Iz proračuna je primaknil 435.045,52 EUR (24,88 %).
V MO Ptuj so namensko grajene jaslice, kapacitete za otroke prvega starostnega obdobja (od 1. do 3. leta starosti), pridobili pred davnimi štiridesetimi leti z enoto Mačice. Vse od takrat so bile vrteške enote deležne zgolj različnih predelav že obstoječih prostorov.
»Z novo enoto smo pridobili tudi večnamenski prostor, ki je opremljen s specialno športno opremo, ki je izredno lahka, mehka in namensko izdelana za predšolske otroke in jo bodo lahko uporabljali tudi otroci iz vrtca Tulipan. V času, ki ni najbolj naklonjen investicijam, še posebej na področju predšolske dejavnosti, je odprtje novega
Foto: Langerholc
vrtca izjemen dogodek, tako za nas v Vrtcu Ptuj kot za mlade družine z najmlajšimi občani, ki jim je vrtec namenjen. Današnja pridobitev pa je pomembna tudi za MO Ptuj, ki kot družbena skupnost skrbi in uresničuje osnovne potrebe najmlajših in mladih družin. Kljub mnogim raznolikim potrebam, ki se odražajo na vseh področjih življenja in dela našega mesta, so se v MO Ptuj odločili, da sredstva, namenjena za regionalni razvoj, izkoristijo in jih namenijo izgradnji novega nizkoenergetskega vrtca. Za to odločitev se iskreno zahvaljujem svetnikom mestnega sveta MO Ptuj, predvsem pa županu dr. Štefanu Čelanu. Začetek investicije nam je vsem povzročil nemalo skrbi, saj je prevrnjeno dvigalo opozorilo, da je kljub vsem varnostnim ukrepom najbolje zavarovati celotno bližino gradnje in otroke iz vrtca Tulipan umakniti v sosednjo enoto Narcisa. Zaupanje in podpora staršev iz vrtca Tulipan sta nas še dodatno obvezala, da je treba slediti dogovorjenim rokom. Posebno dodano vrednost je objekt pridobil
Slavnostni prerez traku, ki so ga pred vhodom v nov vrtec Podlesek opravili minister Igor Lukšič, ravnateljica Božena Bratuž in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Prijetno urejena notranjost
s prostovoljnim delom akademskega slikarja Tomaža Plavca, ki je tri otroške risbe našega mesta sprojiciral na veliko pusto steno in ji na ta način dodal posebno mehkobo in posebnost celotnega interjerja. Tako lepe pogoje bi želeli ponuditi vsem najmlajšim občanom Ptuja in verjamem, da se bo tej želji pridružil tudi naš župan dr. Štefan Čelan,« je v slavnostnem nagovoru med drugim povedala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in hkrati tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v svojem govoru povedal, da se venomer poudarja, kako pomembna sta kakovost človeških virov in znanje ter da so otroci naše največje bogastvo, ko pa se opravi javnomnenjska raziskava med občani in se jih povpraša, kaj si želijo, da bi MO Ptuj čim prej uredil, je odgovor v 75 % cestna infrastruktura. »Kljub takšnim javnomnenjskim raziskavam smo vendarle uspeli preseči nekatere diskusije v mestnem svetu, kjer sem tudi sam branil to investicijo. Še enkrat bi se želel zahvaliti mestnim svetnicam in svetnikom, ki so investicijo podprli in preusmerili denar, ki je že bil odobren za cestno infrastrukturo. S kolektivom Vrtca Ptuj imamo izjemno dobre odnose, in če bi imeli v vseh javnih institucijah tudi na državnem nivoju takšen odnos do javne službe, kot ga imajo vzgojiteljice, zaposlene v Vrtcu Ptuj, sodelav-
ci in njihova ravnateljica, potem bi marsikatera investicija stekla bistveno hitreje.«
»Danes, ko praznujemo odprtje vrtca na Ptuju, praznujemo tudi v Sloveniji, namreč vsak oddelek, ki ga odpremo v vrtcih, predstavlja dodaten kamen trdnosti. Imamo nekaj nasprotnikov, ki mislijo, da je vlaganje v vrtce napačna investicija, da bi bilo treba vanje natrpati več otrok in manj vzgojiteljic, ki bi imele nižjo izobrazbo. Predvsem tistim bomo z vsakim novoodprtim vrtcem rekli ne, vi ste v zmoti, saj naši otroci ravno v tem obdobju dober vrtec najbolj potrebujejo. Nevrologi so ugotovili, da se ravno v obdobju do 6. leta starosti možgani nevronske mreže najbolj intenzivno oblikujejo in zato najmlajši potrebujejo tudi s strani starejših najmočnejšo podporo in najbolj intenzivne stike, saj v vrtcih dobijo osnovo za vse kasnejše življenje,« je povedal minister Igor Lukšič.
Trenutno je v vseh enotah ptujskega vrtca vključenih 1.022 otrok, kapacitete pa so bistveno manjše, kot bi sicer morale biti, a ker pravilnik za zdaj dovoljuje, da se kvadratura lahko tudi nekoliko krši, se tega v vrtcu tudi poslužujejo, saj druge možnosti nimajo. Srčno si želijo, da bi obnovo najprej doživele Mačice, saj se v to enoto ni vlagalo že 17 let. Ravnateljica tudi zmeraj poudarja, da morajo imeti vsi otroci, ki obiskujejo Vrtec Ptuj, enake pogoje.
2 ■ //tt/'-ff/i
UVODNIK
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Kdo smo?
Na videz izjemno preprost vprašalni stavek, ki pa do današnjih dni ni doživel pravega, resničnega odgovora. Skozi zgodovino, ki so jo sicer vedno pisali zgolj zmagovalci, najdemo nekaj odgovorov, ki pa so po svoji vsebini zelo nasprotujoči in zgrajeni zgolj na
domnevah. Znanstvena ali evolucijska teorija govori, da smo ljudje proizvod naključnih procesov v biologiji. Za nastanek človeške vrste je po tej teoriji bilo potrebno le dovolj časa in prostora za odvijanje številnih sočasnosti v bioloških procesih. Drugi odgovor nam ponuja večina religij, ki nas učijo, da je ljudi ustvaril bog in nas poslal na zemljo z namenom, da mu zvesto služimo. Tretji odgovor nam ponujajo proučevanja starodavnih zapisov in nova spoznanja v kvantni fiziki ter novi biologiji. Po teh spoznanjih naš nastanek umeščajo v neskončen kozmični vzorec zavesti, iz katere se poraja življenje. Kako iz tega brezmejnega polja kozmične zavesti nastane življenje, pa še vedno ni znano.
Po prvi teoriji je človek neke vrste najsposobnejši genski terorist, ki v neusmiljenem boju za obstanek tepta vse okoli sebe. Iz lastnega strahu pred sovražniki proizvaja takšne količine orožja, ki dandanes zagotovo najbolj ogrožajo njegov lastni obstoj. Po drugi teoriji smo ljudje duhovna in duševna bitja, ki naj bi bila sočutna, polna razumevanja in ljubeča. Obdarjen s sočutnostjo, razumevanjem in ljubeznijo pa je ta isti človek dal usmrtiti celo sina lastnega stvarnika. Ker je tretja teorija, ki govori, da smo v temelju vsi zgolj del ene skupne soodvisne celote, relativno nova, je danes težko soditi o njenih posledicah.
Na podlagi zgoraj navedenih nepopolnih domnev, kdo smo, ljudje oblikujemo učne načrte, izbiramo poklice, sprejemamo zakone in politične odločitve in še bi lahko naštevali.
Morda je ta nedokončnost spoznanja za človeštvo večna in nikoli končana zgodba in je ravno v tem smisel - katč'življenja: večno iskanje odgovora vsakega slehernega izmed nas. In to vsakega po svoji lastni poti, ne oziraje se in opiraje se kaj dosti na ponujene vzorce, ampak predvsem na svoje lastne izkušnje in notranja spoznanja. Tukaj smo najbolj sami s seboj.
Vsakodnevne tegobe, ki nas obdajajo, so dokaz, da do danes nismo našli pravega odgovora na vprašanje, kdo smo. Zato je naša primarna naloga, da zberemo dovolj poguma in začnemo iskati poglobljene odgovore na vprašanja, kdo smo, kaj počnemo v tem prostranem vesolju in kaj je namen našega obstoja. Šele pravi odgovori na zgoraj zastavljena vprašanja nas namreč vodijo iz krize, v kateri se je znašlo celotno človeštvo.
December je primeren čas, da premislimo o nasvetu, ki ga je v zadnji knjigi Globoka resnica zapisal svetovno znani avtor in pionir na področju povezovanja znanosti in duhovnosti Greeg Braden: »Nesmiselno je torej upati, da bomo hude krize današnjega časa rešili skozi oči prepričanj, ki so pravzaprav pripeljale do krize. Še bolj nesmiselno pa je na kaj takega upati zdaj, ko vemo, da ta prepričanja ne držijo več.«
Naj nam leto 2012 prinese čim več resničnih spoznanj, kdo smo.
Dr. Štefan Čelan
MISEL MESECA
»Težave so del tvojega življenja, in če jih s kom, ki te ljubi, ne deliš, mu ne daš priložnosti, da bi te resnično ljubil.«
Dinah Shore
SPREHOD PO VSEBINI
Iskrice hvaležnosti v očeh so največje
plačilo	4
Miklavž pred Mestno hišo obdaril otroke	4
Obvestilo o možnosti uporabe
elektronskih storitev v MO Ptuj	5
Ptuj je že drugo leto zapored konceptualno okrašen	5
Projekt Proformbiomed	6
Razstava Benke Pulko v galeriji Magistrat 6
Vodji svetniških skupin v mestnem svetu o preteklem in prihodnjem delu	7
Na proračun podani trije amandmaji	9
Priprava in postopek sprejemanja
proračuna MO Ptuj za leto 2012	10
Volitev se je na Ptujskem udeležilo skoraj
60 % volivcev	13
Manager klub Ptuj praznuje 20 let	14
Kurentovanje 2012 bo razdeljeno v tri programske sklope	14
Na območju ptujske občine je registriranih 652 obrtnikov	15
Poziv graditeljem objektov za kmetijsko proizvodnjo	16
Obnova strehe športne dvorane Mladika	16
Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj mag. Jankom Šircem	18
Sharlatanus Maximus v MGP	19
Slovenci se premalo zavedamo moči
kulturne dediščine	20
Koncert gospel glasbe	20
Nov uspeh ptujskih pevskih vitezov	21
Postopki za izgradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka tečejo	22
Najlepši venček je izdelal Matej Erjavec 22
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč	23
Bratenje mest - korak proti boljši in
združeni Evropi	24
Nova socialna zakonodaja s 1. januarjem	25
Varnostni sosvet	26
Kulturno-umetniško društvo Jaga baba	27
Solidarnost prostovoljstva	27
Prijetno druženje članov zgodovinskih društev v Burghausnu	28
Dobrodelna prireditev v MGP	28
Iz županovega prednovoletnega sprejema na ptujskem gradu	29
Obnovljivi recepti krajšajo vrste	30
Predstavljamo ISPP - Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo	31
Šport in invalidnost gresta skupaj	32
Tatjana Majcen Ljubič postala med
športniki invalidi slovenska športnica leta 33
Naslovnica: Nagrade najzaslužnejšim prostovoljcem Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS -Zeleni Evrope, Janez Rožamarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
- /{W/ f f,
Vf/rff/t
3
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
IZ MESTNE HIŠE
Iskrice hvaležnosti v očeh so največje plačilo
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, je v ptujski Mestni hiši župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan prostovoljcem Ivanu Čučku, Justini Veselič, Roziki Ojsteršek in Leonidi Ozimek, ki delujejo na območju Mestne občine Ptuj, izročil nagrade. Letošnje leto je tudi evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva s sloganom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!
Mateja Tomašič
V oktobru je bil v Ptujčanu objavljen Javni poziv za podelitev nagrad prostovoljcem za leto 2011. Na poziv so lahko neformalne skupine, društva, zavodi ali druge zasebne ali javne institucije predlagale prostovoljce, ki delujejo na področjih mladinskega dela, humanitarne dejavnosti, športa, zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja. Predstavniki društva upokojencev Ptuj so za prostovoljca Mestne občine Ptuj 2011 predlagali Ivana Čučka, ki svoje dolgoletno prostovoljno delo izvaja v projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma. Namen projekta je pomagati starejšim pri izvajanju pomoči na domu, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo skrbeti zase, pomoč pri premagovanju občutka osamljenosti in odri-njenosti, pomoč pri seznanjanju pravic in možnosti, ki jih nudita lokalna skupnost in država, pomoč pri vključevanju starejših v
Foto: Uroš Gojkovič
razne programe in obiskovanje starejših na domu.
V Domu upokojencev Ptuj so predlagali Justino Veselič, ki je vključena v medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, katerega rdeča nit in cilj je ohranjanje stikov in druženje starejše generacije z mlajšo in obratno. »Namen prostovoljstva je pristno človeško druženje, ki preprečuje osamljenost v starosti, za srednje generacije pa je izjemno dober način priprave na lastno starost. Ravno to vrzel z vso svojo ljubeznijo zapolnjuje Justina Veselič,« so zapisali v predlogu.
Leonido Ozimek so predlagali predstavniki Kinološkega društva Ptuj, saj je med drugim sodelovala pri pripravi 30-letnice društva, izdelavi zbornika, kjer je sodelovala kot članica uredniškega odbora in avtorica osrednjega prispevka o kronologiji 30-letnega delovanja društva.
Območno združenje Rdečega
Leonida Ozimek, Ivan Čuček, Justina Veselič in Rozika Ojstršek z županom v poročni dvorani
križa Ptuj je predlagalo Roziko Ojsteršek, ki je pred štirimi leti začela oživljati delo Mestne organizacije RK Ptuj. Kot prostovoljka je »deklica za vse«, je napisal predlagatelj. Obiskuje starejše, skrbi za kurjavo, prehrano, išče donatorje za letovanje otrok na morju, spodbuja svoje pomočnice za delo na terenu, povezuje skupine za samopomoč, na predstavitvah pa se trudi čim širšo množico naučiti nudenja prve pomoči in oživljanja. »Lani nas je 10 aktivistk Rdečega križa naše mestne organizacije opravilo 7216 ur prostovoljnega dela brez enega plačanega kilometra ali brez ene minute plačanega telefona,« je v zahvali za prejeto
nagrado dejala Rozika Ojsteršek in nadaljevala: »Star človek ne bo prosil pomoči. Mi prostovoljci smo tisti, ki moramo preveriti, ali ima kurjavo, ali ima hrano in ali bo preživel s sredstvi oziroma pokojnino, ki jo dobiva. Vemo za primer, da moški, ki gre proti 90. letu starosti, živi z ženo s 640 evri na mesec, po 40 letih delovne dobe. Ko ga vprašaš, s čim si bodo kurili, vidiš solze v očeh. In ko jim pomagaš, ti tiste iskrice hvaležnosti v njihovih očeh dajo vse plačilo, nobenega drugega plačila ne potrebuješ. Nič drugega ne potrebuješ kot tisto, kar je v tistem trenutku vidno pri ljudeh, ki jim pomagaš.«
Miklavž pred Mestno hišo obdaril otroke
M
estna občina Ptuj in Nadžupnija sv. Jurija sta 5. decembra organizirali tradicionalno miklavževa-nje na Mestnem trgu.
Bronja Habjanič
Veseli december je prišel tudi v naše mesto. Lučke, drobne in velike, okrašene smrečice in pod njimi zavita darila. Radovednost, kaj se skriva v živopisanih paketih, najbolj muči otroke, ki se sprašujejo, ali so jim bradati možiclji prinesli tisto, kar so si želeli.
Dobrih decembrskih mož se ne razveselijo samo otroci, pač
Foto: Langerholc
pa tudi mi, starejši. No, prvi, po imenu Miklavž, je pred Mestno hišo razveselil otroke, ki so bili čez leto pridni in ubogali svoje starše. Prinesel jim je drobna darilca in jim na obraz narisal prisrčne nasmeške.
Miklavž, prvi od treh dobrih mož, nas vsako leto obišče na svoj god, 6. decembra. Pridnim otrokom prinese darila: sladka-
rije, sadje in skromna darilca, poredne pa pričaka šiba. Miklavž je eden najbolj priljublje-
nih svetnikov. Na Slovenskem je Miklavžu od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, ne-
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
kaj manj kot 200. Škof Miklavž oziroma Nikolaj je živel v 4. stoletju. Bil je zelo pobožen, dober do bližnjega, do sebe pa oster. Njegov življenjepis je poln dobrih del. Tako je nekoč izvedel, da je neki plemič obubožal, zato svojim hčeram ni mogel dati dote, da bi se poročile. Dekleta brez dote je v tistih časih čakala žalostna usoda. Ko je Miklavž izvedel za njihovo nesrečo, jim je ponoči skozi okno na skrivaj potisnil tri kepe zlata, za vsako dekle po eno. Ena od zlatih krogel se je skotalila na tla in pristala v copati, ki so jo pozabili pred ognjiščem. Zgodba o dekletih se je končala srečno, od takrat pa izvira navada, da Miklavž otrokom ponoči z darovi napolni nastavljene posode, nogavice ali čevlje. Rdeča jabolka in orehi sodijo med obvezne Miklavževe darove, saj spominjajo na tri zlate kepe.
Miklavž je bil do 16. stoletja to, kar sta danes Božiček ali dedek Mraz. Dandanes praznika, ki bi bil posvečen svetemu Miklavžu, ni, ohranila se je zgolj šega praznovanja njegovega prihoda in obdarovanja otrok. Nekdaj so otroci Miklavžu svoje želje napisali ali narisali, tako kot danes pišejo Božičku in dedku Mrazu. Ker je bil sveti Miklavž za časa življenja škof, je temu primerno tudi oblečen: čez dolgo belo
obleko (albo) nosi mašni ali ve-černični plašč (pluvial). Na glavi ima mitro, v roki pa drži škofovsko palico, ki je zgoraj zavita in okrašena. V drugi roki ima knjigo, v kateri je z zlatimi črkami zapisano, kaj so počeli pridni otroci, s črnimi pa, kaj so uganjali poredneži. Ima dolgo belo brado in na rokah bele rokavice. Parkelj, ki spremlja Miklavža, mora biti čim bolj strašljiv, grozljiv in hudoben. Lahko je le en, lahko sta dva ali pa jih je celo več. Opremljeni so z debelimi verigami, s katerimi rožljajo, na hrbtu pa imajo lahko tudi koše brez dna, v katere naj bi z glavo navzdol stlačili in potem odnesli poredne otroke. S sajami maže-jo mimoidoče, jim grozijo in jih strašijo. Miklavža pa lahko spremljajo tudi angeli, ki pridne otroke pohvalijo in nagradijo.
Darila, ki jih prinese sveti Miklavž, naj ne bi bila zelo bogata in razkošna, pač pa bolj skromna. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, medenjake, jabolka, suhe fige, mandarine, suho sadje, sladkarije ... Darovi niso dragoceni, so pa znak, da so bili otroci pridni. Nestrpno pričakovanje, presenečenje in veselje, ko otroci zjutraj odkrijejo darila, pa ustvarjajo najlepše otroške spomine.
Obvestilo o možnosti uporabe elektronskih storitev v MO Ptuj
Nataša Zupanič, mag. Edi Kozel
Želimo vas ponovno obvestiti, da nudi Mestna občina Ptuj od avgusta letos strankam prve tri elektronske storitve: izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča, ki ga izda Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, izdajo soglasja za obratovanje izven obratovalnega časa ob posamezni priložnosti in pridobitev potrdila, da občina ne uveljavlja predkupne pravice.
Elektronske storitve so dostopne na naslovu http://www.ptuj. si/e_uprava 24 ur na dan vse dni v tednu. Storitev lahko opravite
od doma, brez izpolnjevanja papirnatih obrazcev.
Vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča lahko elektronsko odda vsak, zanjo ni potrebno digitalno potrdilo. Za drugi dve vlogi stranke potrebujejo digitalno potrdilo, ki služi za identifikacijo uporabnika v elektronskem poslovanju. Slednje se za fizične osebe uredi na pristojni upravni enoti, za pravne osebe pa na pristojnem davčnem uradu. Elektronsko je mogoče poravnati tudi upravno takso.
Ptuj je že drugo leto zapored konceptualno okrašen
Lanskoletna novoletna okrasitev, ki so si jo zamislili Stanka Vauda Benčevič, Savo Školiber in Boštjan Va-uda, se tudi letos nadaljuje. Tokrat bo za okrasitev porabljenih okrog 15.000 evrov.
Staša Cafuta Trček
Foto: Langerholc
Slovenski in Mestni trg sta tako kot lani okrašena z belimi zimskimi rožami. Ulične svetilke so ponovno postale barvne lučke. Letos so veliko drevo, sestavljeno z neštetimi ledenimi zimskimi rožami in osvetljeno z različnimi barvnimi odtenki, umestili na Slovenski trg. Pred Mestno hišo pa je postavljena velika naravna smreka, ki jo je podaril Mirko Kotnik iz Krčevine pri Vur-berku. Novost je tudi svetlobna
osvetlitev (svetlobne verige) po Krempljevi in Miklošičevi ulici. Novoletna okrasitev se bo tako kot lani nadaljevala v pustni čas. Snežno bele rože bodo dopolnjene z barvnimi trakovi, ki bodo oznanjali začetek pustnega časa. Staro mestno jedro bo prav tako, že tradicionalno, okrašeno z nepogrešljivimi »duhovi«, ki jih v ta namen ustvarijo mojstri iz okoliških vasi.
Ptuj je že drugo leto zapored v novoletnem času konceptualno okrašen.
Obvestilo o razpisu javne dražbe Okrajnega sodišča na Ptuju
Nina Horvat
Razpisana je javna dražba za prodajo nepremičnin s parc. št. 332/0, 333/0, 334/0, 335/0 in
*105/0, k. o. Grajenščak, v celoti, ki bo potekala na Okrajnem sodišču na Ptuju v petek, 20. 1. 2012, ob 9. uri v sobi št. 115 Okrajnega sodišča na Ptuju.
Vrednost nepremičnin znaša 191.619,00 EUR, na tem naroku dražbe pa se ne smejo prodati pod polovico ugotovljene
vrednosti, to je 95.809,50 EUR. Služnosti, stavbne pravice in stvarnih bremen na nepremičninah ni.
Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje 17. 1. 2012 položijo varščino v višini 19.161,90 EUR na TRR sodišča št. 01100-6950422416, sklic na št. 00 00 18 106 2000-02, namen varščina In 106/2000 (ponudnik mora na dražbi predložiti dokazilo o plačilu varščine).
- /}W/ f f,
Vf/rff/t
5
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
IZ MESTNE HIŠE
Projekt Proformbiomed
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je 24. novembra sprejel Santiaga Arevala, župana španske občine Enguera, s sodelavcema Fernandom Pradellsom in Josejem Vicenterjem Oliverjem in dr. Janeza Petka, direktorja Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje (LEA Ptuj). LEA Spodnje Podravje je bila gostiteljica 2. srečanja partnerjev mednarodnega projekta Proformbiomed, ki je potekalo od 22. do 24. novembra v hotelu Mitra na Ptuju. Projekt je namenjen promociji uporabe lesne biomase z namenom zniževanja stroškov ogrevanja občinskih in individualnih objektov ter varovanja okolja.
Dr. Janez Petek, direktor LEA Spodnje Podravje Ptuj
Foto: Uroš Gojkovič
Župan Santiago Arevala iz mesta Enguera in ptujski župan v Mestni hiši
V	projektu, ki je financiran iz Evropskega programa Medite-ran, sodeluje 18 partnerjev iz 6 mediteranskih držav: Francije, Italije, Grčije, Portugalske, Slovenije in Španije. Iz Slovenije v projektu sodelujeta dva partnerja: Gozdarski inštitut Slovenije in LEA Spodnje Podravje Ptuj.
Vsaka od sodelujočih držav bo vzpostavila dva biomasna grozda (od gozda do energije), v katerem bodo povezani lastniki gozdov in kmetje, gozdna gospodarstva, proizvajalci lesnih sekancev, občine, proizvajalci in dobavitelji opreme, financerji in obstoječi oz. prihodnji nosilci koncesij proizvodnje in distribucije toplote.
V	okviru projekta bomo izvedli potrebne študije razpoložlji-
vosti lesne biomase na ozemlju grozdov, način sonaravnega gospodarjenja z lesno biomaso z vzdržnim vplivom na ekosistem v gozdovih, študije izvedljivosti
L'Europc en Meditarraneefl Eurape in lil« MediterraneanJ
daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, predloge ustreznih občinskih aktov in razpisov za podelitev koncesije, poiskali finan-cerje in pomagali pri izgradnji sistemov daljinskega ogrevanja
na lesno biomaso (DOLB).
LEA Ptuj že razpolaga z možnimi lokacijami sistemov DOLB na območju Spodnjega Podravja, ki bo v tem projektu
prof^^omed
H Europšer da DE^IcopEneit Ršgnnal I Pr:ed eo-liranrad by ttne> European BlU^H Regmal DovBbpnHnf Fnd
imelo prednost. Prav tako razpolagamo z možnimi financerji in upravljavci sistemov daljinskega ogrevanja. V začetku naslednjega leta bomo v grozd povabili občine Poljčane, Mako-le, Majšperk, Žetale, Cirkulane, Podlehnik, Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Dornava, Gorišnica in Juršinci.
Grozd je seveda odprt tudi za druge občine, ki imajo interes izgraditi mikro in male sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Z izgradnjo DOLB sistemov bomo spodbudili lokalno proizvodnjo lesnih sekancev, investicije in dosegli znižanje rabe neobnovljivih energijskih virov. S tem se bodo odprla nova delovna mesta, kmetijska dejavnost pa se bo razširila še na dopolnilno dejavnost proizvodnje in skladiščenja lesnih sekancev. Pri tem bodo najpomembnejšo vlogo igrale občine in LEA Spodnje Podravje, kot energetski upravljavec teh občin.
Razstava Benke Pulko v galeriji Magistrat na ogled do
konca leta
Milena Turk
V ptujski Mestni hiši, v galeriji Magistrat, je bila 30. novembra slovesnost ob odprtju razstave fotografij Benke Pulko Črno-bela mavrica, ki bo na ogled do konca leta. Razstava fotografij je dopolnjena s slikami mandal, ki so jih ustvarjali člani Ateljeja za kvaliteto življenja (iz Slovenije), tako da pisana barvitost mandal podkrepi siceršnjo črno-belo »mavričnost« razstave. Mandale so sveti relikti budizma, ki jih rišejo posvečeni ljudje - menihi.
Foto: Uroš Gojkovič
Ustvarjanje mandal pa je ena od oblik meditacije.
Od leta 2006 deluje dobrodelna fundacija Verjemi vase in osvoji svet z namenom pomagati izobraževati otroke po svetu. Benka Pulko je ustanovila ta dobrodelni sklad, ker želi otrokom po svetu čim bolj neposredno pomagati. Najbolj pa lahko pomagamo tako, da otroke izobrazimo, da si lahko potem v življenju pomagajo sami. Tudi Mestna občina Ptuj prispeva v ta namen po
m	f* „ J j 'k - j _ -'
	■M Y
Kako so nastale fotografije, je na odprtju slikovito opisala avtorica razstave.
6	■ /¿v/'w
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
300 evrov letno, kar zadostuje za enoletno izobraževanje in bivanje enega otroka. Enak znesek prispeva tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
V Indiji deluje t. i. tibetanska otroška vas oz. šola, ki ima že okrog 15 podružnic in kjer izobražujejo okrog 16.000 otrok, predvsem emigrantov iz Tibeta, ki tam tudi živijo. Ta vas pa ni le šola, ampak je hkrati dom teh otrok. Tibetansko otroško vas, ki je bila v začetku preprost vrtec, je pred več kot štirimi desetletji ustanovil dalajlama, do leta 2006
pa jo je vodila njegova sestra. Otroci so jo imenovali mama kakor tudi druge vzgojiteljice in učiteljice, kar priča o tem, da otroci sprejemajo in razumejo to šolo kot svoj dom.
V šoli ohranjajo tradicijo, duhovna znanja, vero in kulturo Tibeta ter seveda izobražujejo otroke v skladu s prepričanjem o smiselnosti nenasilnega delovanja v svetu ter v skladu z načelom Drugi pred mano, kakor se glasi napis nad vhodom v šolo.
Razstava fotografij Črno-be-la mavrica, na kateri so otroci
iz te šole, dopolnjena s pisanim zakulisjem tibetanskih mandal, je prav tako del tega projekta in je posvečena tibetanskim in slovenskim otrokom.
Originalne fotografije, ki so bile večjih dimenzij (260 cm krat 150 cm) in so bile novembra 2009 razstavljene v Cankarjevem domu in nato v galeriji Stolp v Mariboru, so bile vse prodane v dobrodelne namene. V galeriji Magistrat razstavljene fotografije so manjšega formata. Črno-bela mavrica je Benkin najodmevnejši fotografski pro-
jekt. Ob fotografijah je na ogled tudi kratek dokumentarni film z enakim naslovom.
Razstavo je odprl župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, z likovnega vidika je o fotografijah na slovesnosti govoril mojster fotografije Stojan Kerbler, sicer tudi častni občan Mestne občine Ptuj. Zgodbo, kako je prišlo do stika s tibetansko skupnostjo v Indiji in kako so nastale fotografije, je na odprtju slikovito opisala avtorica razstave.
Vodji svetniških skupin v mestnem svetu o preteklem in
prihodnjem delu
Mestni svet Mestne občine Ptuj sestavlja 29 članov političnih strank, ki so izvoljeni za štiri leta. Za aktualnimi mestnimi svetniki v mandatu 20102014 je dobro leto dni dela. Deset predstavnikov političnih strank oziroma devet vodij svetniških skupin, ki so v mestnem svetu, smo povprašali o njihovem dosedanjem delu ter načrtih za naprej.
Izjave zbrali: Staša CafUta Trček, Milena Turk
Dejan Klasinc, SMS -Zeleni Evrope
V prvem letu tega mandata smo s sodelavci pripravili več pobud in postavili vprašanja z različnih področij, ki so pomembna za Ptujčane. Še vedno sta za nas med najpomembnejšimi področji mladina in izobraževanje, zato natančno spremljamo, kaj se dogaja na teh področjih, kako delujejo občinske institucije in kako se razvija center mladinske ustvarjalnosti v Mestnem kinu Ptuj, v katerega vsi polagamo velike upe. Tvorno in z realnimi pobudami skušamo vplivati na odločitve v zvezi z velikimi do-
godki, ki bodo na Ptuju v naslednjih dveh letih, to sta Evropska prestolnica kulture in Evropsko prvenstvo v košarki. Pri obeh dogodkih vidimo za Ptuj izjemne priložnosti, ki morajo biti mestu donosne tudi na daljši rok.
Miran Meško, SD (Socialni demokrati)
V ptujskem mestnem svetu dela v tem mandatu izkušena in strokovno pestro sestavljena skupina socialnih demokratov. Zraven svetnikov Mirjane Nenad, Dejana Levaniča, Edvarda Ken-da in Mirana Meška so člani delovnih teles mestnega sveta še
Tanja Nikolovski, Aleš Štrafela in Miran Senčar. V ospredje ne postavljamo ozkih lokalnih niti strankarskih interesov, ampak izključno dobre projekte za Ptuj. Naše osnovno vodilo je povečati konkurenčnost domačega okolja, zato želimo ne glede na politične delitve sodelovati z vsemi, ki podpirajo dobre projekte za Ptuj. Konstruktivno želimo sodelovati tudi z občinsko upravo, zavezniško, a hkrati tudi kritično. V tem mandatu smo bili med pobudniki in zagovorniki znižanja komunalnega prispevka, na našo pobudo pa so umestili dodatna parkirna mesta za invalide. Sklop pobud je vezan na nadaljevanje oziroma končno pričetek projekta celovitega urejanja cestne infrastrukture. V sklopu tega smo predlagali in se trudimo doseči umestitev kolesarske povezave med bližnjo okolico in središčem mesta. Kakovost življenja na Ptuju, v mestu, kjer morajo biti povezani kultura, gospodarstvo, obrt, turizem, izobraževanje itd., bo še naprej vodilo delovanja svetniške skupine SD.
Lidija Majnik, LDS (Liberalna demokracija Slovenije)
Veseli smo, da smo lahko uresničili vsaj del načrtov, ki smo jih sprejeli v razvojnem načrtu
občine. Ker si vsa leta prizadevamo za uravnotežen razvoj na vseh področjih, temu tudi pripisujemo velik pomen. Zato so za nas enako pomembni program ohranjanja zdravega okolja, obnova cestne infrastrukture, vlaganja v športne objekte, izgradnja ustreznih prostorov za naše najmlajše in tudi za malo starejše. Veseli smo novega vrtca Pod-lesek, športnega parka v Spuhlji, novih igrišč na Grajeni in v Pod-vincih, obnovljenih cest in pločnikov ter nadaljevanj projektov v CERO Gajke in na čistilni napravi. Na Ptuju imamo že pred leti zapisanih veliko prioritet, ki za več kot desetkrat presegajo naše finančne zmožnosti. K njim pa je treba prišteti še vse nove želje in pobude. V prihodnje nas tako čakata uspešen zagon in dokončanje projekta Evropske prestolnice kulture (z vsemi programi, obnovo dominikanskega samostana in izgradnjo arheološkega muzeja), čaka nas Evropsko prvenstvo v košarki 2013 z izgradnjo košarkarske dvorane (v

23. DECEMBER / GRUDEN 2011
MESTNI SVET
kateri pa bodo ne nazadnje lahko zaplesali tudi ptujski maturanti), čaka nas izgradnja in preselitev osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, če naštejem samo tri od večjih. Upamo in želimo si, da bi lahko s takšnim ritmom kot doslej sledili razvojni strategiji mesta, ki smo jo skupaj sprejeli politiki, gospodarstvo in vsa zainteresirana javnost.
Branko Brumen, SLS (Slovenska ljudska stranka)
Mestni odbor SLS Ptuj po lokalnih volitvah 2010 ni vstopil v koalicijo v mestnem svetu. Ker verjamemo, da smo vse politične stranke v občini zavezane delovanju v javnem interesu občanov in občine, smo predlagali vzpostavitev Partnerstva za Ptuj, v okviru katerega bi se vse politične stranke, zastopane v mestnem svetu, odločile in zavzemale za strateško najpomembnejše razvojne projekte, vendar predlog ni bil sprejet. Kljub temu smo v prvem letu mandata delovali kot konstruktivna opozicija. Ker na državni ravni s strani Vlade RS niso bili sprejeti in (so)finan-cirani največji ptujski strateški razvojni projekti (CERO Gajke, podtalnica s čistilno napravo ...), ki bi omogočili sprožitev investicijskega ciklusa v našem gospodarstvu, se je ekonomsko-socialna situacija še poslabšala. Glede na navedeno ne moremo biti zadovoljni, upamo in verjamemo pa, da bomo v naslednjih letih mandata v mestnem svetu uspeli uveljavljati programske prioritete stranke na mestni in državni ravni.
Peter Pribožič, N.Si (Nova Slovenija)
Delo ocenjujem kot uspešno. Biti zadovoljen z delom pa ni
enoznačen odgovor. Sprijazniti se moram z dejstvom, da na koncu odloča večina glasov, kar pa ni vedno po željah oziroma stališčih, ki jih zastopam. Moja želja je, da mestni svet županu in občinski upravi s svojimi sklepi nalaga naloge v izvrševanje, vendar je v realnosti včasih obratno, da prevlada stališče, da mestni svet le potrjuje predlagane sklepe župana. Moram pa pohvaliti posamezne odzive občinske uprave na zastavljene pobude in vprašanja, ki jih kot mestni svetnik zastavim. Za naprej si želim skladen razvoj MO Ptuj od Spu-hlje do Grajene in od Podvincev do Turnišča. Sklepi morajo biti v prid občanov. V mislih imam komunalne storitve (voda, komunalni odpadki, vzdrževanje prometne infrastrukture, od cest do kolesarskih poti). Končno doseči umik tranzitnega prometa iz Ormoške ceste v smeri Ormoža, izvesti investicijo v OŠ Mladika in OŠ Breg, spremeniti podobo in ponudbo v starem mestnem jedru, obnoviti tržnico, urediti grajski hrib in poskušati doseči izgradnjo novih prostorov arheološkega muzeja na Ptuju. Pomagati k razvoju gospodarskih in storitvenih dejavnosti, da bomo zagotovili delo mladim in brezposelnim in da nas bo več na Ptuju. Socialna varnost občanov Ptuja bo omogočila tudi kulturno in duhovno dejavno življenje za vse generacije. Delo v mestnem svetu je zame skrb za skupno dobro in vesel bom doseženih uspehov.
Helena Neudauer, SDS (Slovenska demokratska stranka)
Svetniška skupina SDS, katere članica sem, v mestnem svetu deluje konstruktivno. Trudimo se za razvoj občine, podpiramo pa
tiste predloge, za katere ocenimo, da so dobri za Ptuj. V mestnem svetu opozarjamo zlasti na problematiko izgradnje javne komunalne infrastrukture, katere izgradnja na Ptuju precej zaostaja za manjšimi občinami na območju nekdanje Občine Ptuj. Spremembe se odvijajo prepočasi. Naša svetniška skupina je tako podala pobudo za znižanje komunalnega prispevka že v januarju 2011, spremembo odloka pa smo sprejeli šele junija 2011. Podobno se dogaja tudi na drugih področjih. Občinska uprava bi morala biti bolj dovzetna za naše predloge, pa tudi bolj fleksibilna. Končno je v skladu z zakonodajo mestni svet tisti, ki sprejema odločitve, uprava z županom pa jih izvaja. Ravno zato je povsem na mestu, da pred sprejemom proračuna za naslednje leto na mestnem svetu določimo prioritete v naši občini - te so po mojem mnenju komunalna infrastruktura, oživitev starega mestnega jedra ter seveda v okviru razpoložljivih finančnih zmožnosti oba velika projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in Evropsko prvenstvo v košarki 2013.
ali dopolnita Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, in sicer tako, da je športnim veslaškim čolnom in jadrnicam v plovni coni A dovoljena plovba brez omejitev skozi celo leto, da izvajalec del, ki je opravljal dela na Ptujskem jezeru in pri tem s stroji poškodoval pohodno pot na kroni nasipa, ki jo Ptujčani uporabljajo za sprehode, rekreacijo in šport, uredi tako, da bo varna in da ne bo prihajalo do poškodb uporabnikov te poti, da se v skladu z veljavnim Odlokom o javnem redu in miru v urbanih blokovskih naseljih poskrbi za večje število košev za odlaganje bioloških odpadkov (predvsem za pasje iztrebke), uničene in iz-ruvane koše na obstoječih lokacijah pa zamenja z novimi. Zadnje tri pobude so bile s strani MO Ptuj realizirane. V naslednjih letih se bom zavzemal za spodbujanje gospodarske rasti, predvsem na področju turizma, za gradnjo neprofitnih stanovanj, za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v vseh naseljih, za dograditev in razširitev plinskega omrežja, za čimprejšnjo zamenjavo obstoječega azbestnega vodovodnega omrežja, za dokončanje Sloven-skogoriške ceste, izgradnje športne dvorane v ČS Rogoznica in azila za zapuščene in zavržene živali.
Miro Vamberger, Zares
V tem času sem podal pet pobud, in sicer: MO Ptuj naj pristopi k izdelavi strategije razvoja turizma na Ptuju, ki naj služi kot razvojna in poslovna priložnost, sprejem odloka o ureditvi izložb praznih lokalov, MO Ptuj in Občina Markovci naj spremenita
Milan Trol, Mladi in upokojenci za delovna mesta
V mestnem svetu smo združili moči v okviru svetniške skupine Zeleni Ptuja, ki imajo podobne programske cilje. V letošnjem letu sem pričakoval več realiziranih sklepov iz številnih projektov, ki smo jih sprejeli v proračunu MO Ptuj za leto 2011. Že polletna realizacija me je močno zaskrbela, saj so bile številke, ki jih je predstavil župan, zelo daleč
8 ■ //tt/'-ff/i
MESTNI SVET
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
od načrtovanega. Projekti, ki smo jih bodisi sami predlagali bodisi podpirali, so izpadli. Osebno sem dal konkretne predloge pri največjih prireditvah, kot so ku-rentovanje, martinovanje, razstava Dobrote slovenskih kmetij. V takšne prireditve bi morali vključiti dodatne lokacije in vse poslovne subjekte s Ptuja, ki želijo sodelovati, dogodke pa narediti mednarodno prepoznavne, kar bi Ptuju prineslo celoletni dotok novih turistov. V naslednjih treh letih bomo zahtevali, da se v proračunu v večji meri pojavijo rešitve za bolj uspešen gospodarski razvoj mesta, saj nam bodo sicer mladi pobegnili v druga slovenska mesta ali celo v tujino. Predlagali bomo, da se znižajo cene poslovnih prostorov v umirajočem mestnem jedru, vztrajali pa bomo tudi pri transparentnosti finančnega poslovanja občine. Kot predsednik občinske proti-korupcijske komisije bom pripravil tudi kriterije, po katerih bomo v naslednjih treh letih pregledali racionalnost upravljanja z našim skupnim premoženjem.
Vlado Čuš, Zeleni Ptuja
Name se obrača veliko ljudi z vprašanji, ki zadevajo odprte
probleme našega mesta. Posebej sem vesel njihovih dobronamernih predlogov za izboljšanje stanja, s katerim ne moremo biti zadovoljni. O tem priča tudi veliko znižanje letošnjega občinskega proračuna, ki prinaša streznitev za njegove načrtovalce in zagovornike. Nakupovalnih centrov ne moremo šteti za velik dosežek k razvoju Ptuja. V ptujski proračun je treba vgraditi uresničljive razvojne cilje na področju gospodarstva, okolja in sociale. Zaščita podtalnice in pitne vode je projekt, ki ga je treba nadaljevati. Urejene in varne cestne povezave so nujne, enako zamenjava azbestnih vodovodnih cevi in ravnanje z odpadki. Ne moremo postati največje mesto v Sloveniji, lahko pa smo najbolj zeleno mesto. Zeleni Ptuja bomo tudi v naslednjih treh letih tega manda-
ta med najaktivnejšimi, ko bo šlo za nadzor nad javnimi financami.
Velik problem Ptuja je šibka blagovna znamka. Na nobenem področju nismo glavni. Kulturno dediščino in zelena delovna mesta vidim kot področji, kjer smo lahko prvi v državi.
Tudi v prihodnje bom podpiral vse dobre ideje, ne glede na politično usmeritev predlagateljev. Svoje največje zaveznike pa vidim v tistih, ki imamo Ptuj iskreno radi.
Gorazd Žmavc, DeSUS
Ob iztekajočem se letu 2011 želim kot mestni svetnik izreči zahvalo vsem, ki zastopajo naše občane v lokalni samoupravi za občutek kolektivne odgovornosti, ki jo moramo upoštevati pri odločitvah in so pomembne za lažje in bolj ustvarjalne pogoje
dela vseh nas v Mestni občini Ptuj. Želim poudariti, da smo v prvem letu mandata ob zaostrenih pogojih, tako gospodarskih kot socialnih, iskali z vodstvom mestne občine potreben konsenz za skupne usmeritve in odločitve, kar ni bilo lahko, saj smo predvsem opozarjali na pretirane ambicije pri nekaterih investicijah, ki niso in nimajo realne osnove v finančnem pokritju in bi lahko šle na škodo zdravega razvoja v gospodarstvu in prepotrebne lokalne infrastrukture. Načrti, ki jih sprejemamo za leto, ki prihaja, morajo biti uravnoteženi in realni - treba je dati možnost občanom, da se jim ne bodo poslabšali življenjski pogoji v našem okolju, v katerem živimo.
Z razvojnimi potezami pa je treba zagotoviti predvsem možnosti ekonomske učinkovitosti gospodarstva in realnega zaposlovanja predvsem mladih. To pa je tudi popotnica medgeneracijskega sobivanja, kar si želi predvsem starejša generacija. Ob prihodu novega leta 2012 pa želim prav vsem občanom veliko osebne sreče, zdravja in predvsem upanja v prihodnost vseh nas, kajti upanje umira zadnje!
Na proračun podani trije amandmaji, sprejet noben
Milena Turk
Na zadnji letošnji redni seji mestnega sveta 12. decembra so svetniki potrdili proračun za naslednje leto. Marjan Kola-rič je ob sprejemanju proračuna podal amandma, po katerem naj bi se postavka za rondo na Puhovi ulici, ki je načrtovana v višini 400.000,00 EUR, znižala za 100.000,00 EUR in bi se sredstva v višini 100.000 EUR prenesla na postavko za Četrtno skupnost Rogoznica, kjer naj bi se preplastilo ceste, uredilo avtobusno postajališče in križišče v Spodnjem Velovleku s pločnikom ter razsvetljavo z obrazložitvijo, ker je to nujno narediti zaradi varnosti otrok in vaščanov. M. Kolarič je napovedal, da bo amandma umaknil le ob zagotovilu, da bodo v letu 2012 ta dela
izvedena. Ocenil je, da bi strokovne službe Občinske uprave morale tudi vedeti, ali so lastniška razmerja tam urejena ali ne. Župan je pojasnil, da je glede na oceno stanja na terenu dela možno izvesti, in je predračunska vrednost ocenjena na nekaj več kot 91.000 EUR. V primeru, da so lastniška razmerja urejena, ne vidi problema, da se ta dela v letu 2012 ne bi izvedla znotraj koncesijske pogodbe in iz nje izhajajoče obveze. M. Kolarič je ob zagotovilu župana, da bo v letu 2012 to, kar je v amandmaju predlagal, možno tudi izvesti, umaknil svoj amandma.
Svetniška skupina SDS je dala amandama, kjer je predlagala, da se v bilanci odhodkov besedilo proračunske postavke za dominikanski samostan-arheološki muzej I. faza spremeni tako, da se
glasi »Arheološki muzej I. faza«. Iz obrazložitve dopolnjenega predloga proračuna je namreč razvidno, da so sredstva na postavki namenjeni za objekt Muzejskega trga 2 ter za projektno dokumentacijo in začetek investicije v novi arheološki muzej. Ker so torej sredstva predvidena za arheološki muzej, v postavki ni potrebna navedba dominikanskega samostana, ker je to druga investicija. Župan je predlagal, da naziva te proračunske postavke ne bi spreminjali zaradi tega, ker je tak naziv zelo pomemben pri oddaji dokumentacije za pridobitev sredstev Službe Vlade za lokalno samoupravo. Če namreč želimo dobiti še dodatna 2 mio. evrov na naslednjem pozivu, moramo imeti kombiniran naslov za oddajo tega projekta. Na podlagi zagotovila župana, da je
predmet te proračunske postavke izključno ureditev depojev na Muzejskem trgu 2 in pridobivanje dokumentacije za novi arheološki muzej, je Helena Neudauer napovedala, da svetniška skupina SDS umika amandma.
Svetniška skupina SDS je dala še en amandma, in sicer: v bilanci odhodkov se proračunska postavka za dominikanski samo-stan-kongresna kulturna dvorana zniža za 273.753,04 EUR, sredstva v znesku 273.753,04 EUR pa se prenesejo na proračunsko postavko za zmanjševanje onesnaženja, kontrolo in nadzor na novi konto za kanalizacijo Pod-vinci. Amandma ni dobil ustrezne podpore, proti je glasovala 14 svetnikov, zanj pa 12. Župan je pojasnil, da bodo v letu 2012 ta dela izvedena.
.	9
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
MESTNI SVET
Priprava in postopek sprejemanja proračuna MO Ptuj
za leto 2012
Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za eno leto. Sestavljen je v skladu z Zakonom o javnih financah. Spoštovati je treba načelo pravočasnosti, kar pomeni, da je proračun sprejet pred začetkom leta, za katerega velja. Mestni svetniki so proračun potrdili na redni seji 12. decembra.
Tanja Farič
Izhodišča za pripravo proračunov občin za leti 2012 in 2013 smo prejeli od Ministrstva za finance, prav tako globalne makroekonomske okvire razvoja Slovenije. Povprečna letna rast cen za leto 2012 je bila določena v višini 1,8 % (jesenska napo-
ved UMAR-ja). Ministrstvo za finance nam je pripravilo tudi proračunski priročnik za pripravo proračunov občin za leti 2012 in 2013.
Župan Mestne občine Ptuj je predlog proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2012 posredoval
mestnemu svetu v obravnavo v oktobru. Velike razprave ob predlogu ni bilo, saj so vsi računali na dolgo javno razpravo, v kateri bi podali svoje pripombe. Tako je mestni svet predlog proračuna posredoval v javno razpravo, ki je trajala 30 dni. V javni razpravi so sodelovali mestni svetniki, odbori, svetniške skupine, občani, četrtne skupnosti, društva, javni zavodi in stranke. Po zaključku javne razprave se je pripravil dopolnjen predlog proračuna, kjer so bile upoštevane naslednje pripombe: preplastitev športnega igrišča pri OŠ Breg, projekt »Ptuj starejšim prijazno
mesto«, spomenik generalu Rudolfu Maistru, božično-novoletni sejem, veseli december in marti-novanje, investicijsko in tekoče vzdrževanje OŠ dr. Ljudevita Pivka, zagotavljanje dodatnih sredstev za EPK 2012, ureditev pokopališča, dvorana Rogoznica in drugo. Večjih sprememb omejena sredstva niso dopuščala. V skladu s poslovnikom mestnega sveta je bila pripravljena tudi obrazložitev k dopolnjenemu predlogu glede na spremembe prihodkov, odhodkov in odgovori na pobude, stališča in vprašanja iz javne razprave.
Primerjava med prihodki in odhodki v letih 2011 in 2012
PRIHODKI	OCENA REALIZACIJE 2011 v EUR	DOPOLNJEN PRORAČUN 2012	IND.	STRUKTURA 2011 v %	STRUKTURA 2012 v %
1	2	3	4 = 3/2	5	6
Davčni prihodki	14.943.006	15.029.566	100,6	43,4	51,2
Nedavčni prihodki	13.249.188	6.772.280	51,1	38,5	23,1
Kapitalski prihodki	2.561.541	1.044.850	40,8	7,5	3,5
Donacije	35.000	30.000	85,7	0,1	0,1
Transferni prihodki	3.110.111	5.678.911	182,6	9,0	19,3
Prejeta sredstva iz EU	500.000	820.000	164,0	1,5	2,8
SKUPAJ	34.398.846	29.375.607	85,4	100	100
Primerjava s preteklim letom je pokazala, da je v letu 2012 načrtovanih največ davčnih prihodkov, sledijo nedavčni prihodki in transferni prihodki (republiška in kohezijska sredstva za investicije). Načrtovani prihodki za leto 2012 so za 14,6 % nižji od leta 2011.
ODHODKI	OCENA REALIZACIJE 2011 v EUR	DOPOLNJEN PRORAČUN 2012	IND.	STRUKTURA 2011 v %	STRUKTURA 2012 v %
1	2	3	4 = 3/2	5	6
Tekoči odhodki	9.502.882	9.998.160	105,2	29,5	27,8
Tekoči transferi	11.432.336	11.720.673	102,5	35,5	32,6
Investicijski odhodki	9.841.991	12.906.726	131,1	30,5	35,9
Investicijski transferi	1.445.856	1.337.427	92,5	4,5	3,7
SKUPAJ	32.223.065	35.962.987	111,6	100	100
Skupaj so načrtovani odhodki za 2012 leto za 11,6 % višje od letošnjega leta. V strukturi so najvišji investicijski odhodki s 35,9-odstotnim deležem, kot posledica investicijskih vlaganj v prihodnjem letu. V letu 2012 se bodo nadaljevale investicije na cestah, in sicer na Slovenskogo-riški cesti in v Podvincih. Načrtovana sta izgradnja rondoja na Puhovi cesti in dokončanje I. faze Celovitega varovanja vodnih vi-
rov podtalnice Ptujskega polja. II. faza podtalnice oz. odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja je načrtovana v Načrtu razvojnih programov republiškega proračuna v letih 2012-2015, zato smo začetek investicije načrtovali tudi v proračunu MO Ptuj, in sicer v višini, kot izhaja iz investicijskega programa. Na področju ljubiteljske kulture sta predvidena nadaljevanje del na domu krajanov Grajena
in začetek obnove kulturne dvorane Rogoznica. Kongresno-kul-turna dvorana v dominikanskem samostanu je načrtovana v letu 2012 kot novogradnja, arheološki muzej in II. faza dominikanskega samostana pa sta predvidena s projektno dokumentacijo. Med drugimi programi v kulturi je načrtovana sanacija opornega zidu in parkirišča ob knjižnici Ivana Potrča.
Med programi športa je zajeta
streha na športni dvorani Mladika in večnamenski športno-pri-reditveni center Ptuj (dvorana za Evropsko prvenstvo v košarki leta 2013). Program osnovnega šolstva predvideva izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka in obnovo na OŠ Breg.
Vse navedene in še vse druge investicije zahtevajo sredstva v višini skoraj 13 milijonov evrov, s katerimi pa ne razpolagamo v celoti, zato bo treba najeti kredit.
10 .
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Odgovori na vprašanje in pobude svetnikov
Pobudi Petra Pribožiča:
1.	Za razširitev mestnega vinograda: 125-letnico delovanja Turističnega društva Ptuj bi lahko obeležili s posaditvijo 125 mladih trsov na severozahodni strani mestnega vinograda.
Odgovor: Zemljišče na zahodni strani vinograda je zelo zasajeno z drevesi. Priprava terena bi zahtevala veliko zemeljskih del, kar pa je povezano z visokimi stroški. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2012 teh sredstev nismo načrtovali. Na podlagi geotehničnega mnenja, ki je bilo izdelano pred zasaditvijo prvotnega vinograda, je lahko vprašljiva tudi stabilnost pobočja.
Alenka Bezjak
2.	Na dnevni red seje mestnega sveta naj se kot samostojna točka dnevnega reda uvrsti razprava o Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (stanje v tej instituciji, njihove idejne zasnove za EPK 2012, nujne potrebe o ureditvi infrastrukture na grajskem hribu in skupni skrbi za urejenost tega območja v letu 2012 ...). Gradivo za razpravo bo pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
Odgovor: Na pobudo člana Mestnega sveta Petra Pribožiča je bil podan odgovor župana ob predstavitvi Informacije o poteku projekta EPK 2012 na 12. seji mestnega sveta, dne 21. 11. 2011.
Zdenka Ristič
Pobudi Dejana Klasinca:
1.	V starem mestnem jedru naj se odpre prodajalna osnovnih artiklov.
Odgovor: Vašo pobudo bomo posredovali vsem večjim trgovskim hišam, ki delujejo na območju Slovenije.
Asja Stropnik
2.	Nujno potrebno je sprejeti določene ukrepe, da se CID-u, upravljavcu Mestnega kina
Ptuj, prepreči nadaljnje gospodarjenje s to nepremičnino (k pobudi je svetnik priložil: pisno obrazložitev, fotografije stanja objekta, kako propada, in pismo Srečka Šnebergerja o manjkajočem arhivskem gradivu Mestnega kina Ptuj).
Odgovor: Mestna občina Ptuj je objekt Mestnega kina Ptuj oddala v upravljanje Centru interesnih dejavnosti Ptuj (v nadaljevanju CID) z namenom, da se vsebinsko oblikuje program, ki bo namenjen predvsem novim programom za mlade.
V prvi fazi za ta objekt v okviru proračuna zagotavljamo materialne stroške v skupni višini 30.000,00 EUR. Celotni stroški v zvezi z objektom znašajo 49.613,36 EUR, razliko pokriva CID od prihodkov prodaje kart. Zaradi racionalizacije stroškov je upravljavec dolžan ravnati gospodarno, zato je v letošnjem letu največji strošek plačevanja storitev kinooperaterja Damijana Šnebergerja v višini 18.000,00 EUR znižal in poiskal cenejšo storitev za ta namen.
Struktura večjih stroškov Me-tnega kina Ptuj je naslednja:
1.	storitve Damijana Šnebergerja, s. p. - 18.000 EUR
2.	najemnine filmov - 12.621,47 EUR
3.	stroški ogrevanja - 4.463,55 EUR
4.	tekoče vzdrževanje opreme -2.394,26 EUR
5.	elektrika - 1.816,51 EUR
Za mladinsko hišo se uporablja nov izraz, to je »Hiša ustvarjalnosti mladih - center večpred-stavnostnih umetnosti«. CID izvaja manjše vzdrževalne posege in je v nekdanjih pisarnah kina skoraj brez sredstev opremil glasbeni studio, ki ga upravlja prostovoljec iz Francije (EVS). Z mladimi Ptujčani tam snema in ustvarja glasbo. Projekt je dobro sprejet in naj bi zraven glasbene vključeval oz. aktiviral tudi filmske in oblikovalske sposobnosti mladih Ptujčanov.
Vsebinski program v Mestnem kinu Ptuj je kvalitetna pridobitev mesta, ki s povečano obiskano-
stjo kaže na dober program. Obstoječe prostore Mestnega kina Ptuj predstavljajo kot prostor, kjer bi rdečo nit predstavljalo prikazovanje kakovostnega filmskega programa s spremljajočimi aktivnostmi. Dodana vrednost bodo vsebine, povezane z večpredstavnostjo različnih medijev, za katere pa so potrebni ustrezno razporejeni, obnovljeni in opremljeni obstoječi prostori.
Mestni kino Ptuj je vključen v dve pomembni programski mreži: je aktiven član Art kino mreže Slovenije, od letos pa tudi član uglednega mednarodnega združenja prikazovalcev Europa Cinemas.
Pravkar poteka programska prenova ptujskega kina: program bo v prihodnje poln privlačnih spremljevalnih dogodkov ob filmih, še večji poudarek bo na filmskem opismenjevanju mladine in filmski vzgoji širšega občinstva ter na zasnovi programskega sveta mestnega kina kot srečevališča filmskih zanesenjakov in strokovnjakov z različnih področij s Ptujskega in okolice.
Kinematografski program bodo nadgrajevale izobraževalne in kulturne vsebine, strokovna srečanja, ustvarjalne delavnice, igre, plesne delavnice in podobno. Art program s privlačnimi navezavami na druga področja kulturne ustvarjalnosti se že uveljavlja kot svetovni trend, pomeni pa veliko novost v umetniškem ustvarjanju na območju Spodnjega Podravja. Mestni
kino Ptuj pa je tudi nosilec priljubljenega poletnega projekta Kino brez stropa.
Mestna občina Ptuj je ustanoviteljica CID-a, ki ima tudi prostorske možnosti skupaj z Mladinskim prenočiščem Kurent Ptuj za izvedbo programov za mlade. Prostor za mlade obstaja že vrsto let, tako na sedežu CID-a, v Mladinskem prenočišču Kurent, Mestnem kinu Ptuj in še kje. Beleži se porast obiskov dogodkov v teh objektih.
Prostor za mlade omogoča razvoj novih programov tudi z idejami za razvoj podjetništva in širše ustvarjalnosti mladih. Pomembni vidiki razvojnega delovanja sledijo smernicam, ki jih postavlja Urad za mladino ali širše povedano: najpomembnejši vidik je mladinsko delo. Razvoj podjetništva mladih je lahko izvedeno kot projekt v sodelovanju z drugimi institucijami (Zavod za zaposlovanje, Bistra, osnovne in srednje šole ...). Trenutno pa CID deluje kot konzorcijski partner v projektu Slovenska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih (triletni projekt), vodi pa ga EKTC (Evropski kulturni tehnološki center) Maribor.
Predlagamo, da se na eno od naslednjih sej mestnega sveta uvrsti problematika in dejavnost Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Maja Erjavec, Aleksander Kraner
zares Voščilo ob praznikih
Staro leto se poslavlja, a prihaja novo, polno upanja, radosti in pričakovanj. Želimo vam, da bi bilo slednjega čim več. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom mestni odbor stranke Zares - socialno liberalni Ptuj čestita ob prihajajočih praznikih. Vsakemu posebej pa želimo prijeten prazničen december, miren božič ter sreče in uspehov polno novo leto 2012.
Hkrati se vam ob tej priložnosti zahvaljujemo za vsak glas, ki ste nam ga zaupali na minulih parlamentarnih volitvah.
Mestni odbor Zares - socialno liberalni
. 11
23. DECEMBER / GRUDEN 2011	AKTUALNO
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
^^^^ Spoštovane volivke in volivci!
Na pravkar končanih državnozborskih volitvah je stranka DeSUS ponovno dosegla volilni izid, ki jo uvršča na peto mesto med sedmimi parlamentarnimi strankami državnega zbora. Temu uspehu ste v veliki meri prispevali tudi volivke in volivci volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II in Ptuj III v 8. volilni enoti.
Za vaše glasove in podporo se vam iskreno zahvaljujemo.
Želimo vam lep božič in srečno leto 2012.
Občanom čestitamo ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti.
Pokrajinski odbor DeSUS Ptuj-Ormož Mestna organizacija DeSUS Ptuj
Zeleni Slovenije volitve ocenjujemo za nezakonite, nepoštene in ^ nemoralne
Na teh predčasnih volitvah smo se državljani in državljanke Slovenije odločali, ali bomo še naprej vztrajali v napačni smeri ali pa so ljudje zbrali pogum za uspešnejše volilne programe. Ti bi Slovenijo peljali v smeri gospodarske uspešnosti, okoljske učinkovitosti in socialne pravičnosti. Volitve ocenjujemo kot poraz demokracije. Več kot polovici kandidatnih list, med njimi Zelenim Slovenije, je bila onemogočena osnovna predstavitev volilnega programa. Medijska
diskriminacija, favoriziranje list, ustanovljenih nekaj tednov pred volitvami, in kršitev pasivne volilne pravice predstavljajo tudi kršitev slovenske ustave. Rezultati volitev tako ne odsevajo realnega razpoloženja državljank in državljanov Slovenije. Zaključek je zato enak poudarku v naslovu - volitve niso bile zakonite, poštene in moralne.
Zeleni Ptuja
Nova Slovenija se je vrnila v parlament
Na predčasnih volitvah 4. decembra 2011 smo s svojim dobrim gospodarskim programom in pozornostjo do vseh generacij dokazali, da smo vredni zaupanja in ponovnega aktivnega dela v državnem zboru. Po predvolilnih napovedih smo z veseljem pričakali razglasitev rezultatov, ki nam je kljub velikim presenečenjem prinesla rezultat, da ima Nova Slovenija štiri poslance, ki bodo tvorno sodelovali za boljšo Slovenijo. Krščanska demokracija v parlamentu bo tista politična sila, ki bo opozarjala na občečloveške vrednote, ki so v današnjem času temelj za gospodarski in družbeni razvoj. Volivcem na Ptuju se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vse glasove, ki ste jih namenili N.Si, čeprav nismo izkoristili velike prilo-
žnosti, da bi izvolili kandidata s Ptuja z relativno nizkim deležem glasov. Dovolj bi bilo že 9,1 %.
Veseli december nas je preko adventnega časa pripeljal do najlepšega družinskega praznika. To je božič. Želimo vam, da vam božična noč prinese miru in blagoslova.
Dan samostojnosti in enotnosti pa doživimo v pravem pomenu proslave skupnega veselja za dobro vseh.
V novem letu 2012 vam, Ptujčanke in Ptujčani, želimo veliko zdravja, veselja in dobre volje z upanjem na boljše čase.
Mestni odbor N.Si
Iskreno se vam zahvaljujemo za podporo, zaupanje in vaš glas na predčasnih državnozborskih volitvah. Obljubljamo, da bomo upravičili vaše zaupanje ter še naprej pošteno delali v korist državljank in državljanov Republike Slovenije.
Hkrati se zahvaljujemo tudi mnogim, ki ste v 10. volilnem okraju neutrudno delali za uspeh programa.
Želimo vam mirne in blagoslovljene božične praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Tudi v letu, ki prihaja, naj bo vaš korak odmeven, beseda pogumna, življenje iskrivo, ustvarjalno, polno zaupanja, lepih trenutkov in pravih rešitev!
Mestni odbor SDS Ptuj
Slovenska ljudska stranka se zahvaljuje vsem vo--TTi^ livkam in volivcem za zaupanje, ki so ji ga s svojim glasom podali na predčasnih državnozborskih volitvah v nedeljo, 4. decembra 2011. Zaupanje Slovenski ljudski stranki se je od zadnjih rednih volitev v Državni zbor RS leta 2008 okrepilo, tako na občinski kot državni ravni, kar kaže na stabilno rast SLS. SLS bo tudi v prihajajočem novem mandatu Državnega zbora RS nadaljeval z odgovorno politiko do
države in državljanov, kot jo je z dejanji že dokazal v iztekajočem se mandatu.
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo mirne in doživete praznike, v novem letu 2012 pa obilo uspehov, sreče in zadovoljstva ter čim več empatije in pravičnosti.
Mestni odbor SLS Ptuj
12 ■ //tt/'-ff/i
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / POLITIKA
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom želimo vesel božič ter srečno, veselo in uspehov polno novo leto 2012.
Mestni odbor LDS Ptuj
Iskrena hvala za podporo
Socialni demokrati smo veseli podpore in zaupanja, ki smo ga prejeli na letošnjih predčasnih volitvah. Rezultat sicer Socialnim demokratom na Ptuju ni prinesel novega mandata v Državnem zboru, je pa pokazal, da nam ljudje v okolju še vedno zaupajo in nas ne glede na težka tri leta vladanja še vedno vidijo kot steber stabilnosti v slovenski politiki. Veliko je bilo narejenega za naše okolje v tem mandatu, to mora biti vodilo tudi tistih, ki so prevzeli poslanski mandat. Socialni demokrati bomo v prihodnje po svojih najboljših močeh delali za dobro našega mesta, to pa pomeni velik napor pri tistih, ki odločajo. Ptuj si tudi v prihodnje zasluži
svoj glas v nacionalni politiki ter enoten nastop vseh, ki lahko Ptuju pomagajo pri enakomernem razvoju glede na druge dele Slovenije. Veliko izzivov in projektov nas čaka, zato želimo zraven iskrene čestitke novoizvoljenim poslancem tudi obilo dobrega dela.
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike ter mirno, uspešno in prijazno novo leto 2012!
SD Ptuj
S^V^S Vsem volivkam in volivcem se zahvaljujemo za podporo na predčasnih državnozborskih volitvah.
SMS - Zeleni Evrope Ptuj
Volitev se je na Ptujskem udeležilo skoraj 60 % volivcev
Po prvih predčasnih državnozborskih volitvah v zgodovini samostojne Slovenije je bil v 10. volilnem okraju, ki obsega večji del Mestne občine Ptuj, naselje Lancova vas pri Ptuju in občino Hajdina, za poslanca v državni zbor izvoljen Darko Jazbec, doktor medicine, ki je kandidiral na listi Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija. V parlamentu še naslednji mandat ostajata Franc Pukšič (SLS) in Branko Marinič (SDS). Dejan Levanič (SD) pa tokrat ni dobil zadostne podpore volivcev. Volitev se je v 8. volilni enoti udeležilo 59,8 odstotka volilnih upravičencev.
Mateja Tomašič
Na volitvah je zmagala Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija, ki je dobila 28 poslanskih sedežev v državnem zboru, Slovenska demokratska stranka (SDS) 26, Socialni demokrati (SD) 10, Državljanska lista Gregorja Viranta 8, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in SLS Radovana Žerjava (Slovenska ljudska stranka) po 6 poslanskih sedežev ter Nova Slovenija (N.Si) 4, dva pa sta poslanca narodnih skupnosti.
Ormoški in trije ptujski volilni okraji so tokrat dali tri poslance. Prihodnja štiri leta bodo ptujsko regijo zastopali prvič izvoljeni, sicer znani kirurg Darko Jaz-
bec (Pozitivna Slovenija), ki je dobil 2473 glasov, ter dosedanja poslanca Franc Pukšič - SLS (dobil je 2376 glasov) in Branko Marinič - SDS (4225 glasov), kar je že njun tretji mandat v državnem zboru. Severovzhodno Slovenijo bodo v parlamentu zastopali še Radovan Žerjav (SLS), Dejan Židan (SD), Branko Ficko (Pozitivna Slovenija), Franc Jurša (DeSUS), Ivan Vogrin (Državljanska lista Gregorja Viranta), Jožef Horvat (N.Si) ter Marijan Pojbič in Franc Breznik (SDS).
V 10. volilnem okraju 8. volilne enote, na območju mestne občine Ptuj in občine Hajdina,
so volivci namenili največ glasov Heleni Neudauer - SDS (3448 glasov - 30,92 %), sledili so Darko Jazbec, kandidat na listi Pozitivna Slovenija (2473 glasov - 22,21 %), Dejan Levanič - SD (1231 glasov - 11,04 %), Robert Šegula - Državljanska lista Gregorja Viranta (1091 glasov - 9,78 %), Gorazd Žmavc
-	DeSUS (866 glasov - 7,76 %), Valerija Šaško - SLS (614 glasov - 5,50 %), Peter Pribožič -N.Si (399 glasov - 3,58 %), Taja Strelec - LDS (239 glasov - 2,14 %), Boštjan Koražija - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije TRS (212 glasov - 1,90 %), Ana Anžel - SNS (209 glasov - 1,87 %), Vlado Čuš, kandidat stranke Zeleni Slovenije (116 glasov
-	1,04 %), Igor Šeruga - Zares (83 glasov - 0,74 %), Robert Križanič - SMS Zeleni (65 glasov - 0,58 %), Ingrid Zadravec -Demokratična stranka dela DSD (60 glasov - 0,54 %), Vlado Fer-čec - Gibanje za Slovenijo (30 glasov - 0,27 %) in Stojan Žižek
-	SSN Stranka slovenskega naroda (13 glasov - 0,12 %).
Volivci 11. volilnega okraja,
območje Haloz in Dravskega polja, so največ glasov (kar 36,1 %) dodelili Branku Mariniču (SDS). Franc Pukšič iz Slovenske ljudske stranke se je za mesto poslanca v državnem zboru potegoval v 9. volilnem okraju 8. volilne enote, ki obsega območje občin Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Juršinci, Dornava, Go-rišnica, Markovci in del Mestne občine Ptuj. Dosedanji župan občine Destrnik se bo tako s potrditvijo poslanskega mandata moral posloviti od županovanja, saj se s temi volitvami prvič uveljavlja nezdružljivost županske in poslanske funkcije, ki jo je DZ v sedmem poskusu uzakonil 17. maja letos, ko je sprejel novelo zakona o poslancih. Doslej je namreč v poslanskih klopeh sedela vrsta županov. Županom bo prenehal mandat z dnem potrditve poslanskih mandatov, praviloma na konstitutivni seji DZ, ki mora biti najpozneje 24. decembra. Takrat bodo stekli tudi postopki za nadomestne županske volitve, ki jih razpiše občinska volilna komisija.
. //>//'13
23. DECEMBER I GRUDEN 2011
GOSPODARSTVO / TURIZEM
Manager klub Ptuj praznuje 20 let delovanja
Manager klub Ptuj je 21. novembra praznoval okroglo obletnico, ustanovljen je bil natanko pred dvajsetimi leti. Ustanovna skupščina je takrat potekala na Švabovem, na Borlu, zato so se ptujski managerji odločili, da bodo obeležili dogodek na kraju ustanovitve. Klub je bil ustanovljen z namenom povezovanja in sodelovanja gospodarstvenikov, podjetnikov ter drugih vodilnih na vseh nivojih slovenskega poslovnega in javnega parketa. Danes združuje 115 posameznikov, ki si prizadevajo za vzpostavljanje vodilne interaktivne poslovne mreže.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Ptujski klub eden izmed najbolj aktivnih v Sloveniji
Na praznovanju se je zbralo okrog 30 članov društva. Navzoče sta nagovorila prvi predsednik kluba Ferdo Veingerl, ki je med drugim dejal, da je ptujski klub eden izmed najbolj aktivnih v Sloveniji, ter aktualni predsednik Miran Senčar, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru dotaknil preteklih osmih let, v katerih je Slovenija menjala dve vladi. Slovenija je doživela med drugim veliko gospodarsko konjunkturo, veliko rast BDP-ja, pričela se je privatizacija državnih podjetij in podjetij, kjer je imela država večinski delež, začeli so se kazati prvi znaki gospodarske krize, ki se je vse do danes poglobila.
»Kaj nas managerje, podjetnike, direktorje in druge vodilne delavce na Ptujskem v tem času pravzaprav najbolj tare,«
se je spraševal Senčar ter odgovoril, da so to številni stečaji, predvsem gradbenih podjetij ter njihovih podizvajalcev; zakonodaja, ki ščiti dolžnike, omogoča »natege« vseh vrst, pomanjkanje investicij v Sloveniji in s tem tudi manj dela, neverjetno velik in neučinkovit birokratski aparat, nefleksibilno zaposlovanje, davčna obremenjenost dela ter nesprejeti protikrizni ukrepi. »Člani Manager kluba Ptuj ocenjujemo, da ta trenutek ni primeren za medkoalicijska nagajanja pri podpori bistvenim spremembam v Sloveniji,« je med drugim poudaril ter nadaljeval, da nas čaka še eno težko leto. »A treba je ostati optimist. Vsak od nas mora nekaj prispevati tudi za blaginjo države. Gospodarstveniki se ne bojimo za obstoj podjetij, če bo preživela država in uspela izvesti ukrepe, ki so nujni za preživetje,« je zaključil.
Aktualni predsednik Miran Senčar in prvi predsednik kluba Ferdo Veingerl
Managerji se bodo aktivno vključevali v kreiranje lokalne gospodarske politike
Prireditve sta se udeležila nekdanji predsednik skupščine ptujske občine Vojteh Rajher, ki jo je vodil v času, ko je bil Manager klub Ptuj ustanovljen, in aktualni ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je med drugim dejal, da je podoba podjetnikov, managerjev ter drugih vodij pri mladih ljudeh negativno pozicionirana ter da bo treba povrniti njihov sloves, med drugim tudi s spoznavanjem teh pozicij na delovnih mestih.
Po pozdravnem in slavnostnem nagovoru je sledila redna letna skupščina, na kateri so člani društva izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter druge organe,
ki delujejo pri vodenju kluba. Nov štiriletni mandat je bil po dveh preteklih mandatih ponovno zaupan podjetniku Miranu Senčarju, lastniku in direktorju strateškega razvoja poslovne skupine Tenzor. Predstavljen je bil tudi načrt dela za leto 2012. V klubu se bodo med drugim posvečali aktualni problematiki - gospodarski krizi; aktivno se bodo vključevali v kreiranje lokalne gospodarske politike; sodelovali bodo z drugimi organizacijami: Bistra, Teces, Obrtna zbornica Ptuj, Šolski center Ptuj, Štajerska gospodarska zbornica; mlajšim podjetjem bodo pomagali pri razvoju - v ta namen bodo še naprej izvajali mentorski program, ki bo zajemal tudi izobraževanja; podelili bodo priznanje za naj podjetniško idejo.
Kurentovanje 2012 bo razdeljeno v tri programske sklope:
Etnofest, Artfest in Karnevalfest
Priprave na kurentovanje 2012 so že v polnem teku. Letos so organizatorji, Konzorcij kurent, izdali programsko brošuro z osrednjimi dogodki javnega pomena že v času martinovanja oziroma ob inavguraciji novega princa karnevala. V okviru 52. kurentovanja se bo zvrstilo več kot 150 dogodkov, ki bodo razdeljeni v tri tematske sklope: Etnofest, Artfest in Karnevalfest.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Potekajo že operativne priprave pomembnejših dogodkov. Ravnokar sta v teku javni natečaj za izbiro izvajalca za postavitev
karnevalske dvorane na Vičavi ter razpis za izvajanje gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v omenjeni dvorani.
Izkazan je bil interes za karnevalsko dvorano na lokaciji Ob Dravi, pri Eurospinu, zato bo letos najverjetneje izdan razpis tudi za prej omenjeno dvorano.
Etnografske in karnevalske maske in skupine ločeno
»Organizatorji smo ocenili, da je bilo letošnje Kurentovanje 2011 dogodek presežkov,« pove
Branko Brumen ter dodaja, da je dosedanja zasnova kurentovanja dosegla svoj vrhunec. Zato so organizatorji sklenili, da je treba zastaviti nov koncept tega pomembnega dogodka za našo regijo. Kurentovanje so razdelili v tri programske sklope - Etnofest, Artfest in Karnevalfest, kar pomeni, da bodo v okviru teh sklopov tudi razvrščali prireditve. Z vzpostavitvijo teh treh sklopov želijo poudariti in na
14
TURIZEM / GOSPODARSTVO
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
52. kurentovanje 2012 bo razdeljeno v tri tematske sklope: Etnofest, Artfest in Karnevalfest,
enotno raven postaviti dimenzije kurentovanja, ki so bile do sedaj ob karnevalskem delu mogoče nekoliko zapostavljene.
Trije pomembni dogodki Etnofest bo potekal na pred-pustno soboto, tako kot prejšnja
leta etnografska povorka. 11. februarja bo na slovesnem odprtju srečanje slovenskih tradicionalnih pustnih likov in mask nadgrajeno še s srečanjem etnografskih likov Evrope in sveta. Organizatorji pričakujejo od 2.500 do 3000 udeležencev. Med
drugim napovedujejo avstralske aborigine, Afriko naj bi zastopala skupina iz Senegala, napovedane so tudi maske iz Brazilije in s Karibskih otokov, tradicionalne maske iz Japonske ter skupina iz Moldavije.
Karnevalfest bo potekal na pustno nedeljo, 19. februarja. Prejšnja leta je bila nedeljska povorka »mešanica« etnografskih in karnevalskih skupin. Novost pa je sprevod izključno karnevalskih skupin. Zaradi lažjega prehoda v nov koncept bo na začetku povorke obiskovalcem prikazanih vseh devet tradicionalnih pustnih likov in mask našega območja, nato pa bodo sledile samo karnevalske skupine, tudi mednarodne. »Na pustno nedeljo ne bo več mogoče videti na primer krampusov ali surva-karjev, bodo pa v mednarodnem delu v nedeljo nastopili med drugim princi karnevala iz Arlona
iz Belgije ter pihalne godbe iz mednarodnega prostora. V nedeljo bodo po tematskih sklopih vključene v karnevalsko povorko tudi osnovne šole.«
Artfest, pod katerega se bo podpisalo društvo za glasbeno umetnost Arsana, bo v petek, 10. februarja, z art muzikalom Korantova svatba uradno odprlo projekt Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner na Ptuju. V največjem ptujskem avtorskem projektu sodelujejo pisatelj Zdenko Kodrič, scenografa Dušan Fišer in Jernej Forbici, kostumografinja Stanka Vauda Benčevič, režiser Matjaž Latin, skladatelj Gregor Stremecki, glasbeni vodja Janez Dovč, pro-ducent Mladen Delin, igralka Nina Ivanušič, igralec Vojko Belšak, solisti Tinkara Kovač, Bilby, Boštjan Gombač, Katice, Metod Banko, Marjan Bone in mnogi drugi.
Na območju ptujske občine je registriranih 652 obrtnikov
in število še raste
Na območju Območne obrtne zbornice Ptuj (OOZ Ptuj) je registriranih 1624 obrtnikov, od tega 652 na območju MO Ptuj. Ob tem je treba pojasniti, da so obrtniki tisti s. p.-ji in družbe, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost. To pomeni, da ni pomembna statusna oblika, ali je podjetnik s. p. ali ima družbo, ampak dejavnost, ki jo opravlja. »Tako na primer med naše člane ne spadajo trgovci, bari, računovodski servisi, razne oblike svetovanja, izobraževanja,« pojasnjuje Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, in doda, da število obrtnikov na območju OOZ Ptuj raste. Od lanskega leta je število obrtnikov zraslo iz 1541 na 1624. »Ob tem moramo vedeti, da je veliko brezposelnih
šlo v samozaposlitev s pomočjo subvencije 4.500 EUR za samozaposlitev. «
V središču Ptuja prisotni že več kot 30 let
Na Ptuju deluje kar nekaj obrtnikov, ki so že vrsto let uspešni v svoji dejavnosti. V starem delu našega mesta pa obrtniki poleg pridobitne dejavnosti pripomorejo tudi k temu, da mesto ne sameva oziroma ne izumira. Več kot trideset let so v središču mesta kontinuirano prisotni med drugim naslednji obrtniki (po podatkih Območne obrtne zbornice Ptuj): Ilič Pavle - čevljar, Ašenbrener Oto - knjigoveznica, tiskarna, Tinček Ivanuša - vide-oprodukcija, Rosenfeld Aracki Zora - graverstvo, prepisovanje,
razmnoževanje in izdelava štam-piljk, Jupič Hildegarda Ivana -žensko frizerstvo, Makovec Ba-šica Marija - frizerstvo, Peršuh Stanislava - moško in žensko frizerstvo, Pisar Vladimir - ele-
ktro - elektroinštalacije. Poleg omenjenih obrtnikov je na Ptuju še veliko število drugih obrti oziroma uspešnih obrtnikov, o katerih bomo pisali v prihodnjih številkah.
V Mestni občini Ptuj je registriranih 652 obrtnikov. Za obrtnika se štejejo vsi, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, ne glede na statusno obliko. V starem delu našega mesta pa obrtniki poleg pridobitne dejavnosti pripomorejo tudi k temu, da mesto ne sameva oziroma ne izumira.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
V Mestni občini Ptuj je registriranih kar 652 obrtnikov, od tega jih 18 deluje že več kot 30 let, med njimi jih je 8 iz starega dela mesta. Na fotografiji frizerstvo Makovec.
. //>//'15
25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011
OKOLJE IN PROSTOR
Poziv graditeljem objektov za kmetijsko proizvodnjo
Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju
Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) načrtuje nekatere kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe prostora). Zato Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Mestne občine Ptuj poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju tega poziva, in so pripravljeni sofinancirati stroške priprave OPPN, da čim prej (najkasneje pa do 16. 1. 2012) sporočijo svojo namero sodelovanja v postopku priprave OPPN, in sicer na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Ptuj, Mestni trg 1. Več informacij je možno dobiti v sobi
38 v drugem nadstropju Mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1) ali po telefonu: 748 29 93 ali 748 29 28.
Pogoji za vključitev pobud kmetijskih gospodarstev v postopek priprave OPPN so podani v 39. členu ZKZ-C. V nadaljevanju tega poziva je podan povzetek pogojev za vključitev v postopek priprave OPPN.
A. Pogoji glede vrst objektov, ki so lahko predmet OPPN:
-	stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
-	stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (primeri, ko je potrebna presoja vplivov na okolje: če poseg na vodovarstvenem območju dosega ali presega 40000 mest za piščance ali kokoši, 2000 mest za
prašiče pitance z več kot 30 kg, 750 mest za svinje, 350 mest za govejo živino);
-	stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic.
B. Pogoj vključenosti kmetijskih gospodarstev v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, pri čemer morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje:
a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta kmetija imeti:
-	neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C (pred vložitvijo vloge na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev) najmanj enega člana kmetije, ki je pokojninsko in invalidsko za-
varovan kot kmet ali
-	nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije;
b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči:
-	najmanj 60 odstotkov svojega letnega dohodka, pri čemer mora biti ta dohodek večji od 20.000 evrov, ali
-letni dohodek v višini najmanj 500.000 evrov.
O vlogi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev, kateri je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke a) oziroma iz točke b) v razdelku B tega poziva, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči z odločbo.
Obnova strehe športne dvorane Mladika
Sandi Mertelj, Zavod za šport Ptuj
V okviru energetske obnove javnih objektov v MO Ptuj je bila v novembru obnovljena streha športne dvorane Mladika. Dvorana je v upravljanju Zavoda za šport Ptuj, skozi vse leto pa je popolnoma zasedena. Omenjeno dvorano uporabljajo osnovne šole MO Ptuj (predvsem OŠ Mladika) za izvajanje učnega procesa in različni klubi za svoje aktivnosti: Atletski klub Ptuj, Rokometni klub Drava Ptuj, Namiznoteniški klub Ptuj, Nogometna šola Poli Drava Ptuj, Badminton klub Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, Kickboxing klub Ptuj, Klub realnega aikida Ptuj, Kung fu klub Ptuj, Futsal klub Ptuj, Strelski klub Ptuj idr. ter tudi drugi rekreativni klubi, ki svoje aktivnosti izvajajo predvsem med vikendi. V dvorani
se izvajajo tudi druge prireditve, kot so razstave malih živali, koncerti, sejmi in podobno.
MO Ptuj je torej v novembru obnovil streho na športni dvorani Mladika, saj je začelo zamakati, predvsem v zimskem času in seveda tudi ob dežju. S to obnovo bo tako številnim uporabnikom omogočeno nemoteno nadaljnje delo, ki pa bo na ta način tudi bolj prijazno in ne nazadnje tudi varno.
V prihodnjem obdobju se obeta še nadaljnja energetska prenova te dvorane, in sicer zamenjava dotrajanih oken in vrat ter izdelava nove izolirane fasade. Dejanski učinek uporabe toplo-tno-izolacijskih materialov bo najlepše razviden iz primerjave porabe energenta, potrebnega za ogrevanje neizolirane in
ustrezno izolirane zgradbe v eni ogrevalni sezoni. Prihranek bo po prvih ocenah kar precejšen, zgradba bo energetsko varčna, za vzdrževanje te zgradbe pa bomo praviloma potrebovali manjša
proračunska sredstva.
Zavod za šport Ptuj si tudi v prihodnje želi polno zasedenost te športne dvorane, hkrati pa tudi veliko zadovoljnih uporabnikov.
16 ■ ^V™
OKOLJE IN PROSTOR
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Z novim letom nov način zbiranja odpadkov »od vrat do
vrat« in novi datumi odvoza
Na območju MO Ptuj so Javne službe Ptuj 15. decembra začele zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov. Osrednji problem zbiranja odpadkov v mestu in ločevanja odpadkov v gospodinjstvih predstavljajo ekološki otoki. Sliko dejansko zelo dobrega ločevanja odpadkov v gospodinjstvih zamegljuje slabo stanje mnogih ekoloških otokov po mestu. Problem vzdrževanja čistoče na ekoloških otokih je tako velik, da je praktično nemogoče vzdrževati čisto stanje. Da bi se čim prej lotili tega poglavitnega problema, smo se odločili, da z novim letom začnemo uvajanje zbiranja odpadkov od vrat do vrat.
Dr. Dušan Klinar, vodja CERO Gajke
Na kratko naj povzamem bistvo sprememb: začetek ukinjanja ekoloških otokov z januarjem 2012, zamenjava mrežastih posod z velikimi plastičnimi posodami, novi datumi pobiranja odpadkov v januarju 2012, oddajanje le še stekla na ekološke otoke, ravnanje z biološkimi odpadki se ne spreminja.
To pomeni ukinjanje ekoloških otokov in pobiranje odpadkov razen stekla na vratih gospodinjstev. Sprememba se bo najbolj dotaknila prebivalcev v individualnih hišah. Tisti, ki živite v blokih in večstanovanjskih stavbah, te spremembe ne boste zaznali, kajti vaši ekološki otoki pri zgradbah ostajajo.
Število ekoloških otokov bomo začeli zmanjševati z ukinjanjem
in premeščanjem. Na tistih ekoloških otokih, ki bodo še ostali, se bo zbiralo samo še steklo (bel pokrov posode). Nove ekološke otoke bomo uredili ali premestili bliže trgovinam in gostinskim lokalom, kjer boste lažje parkirali in oddali le še steklo.
Že v novembru so Javne službe Ptuj uvedle testni poligon za preizkus nove sheme Od vrat do vrat, in sicer v šestih ulicah v naselju Bratje Reš. Prvo pobiranje odpadkov smo opravili 28. novembra in rezultati zbiranja ter ločevanja odpadkov so bili zelo dobri. V tem času pozorno spremljamo dogajanje na tem področju in zbiramo informacije, da bi čim bolje odpravili morebitne pomanjkljivosti. Končna analiza še ni opravljena, a vse doseda-
nje pripombe smo že vključili v novo shemo.
Kako je sestavljena nova shema, smo podrobno že pisali v prejšnjem Ptujčanu. Tukaj želimo predstaviti spremembe, ki jih boste zaznali ob oddajanju odpadkov.
V decembru bo vsako gospodinjstvo s položnicami prejelo dodatno obvestilo o uvajanju nove sheme s kratkim opisom. Na obvestilu bodo objavljeni tudi novi datumi odvozov od posameznih hiš, ki jih bomo spremenili z januarjem 2012. Torej se v januarju 2012 obetajo spremembe datumov odvoza po posameznih ulicah zaradi uvajanja nove sheme. Datumi odvozov so zasnovani na odvažanju vsake 3
tedne vsake posebej zbrane frakcije.
Opisi, kaj zbiramo v posamezno posodo ali vrečo, so podani
na naši spletni strani http://www. js-ptuj.si pod CERO Gajke. Kratke opise boste prejeli v decembru s položnicami, v januarju 2012 pa še zloženko s podrobnimi opisi. Skratka, z intenzivno komunikacijo z občani želimo čim bolje dograditi shemo zbiranja in ločevanja odpadkov. V delovnem času imamo na razpolago telefonsko številko 02 620 73 30 za morebitne pripombe. Spremljamo tudi e-pošto info@ js-ptuj.si, kjer nam lahko sporočate svoja opažanja in pripombe.
Dejavnosti, kot je sprejemanje vseh vrst odpadkov (tudi nevarnih), ostajajo. Delovanje zbirnega centra na CERO Gajke je nespremenjeno. Ostajajo letne akcije zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov, o čemer vas bomo sproti obveščali na obvestilu na položnici.
SVETLA TOČKA
Marijina romarska pot in razpis za naj podjetniško idejo 2011
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Na desnem bregu reke Drave, v neposredni bližini mostu za pešce stoji po novem velika tabla, na kateri je predstavljena Marijina romarska pot, ki povezuje slovenska in hrvaška Marijina svetišča. 409 km dolga pot v Sloveniji je namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še
neodkrite, zanimive kraje.
Druga decembrska svetla točka pa je projekt z naslovom Naj podjetniška ideja, ki jo že drugo leto zapored razpisuje Manager klub Ptuj. Z razpisom želij o ptuj -ski managerji spodbuditi podjetja oziroma družbe k predstavitvi izvirnih idej, ki so bile realizirane v podjetnih okoljih.
- /}W/ f f,
Vf/rff/t
17
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
PTUJCANI
Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj
v
mag. Jankom Sircem
Janko Širec, po izobrazbi magister ekonomskih znanosti, je v začetku novembra prevzel vodenje Občinske uprave MO Ptuj. Študiral je vedno ob redni zaposlitvi, tako je magisterij zaključil leta 2007 na Ekonomski poslovni fakulteti Maribor, leta 2002 je na isti fakulteti diplomiral iz ekonomije. Leta 1995 pa je na Tehniški fakulteti Maribor diplomiral iz strojništva. Med letoma 1998 in 2000 je bil zaposlen v Agisu kot konstruktor strojnih elementov, nato do leta 2004 na Občini Markovci kot višji svetovalec za področje investicij in gospodarstva ter od leta 2004 na MO Ptuj kot vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo (GIK)
Pogovarjala se je: Milena Turk
V začetku novembra ste prevzeli vodenje Občinske uprave MO Ptuj in postali direktor te uprave. To za vas pomeni večje pristojnosti in odgovornosti ter zahteva mnogo širši vpogled v delovanje vseh številnih področij, s katerimi se ukvarja občinska uprava, kot prej, ko ste bili vodja oddelka za GIK. Zakaj ste sprejeli ta večji poslovni izziv ?
Ko se je sprostilo delovno mesto direktorja občinske uprave, sem zaradi poznavanja delovnih procesov v občinski upravi, poznavanja problematike v MO Ptuj in glede na svoje izkušnje ter predvsem seveda zaradi podpore župana in političnih strank v mestnem svetu, odgovorno prevzel delo direktorja občinske uprave. Moje načelo pri vodenju je, da moramo vedno iskati kompromise, možne sinergijske učinke med finančnimi, kadrovskimi in drugimi resursi in tako priti do zastavljenega cilja oziroma do rezultatov. Moj način vodenja je dokaj odprt, demokratičen, vendar do meje, ko se vsi vključeni zavedamo odgovornosti in upoštevamo pristojnosti ter pravice drug drugega. Pripravljen sem za vse možne pobude, sugestije in razmišljanja.
Vsakemu človeku je seveda lastno, da pristopa k nalogam na svoj individualen način, vsakemu je neko področje bolj poznano in pisano na kožo kot drugo ter nek stil dela bližji kot kakšen drug. Kateri je vam? A boste uvedli kakšne spremembe
Foto: Uroš Gojkovič
pri načinu vodenja?
Področje dela - gospodarska infrastruktura in investicije, ki sem ga do sedaj vodil, mi je seveda bližje. Omenjeno področje po finančni plati zajema pretežni del proračuna, ne pa po uprav-no-pravnem in organizacijskem vidiku.
Kot direktor občinske uprave moram biti vključen in seznanjen z vsemi večjimi ključnimi investicijskimi projekti MO Ptuj in področji dela, ki so strateškega pomena za delovanje MO Ptuj. Tukaj imam v mislih predvsem projekte in naloge na investicijskem in premoženjsko-pravnem področju, ko MO Ptuj sodeluje z drugimi institucijami. Za sprejemanje pomembnih operativnih odločitev je potrebno biti pravočasno in ustrezno informiran. Zavedam se namreč, da je to v prvi vrsti moja odgovornost in nimam namena te prelagati na koga drugega.
Kot večletni vodja enega oddelka občinske uprave, kjer je bilo skoncentriranih tudi večina prostorskih in infrastruk-turnih pomembnejših investicij, ste imeli priložnost upravljati del sistema in hkrati opazovati, kakšna je bila organizacija celotne uprave ter si ustvarjati mnenje o celotni organiziranosti in načinu dela tukaj. Prav gotovo imate, tudi zaradi tega v načrtu učinkovitejše pristope in izboljšave v načinu organiziranja dela?
Pristopil bom k pregledu vsa-
Mag. Janko Širec
kega delovnega mesta v občinski upravi, iskal bom možnosti racionalizacij ali povezave posameznih delovnih procesov in postopkov. Večjo pozornost bom posvetil e-poslovanju naše občine. Nič nam namreč ne pomagajo elektronske aplikacije in e-obrazci, če stranke in tudi zaposleni le-teh ne uporabljajo ali sploh ne vedo, da obstajajo. Nasploh bom poskrbel za večjo promocijo dela MO Ptuj v elektronskih in tiskanih medijih, ki jih izdaja in pripravlja MO Ptuj.
Po spremembi in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave MO Ptuj letos julija je v upravi še en nov oddelek -kabinet župana. Čeprav je pred leti že bil oddelek - urad župana, pa ima sedanji kabinet precej več nalog in pristojnosti, recimo med drugim koordiniranje dela na pomembnejših investicijah in projektih v MO Ptuj ter kadrovske zadeve, kar je bilo prej v pristojnosti GIK-a, in deloma še ostaja zdaj, ter oddelka za splošne zadeve. Kako bo zdaj na osnovi tega porazdeljeno delo, predvsem koordiniranje najpomembnejših ter drugih investicij in projektov?
Oddelek - kabinet župana je nastal iz dela dosedanjega urada župana in splošnih zadev. Z ustanovitvijo kabineta župana smo želeli povečati pregled nad ključnimi projekti in delovnimi
procesi, recimo vodenje procesa za mestni svet, koordinacijo investicijskih in nekaterih drugih zahtevnejših projektov; kot primer Evropsko košarkaško prvenstvo 2013, ki ga koordinira vodja kabineta župana. Ko bo EKP 2013 pripeljano do pričetka gradnje košarkaške dvorane, bo to prevzel GIK. Kabinet župana bo torej bdel nad projekti, za pridobitev in izpeljavo katerih je potrebno ogromno pogajanj in dogovorov, pri katerih je potrebno poznavanje interesa MO Ptuj, kakor tudi morebitnih drugih so-financerjev, pridobitev zaupanja in interesa države, da se sploh izpeljejo na območju naše občine.
Verjetno boste tudi kot direktor še najprej bdeli nad za MO Ptuj najpomembnejšimi investicijami in projekti. Kateri so ti? In kako boste uskladili ta dela z obveznostmi vodenja?
Konkretno bom aktivno bdel nad večjimi investicijami in projekti, ki so sofinancirani s strani proračuna RS in evropskih skladov, kjer smo zavezani, da državi in EU poročamo o izpeljavi le-teh, npr. zaščita virov podtalnice -I. in II. faza, na cestnem področju, pri gradnji kongresne dvorane v dominikanskem samostanu, izgradnji cest v Podvincih in Novi vasi, nadgradnja deponije odpadkov, pregled nad nepremičninskim premoženjem MO Ptuj in seveda nad našim finančnim poslovanjem. S tem nimam namena posegati v kompetence
18 ■ ^v™
PTUJČANI / KULTURA
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
sodelavcev, ampak imeti pregled nad njihovim odgovornim ravnanjem. Osebno bom npr. peljal odpiranje ponudb za večje projekte in sodeloval pri sklepanju pogodb.
Znano je, da sistemi delujejo dobro in lahko prinašajo vrhunske rezultate, če je organizacija le-teh optimalna, če so uslužbenci primerno izobraženi, usposobljeni ter stimulirani in če se počutijo na delovnih mestih ter med seboj dobro. Živimo pa v času, ki ne pozna sentimentalnosti in ko lahko vsak dan spremljamo, da se prav na teh segmentih marsikateri, doslej dobro delujoč sis-
tem, čez noč zruši. Kaj menite o tem in kako boste pristopili k tej pomembni vodstveni nalogi?
V državi je nasploh slaba gospodarska situacija, slediti bomo morali resnim varčevalnim ukrepom, sicer gospodarstvo porabe v javnem sektorju ne bo preneslo. Ne govorim le o lokalnih skupnosti, ampak o državni upravi v celoti. Želim motivirati sodelavce, da se vsak izmed nas najprej sam pri sebi sooči z dejstvom, da ima v teh težkih časih prednost, ker je sploh zaposlen, glede na to, kakšne so razmere na trgu dela. Šele človek, ki mu je delo način življenja in čuti pripadnost instituciji, lahko uspe-
šno ustvarja in doprinese k osebnemu razvoju kakor tudi razvoju institucije, v kateri je zaposlen.
Vodenje ste prevzeli tako rekoč v času suhih krav, ko se tako, kot narekuje gospodarska recesija, krčijo tudi državni in posledično občinski proračuni. Ta sredstva pa zadostujejo le za vzdrževanje stanja, kakršno je, in komaj še za uresničevanje osnovnih obveznih nalog, zaradi katerih je bila lokalna skupnost sploh ustanovljena. Kakšna je nova formula za pridobitev svežega kapitala za investiranje v javno infrastrukturo?
Denar, ki ga občina dobi za ob-
vezne naloge s primerno porabo, ne zadostuje več za izvajanje teh nalog. Torej porabimo več denarja za t. i. redne dejavnosti, kot ga za te namene preko primerne porabe nameni država, zato pa se na drugi strani čuti primanjkljaj na investicijskem področju. Na investicijskem področju bo potrebno iskati rešitve tudi z javno-zasebnim partnerstvom. Potrebna bo tudi prevetritev javnih ustanov in javnih zavodov, tudi regijskega značaja, ki jih je ustanovila občina oz. več občin skupaj, ali opravljajo naloge in zadostujejo potrebam, zaradi katerih so bile ustanovljene.
Sharlatanus Maximus v gledališču januarja
Prvo premiero v letu 2012 si bo v Mestnem gledališču Ptuj mogoče ogledati že v petek, 6. januarja, sicer pa v letu Evropske prestolnice kulture ptujsko gledališče načrtuje kar šest premier.
Bronja Habjanič
Foto: Matej Maček
Nastala je v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Zavoda Kultivacija. Sharlatanus Maximus je delo Aje Zamolo, v predstavi, ki jo je režiral Matjaž Šmalc, pa igra Sam Sebastian.
Veliki čarodej Sharlatanus zamuja na svojo predstavo, zato njegovo mesto prevzame njegov pomočnik. Sprva godrnjav, se prepusti prepletu nostalgij in čarovnije, skozi katere spoznavamo zgodbo iskanja samega sebe ter razlik med cenenimi triki in pravo magijo. Pripoveduje nam svojo zgodbo, ko se je kljub nasprotovanju očeta pustil očarati magiji. Z njeno pomočjo si viša žepnino in uspešno opravlja izpite na maturi. A ko pride do resnih življenjskih vprašanj, spozna, da se ne more zanašati na cenene rokohitrske trike, temveč se prava magija skriva v iskrenosti do samega sebe. Spozna, da vsak izmed nas nosi v sebi moč, da se spopade s težavami, ki so mu postavljene na pot, le poiskati jo je treba.
Predstava je namenjena najstnikom od 12. leta starosti dalje. Skozi zgodbo odrskega pomoč-
nika vélikega čarodeja Sharla-tanusa Maximusa obravnava vprašanje, ki je zelo aktualno za odraščajočo mladino: ali je vredno slediti svojim sanjam ali pa je bolje izbrati varnejšo, čeprav manj vznemirljivo pot. Uči, da bližnjice niso pravi način za dosego ciljev in osebne sreče, temveč lahko to dosežemo samo s pogumom in iskrenostjo do sebe in do drugih. Čeprav je predstava Sharlatanus Maximus »pol-nokrvna« gledališka predstava, je ta polna vznemirljivih in neverjetnih iluzionističnih efektov, ki brišejo mejo med realnostjo in domišljijo ter nam čarajo osnovno sporočilo predstave, da ni nič nemogoče.
O ustvarjalcih predstave
Igralec Sam Sebastian je samostojni ustvarjalec na področju kulture, po poklicu iluzionist. Na tem področju ustvarja od leta 1989. Je soustanovitelj ulične gledališke skupine Saltimbanko, v okviru katere je kot avtor, izvajalec in vodja projektov sodeloval pri dvanajstih različnih produkcijah. Z lastnimi predstavami
ali v okviru skupine Saltimbanko je v zadnjih enajstih letih med drugim nastopal po vseh večjih festivalih uličnega gledališča v Sloveniji, mednarodno je gostoval v osmih državah. Večkrat je sodeloval z različnimi umetniki in ustvarjalci, slovenskimi in tujimi. Je avtor in soorganizator festivala Urban juggling v produkciji zavoda Pekarna Mag-dalenske mreže. Sodeloval je pri organizaciji in izvedbi 28. Evropske žonglerske konvencije, ki je bila leta 2005 v Sloveniji, na Ptuju. Matjaž Šmalc je diplomiral iz gledališke režije v razredu Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Režiral je v SNG Nova Gorica, Mestnem gledališču ljubljanskem in v Pozorištu Dadov Beograd. Od leta 2005 je zaposlen na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti kot strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost. Večino svoje poklicne kariere je posvetil vzgoji in izobraževanju ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev. Deluje kot mentor, predavatelj in organizator gledaliških delavnic in seminarjev in urednik gledaliških publikacij. Od leta 2005 je tudi direktor gledaliških festivalov Linhartovo srečanje in Vizije ter festivala lutkovnih predstav za odrasle Asinus aureus.
Aja Zamolo se je rodila v Framu. Končala je drugo gimnazijo v Mariboru, trenutno je
Igralec Sam Sebastian v predstavi Sharlatanus Maximus
študentka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Med šolanjem je aktivno sodelovala v gledališču Gnosis, Est ter dve leti obiskovala gledališko šolo Kulturno-umetniškega društva Moment, izobraževanje s področja gledališča pa še nadaljuje na posameznih delavnicah. Pisati je začela že v otroštvu, sprva je pisala skoraj izključno poezijo, v manjši meri pa tudi pravljice. Sodelovala je na finalnem Festivalu mlade literature Urška 2010. Njena poezija je bila objavljena v reviji Mentor. V zadnjih letih skuša združevati pisanje in gledališko umetnost. Sharlatanus Maksimus je njeno prvo uprizorjeno dramsko delo.
.	19
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
AKTUALNO
Slovenci se premalo zavedamo moči kulturne dediščine
Na Ptuju, v Grand hotelu Primus, je 8. decembra potekala Akademija Evropske prestolnice kulture. Člani Akademije, župani partnerskih mest ter vodstvo zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture so bili enotni, da je treba projekt vsesplošno podpreti, predvsem z vidika finančnih zavez sodelujočih partnerjev.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Uvodoma je zbrane pozdravil Mitja Čander, programski direktor projekta EPK 2012, ter poudaril, da je treba omogočiti celotni Sloveniji, da skuša najti tudi v času težke finančne krize s tem projektom perspektivo prenove družbenega tkiva. »Verjamemo, da lahko skozi ta projekt kultura, po dvajsetih letih določene marginalizacije, ponovno postane družbeno relevantna, v smislu uveljavljanja kreativnosti in povezovanja,« ter nadaljeval, da postaja prav kultura v času krize veliko bolj pomembna, kot se je zdelo v času gospodarske
rasti. Dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, pa je med drugim dejala, da je vesela, da so se tokrat srečali v partnerskem mestu Ptuj, ki se zelo intenzivno pripravlja na projekt EPK 2012. »Danes smo se sestali v pisani druščini z uglednimi posamezniki. Zadovoljna sem, da je pogovor izzvenel v pozitivnem vzdušju razumevanja kompleksnosti projekta, v vzdušju prepoznavanja dolgoročnih učinkov projekta za posamezna mesta, ki razumejo projekt kot razvojni potencial.«
V Grand hotelu Primus je potekalo srečanje članov Akademije Evropske prestolnice kulture, županov, predstavnikov mestnih občin, koordinatorjev partnerskih mest in predstavnikov zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture.
V skupni izjavi za medije, ki je potekala ob zaključku srečanja, so med drugim spregovorili Alojzij Muhič, župan Novega mesta, Niko Kolar, podžupan Slovenj Gradca, ter člani akademije Andrej Brvar, dr. Igor Gr-
dina, Oskar Kogoj in Dubrav-ka Tomšič Srebotnjak. Bili so enotni, da se Slovenci premalo zavedamo moči kulturne dediščine ter da je EPK priložnost, da se mesta povežejo v evropsko družino narodov.
Koncert gospel glasbe - zbor Bee Geesus in Vox Arsana
Mladen Delin
Foto: Aleš Sekelšek
Za nami je že tretji abonmajski koncert Arsane, ekskluzivni koncert gospel glasbe. V petek, 16. decembra, s pričetkom ob 19.30 sta v dvorani Gimnazije Ptuj nastopila zbor Bee Geesus in Vox Arsana in preprosto navdušila občinstvo.
Zbor Bee Geesus je a cappella gospel zbor, ki v Ljubljani druži mlade pevke in pevce iz vseh koncev domovine. Posebnost zbora je predvsem v načinu izvajanja, saj člani zbora vse glasbene elemente ustvarjajo vokalno, v živo, brez efektov in dodatnih elektronskih pomagal. Tudi bobni, bas in razni posebni efekti so povzročeni izključno z usti in izjemoma z drugimi deli anatomije članov zbora. Tako se je zbor približal tradicionalnemu izvajanju afriške in afro-ameri-ške čaščenjske glasbe. Koncertni
Vox Arsana
repertoar zbora sestavljajo predvsem znani gospel standardi, worship pesmi, področje popa in drugih glasbenih zvrsti. Ime Bee Geesus je besedna igra, ki vsebuje ime ene vodilnih glasbenih skupin 70. let, prav tako pa nosi tudi močno gospelovsko geslo, ki vabi, naj bomo podobni Jezusu. Pevci z umetniškim vodjem Matejem Virtičem se nadvse
radi igrajo z vokali in svoje veselje delijo z drugimi.
Vox Arsana je energičen preplet vokalnega kvarteta in izvrstnega instrumentalnega sestava. V njihovi odrski eksplozivnosti so zajeti moderni gospel, vrhunski pop ter izvirna avtorska glasba -vse skupaj je začinjeno s čutnostjo soula, harmonijami in ritmi jazza ter dinamično barvitostjo
večglasnega petja. Gostovali so na pomembnejših slovenskih festivalih in v tujini ter na državnih in drugih prireditvah. Leta 2010 so nastopili v Parizu, kjer so pritegnili pozornost občinstva in glasbenikov ter prejeli pohvale kritikov. Sodelujejo z mnogimi priznanimi glasbeniki, med drugim z Majo Keuc, Totim Big Bandom Maribor, Alenko Go-tar, Nuško Drašček ...
V društvu Arsana pa intenzivno že več kot pol leta skupaj z MO Ptuj pripravljamo največji avtorski projekt doslej. Art Karneval 2012 bo projekt - muzikal Ko-rantova svatba, ki bo 10. in 12. februarja 2012 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. V projektu so združili moči najvidnejši ptujski in slovenski uveljavljeni umetniki.
Našim dogodkom v letu kulture EPK 2012 lahko sledite na uradni strani www.arsana.si.
20 ■ //tt/'-ff/i
KULTURA / MLADI BRALCI PIŠEJO
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Nov uspeh ptujskih pevskih vitezov
Nataša Petrovič
Komorni moški zbor Ptuj je na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin za Štajersko in Prekmurje v Mariboru, od 12. do 27. novembra, ponovno dosegel izjemen uspeh. Žirija v sestavi Karmina Šilec, Sebastijan Vr-hovnik in Ambrož Čopi jim je za tekmovalni program prisodila zlato priznanje in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane v 19. stoletju, za skladbo Felixa Mendels-sohna Bartholdya BEATI MOR-
TUI Op. 115, No. 1. Poleg te pesmi so zapeli še pesem Viktorja Mihelčiča KRALJ ORAČ (Milka Hartman), štajersko ljudsko v priredbi Emila Adamiča VSE NAJLEPŠE ROŽICE in pesem Orlanda di Lassa JOANES EST NOMEN.
Tako je zbor, vodi ga Ernest Kokot, ponovno dokazal, da sodi med vrhunske slovenske zbore, želeli pa bi si, da bi jih tudi na domačih koncertih slišali bolj pogosto. Pevcem priznanje za trud in pogum, da se vsako leto udeležujejo ne samo pevskih revij, ampak tudi tekmovanj, veliko pomeni.
Mihčev festival 2011
Nataša Petrovič
Fotoarhiv ZKD
Tradicionalni Mihčev festival 2011 je potekal v Stari steklarski delavnici, 15. oktobra je potekala likovna, 22. oktobra pa literarna delavnica. V literarni je sodelovalo 15, v likovni delavnici pa 39 osnovnošolcev. Pod mentorskim vodstvom univ. dipl. prof. slovenskega jezika Davida Bedrača so se v literarni delavnici spraševali, kakšne so bile in so podobe pesnikov in njihovih pesmi, kakšne pri nas na Slovenskem in kakšne pri nekaterih drugih evropskih narodih. Ukvarjali pa so se še z razkošnimi podobami v pesmi,
preučevali pesniški stil in iskali stike med pesmijo v besedi ter pesmijo v likovnem svetu. V likovni delavnici, mentorju Jožetu Foltinu se je letos pridružila še likovna pedagoginja Lea Kralj, so ustvarjali z glino, oblikovali reliefe in se preizkusili tudi na lončarskem kolovratu. Ustvarjalnost mladih je presegla vsa pričakovanja, njihova udeležba je zanje odkrivanje novih znanj in možnost delitve izkušenj z mentorji in drugimi udeleženci delavnic.
Likovniki so svoje izdelke iz gline združili v eno podobo, ki krasi veliko dvorano Narodnega doma, mladi literati pa so svoja dela predstavili v priložnostnem zborniku.
Ptujski literarni klub v Kidričevem
Nataša Petrovič
Na povabilo DPD Svoboda Kidričevo so na prireditvi 2. decembra, na Ta veseli dan kulture, poleg podmladka Likovne sekcije sodelovali tudi trije člani
Literarnega kluba Ptuj. Erika in Mirko Kotnik sta predstavila svoje pesmi, Matilda Simonič
pa svoji prozni zgodbi. Tamkajšnja knjižnica je bila polna do zadnjega kotička, večer pa je prijazno in občuteno obeležil rojstvo pesnika Franceta Prešerna.
Domači kruh in med za zajtrk na OŠ Mladika
V petek, 18. 11. 2011, je na šoli potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci smo zajtrkovali v svojih učilnicah, kjer smo dobili kruh, maslo, med in jabolko.
Učence na šoli smo vprašali, kaj zajtrkujejo. Povedali so nam, da jedo čokolino, sendvič, jogurt in štručko, kekse, lešnikov namaz, mleko in kosmiče, kruh in namaz, banane, pecivo, kruh, maslo, med, jajca, jetrno pašteto, rogljiček, kosmiče, čaj, marmelado. Ugotovili smo tudi, da vsi ne zajtrkujejo.
Učenci prvih razredov jedo za zajtrk razne namaze, nekateri učenci drugih razredov pa tudi kosmiče ali pa jajca. Večini učencev je bil zajtrk všeč.
Novinarski krožek
Dan brez avtomobila - ulice
otrokom
V četrtek, 22. 9. 2011, je v okviru tedna mobilnosti potekal dan brez avtomobila - ulice otrokom. Tudi učenci naše šole so se pridružili raznim dejavnostim. Za učence od 1. do 4. razreda se je cesta pred šolo, ki je bila zaprta za promet, spremenila v igrišče, trije učenci 9. razredov, ki se udeležujejo prometnega krožka na naši šoli, pa so v spremstvu teh učiteljic skupaj z upokojenci in drugimi sokrajani kolesarili po Mestni občini Ptuj.
Žan Malek Petrovič, 9. b
OŠ Mladika
Skupinski posnetek mladih ustvarjalcev z mentorji
. //>//'21
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Postopki za izgradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka tečejo
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka deluje kot regijska šola za otroke s posebnimi potrebami na območju Spodnjega Podravja. Obstoječa zgradba na Rai-čevi ulici 2 je dotrajana ter za tovrstno populacijo otrok funkcionalno neustrezna in neprimerna za adaptacijo. S tem razlogom je treba šoli in otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti ustreznejše pogoje v skladu z normativi in predpisi, ki jih zahteva veljavna zakonodaja.
Urška Fajt
Mestni svet MO Ptuj je junija 2007 potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. S potrditvijo navedenega dokumenta je bila sprejeta odločitev, da se zgradi nova šola v neposredni bližini Dijaškega doma Ptuj z možnostjo souporabe nekaterih prostorov.
Z realizacijo navedene investicije bomo pridobili nove sodobne prostore za otroke s posebnimi potrebami in postopoma tudi Center novih priložnosti kot projekt, ki bo povezoval vse segmente ravnanja s populacijo otrok in odraslih s posebnimi potrebami.
Lokacija ob Dijaškem domu Ptuj ponuja dovolj prostorskih možnosti za novogradnjo, ostane pa še dovolj zelenih površin in površin za zunanja igrišča ter ustrezne parkirne prostore
Fotoarhiv MO Ptuj
za starše otrok, ki svoje otroke vozijo v šolo. Novogradnja bo zgrajena tako, da bo omogočala koriščenje nekaterih prostorov skupaj z dijaškim domom, kot so jedilnica, kuhinja, skupna kurilnica in drugi prostori za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa.
OŠ dr. Ljudevita Pivka in Dijaški dom Ptuj sodelujeta že od leta 1965. Center za socialno delo Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter-Dijaškim domom Ptuj namreč namešča učence iz te šole v dom za stalno ali občasno bivanje v njem.
Izgradnja nove šole na tej lokaciji hkrati omogoča celovito obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami, koordinirano z enega mesta.
S strani Ministrstva za šolstvo in šport je bila decembra 2009
Novogradnja bo zgrajena tako, da bo omogočala uporabo nekaterih prostorov skupaj z dijaškim domom. Na posnetku je prostor ob dijaškem domu, kjer bo zgrajena nova šola.
potrjena idejna zasnova za izgradnjo nove šole. Načrti celotne izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka so se na javni obravnavi, sestanku ČS Ljudski vrt ter na sestanku v prostorih MO Ptuj predstavili bližnjim sosedom Dijaškega doma Ptuj. Projekt je trenutno v fazi že izdelane PGD-dokumen-tacije, prav tako je MO Ptuj julija letos podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Celotna projektna dokumentacija je usklajena z željami in zahtevami okoliških stanovalcev, ki so predlagali zmanjšanje telovadnice ter ukinitev igrišča na strehi telovadnice. V novi dokumentaciji
je projektirana manjša telovadnica, ki je prilagojena normativom in standardom vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter ni primerna za zunanje uporabnike. Prav tako novi načrti ne vsebujejo igrišča na strehi telovadnice. 9. decembra je Upravna enota Ptuj sklicala drugo javno obravnavo. Gradbeno dovoljenje bo predvidoma izdano v decembru. Po izdanem gradbenem dovoljenju je treba še dokončati PZI-dokumenta-cijo in izpeljati celotni razpisni postopek za pridobitev izvajalca gradbenih del.
Najlepši adventni venček v Kranju je izdelal Matej Erjavec
Milena Furek
V letih, kar je šola vpisala program cvetličar, so se mladi bodoči cvetličarji prebili med najboljše v Sloveniji, kar dokazujejo rezultati na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo. Zelo uspešni so bili na sejmu Flora, že dvakrat so zmagali na Pikinem festivalu v Velenju, letos pa so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v izdelavi adventnih venčkov v Kranju.
Biotehniški center Naklo in Zavod za turizem Kranj sta organizirala tekmovanje v izdelavi adventnih venčkov, ki je potekalo v na novo odprtih in urejenih Rovih pod starim Kranjem. Sodelovalo je šest ekip bodočih
cvetličarjev iz Slovenije in Hrvaške, v vsaki ekipi sta tekmovala dva tekmovalca. En tekmovalec je izdeloval venček iz svežega cvetja, drugi pa iz suhih naravnih materialov. Ves potrebni material je tekmovalce čakal na njihovem tekmovalnem mestu. Ker niso vedeli, kakšen material bodo dobili, je bilo to na neki način presenečenje.
Mala dvorana v Rovih je bila izredno mrzla, kar je precej otežilo delo mladih bodočih cvetličarjev, ki so venčke izdelovali 75 minut. Pod spretnimi in ustvarjalnimi rokami dijakov so nastajali čudoviti izdelki, zato je imela strokovna komisija priznanih mojstrov floristike Iva Urši-ča, Janeza Seliškarja in Josipa
Fajfarja, ki je delo vseskozi budno spremljala, zelo težko delo. Biotehniško šolo Ptuj sta zastopala dijaka tretjega letnika izobraževalnega programa cvetličar Anja Hiržin in Matej Erjavec z mentorico Jerico Korpar.
Kljub mrazu so vsi tekmovalci potrpežljivo in nestrpno čakali na razglasitev rezultatov. Ekipa Biotehniške šole Ptuj je doživela prijetno presenečenje, saj je Matej izdelal najlepši adventni venec iz svežega cvetja, ekipno pa sta skupaj z Anjo dosegla drugo mesto. Mraz in trema sta bila v hipu pozabljena in domov so odhajali veseli in zadovoljni, s potrditvijo, da se strokovno in odgovorno delo vedno dobro obrestuje. Dijaka pa čaka
Anja in Matej pri delu
še spust po belih strminah smučišča, saj sta za nagrado dobila smučarske karte.
22
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE	25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Pomislite, preden pritisnete na plin, da ne bo kasneje prepozno
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v letu 2007 na podlagi Resolucije OZN tretjo nedeljo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V Sloveniji smo ga obeležili v soboto, 19. novembra. Na Ptuju smo se žrtev nesreč spominjali pred Mestno hišo.
Bronja Habjanič
V času od 1. januarja do 20. novembra 127 umrlih na slovenskih cestah
V svetu letno na cestah umre okrog 1,3 milijona udeležencev oziroma dnevno najmanj 3.560 ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se letno v prometnih nesrečah poškoduje okoli 50 milijonov ljudi, pet milijonov jih za vedno ostane invalidov. V Sloveniji je v zadnjih dvajsetih letih na cestah umrlo 6.549 oseb, poškodovalo pa se jih je 233.486. Država je na področju varnosti cestnega prometa sprejela nov akcijski program pod nazivom »Desetletje akcije«. Izvajal naj bi se do leta 2020, prinaša pa filozofijo in zavezo osebne odgovornosti vseh, ki lahko kakor koli soodločajo ali prispevajo k večji prometni varnosti. Največ lahko k temu prispeva vsak sam. Denarna kazen, pa naj si bo še tako visoka, ne more nikoli nadomestiti človeškega življenja.
V	akciji prižiganja svečk od samega začetka sodeluje tudi MO Ptuj
V Evropi vodi koordinacijo vsebin in aktivnosti Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč, katerega članica je nevladna organizacija RS Zavod Varna pot, ki se z drugimi nevladnimi organizacijami in državnimi organi pridružuje akciji prižiganja svečk v številnih krajih in domovih širom po Sloveniji.
V	Sloveniji je tako iz leta v leto več prireditev, ki obeležujejo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. MO Ptuj se tej akciji pridružuje že od vsega začetka. Letos so ljudje svečke v spomin žrtvam prižigali v soboto, 19. novembra, pred Mestno hišo. Govornik na prireditvi je bil Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj in član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je cestni davek še zmeraj previsok. Prevladujoči razlogi za nesre-
če so prevelika hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in mamil, utrujenost voznikov, neuporaba varnostnega pasu in čelad. Tega dne so se dijaki Strojne šole Ptuj spomnili tudi svojega tragično preminulega vrstnika. Sveče v njegov spomin in v spomin na vse žrtve prometnih nesreč so prižgali ob drevesu, ki ga je posebej za to priložnost oblikovala Stanka Vauda Benčevič. Pridružili so se jim še ptujski župan dr. Štefan Čelan, številni mestni svetniki, poslanci, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj ter mnogi sorodniki in prijatelji umrlih v prometnih nesrečah. V kulturnem programu so nastopili učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla ter mladinski pevski zbor OŠ Mladika.
Ozaveščanje o nevarnostih, ki prežijo na cestah
Prvo organizirano obeleževanje spomina na žrtve prometnih nesreč je že leta 1993 organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Sledile so aktivnosti, podprte s strani Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, ki so žrtvam posvetile evropski dan spomina. Z idejo francoske nevladne organizacije Esperanza - prižiganjem lučk v
spomin in sloganom Spomni se in premisli - pa je gibanje dobilo nov zagon in se razširilo po vsem svetu. V letu 2005 so gibanje podprli tudi Združeni narodi, leta 2007 pa je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi Resolucije ZN imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ko se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nenaden in travmatičen dogodek, ki ima dolgotrajen ali celo trajen vpliv na življenje celotne družine. Vsako leto se številu poškodovanih in trpečih zaradi izgube ljubljene osebe po vsem svetu prišteje več milijonov novih trpečih zaradi posledic prometnih nesreč. Občutek žalosti in nemoči te velike skupine je še toliko večji, ker je mnogo žrtev mladih in ker bi veliko število prometnih nesreč lahko in morali preprečiti.
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč predstavlja odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnem priznanju njihovega trpljenja in izgube. Letošnje aktivnosti potekajo pod sloganom S spomini v desetletje za večjo varnost na cestah.
v
Žveglin sejem
Nataša Petrovič
Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, je Zveza kulturnih društev Ptuj izvedla tradicionalni, že deveti Žveglin sejem. Mihčev festival je predstavil zbornik literarnih del in likovno razstavo del osnovnošolcev, v nadaljevanju je sledila predstavitev vokalne dejavnosti v Mestni občini Ptuj. O njej je spregovoril Franc Lačen. Trenutno deluje sedem zborov (Mešani pevski zbor sv. Viktorina, Moški pevski zbor
KD Rogoznica, Moški pevski zbor KD Grajena, Ženski pevski zbor Vrtec, Moški pevski zbor JezeroBiri, Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg, Komorni moški zbor) in štiri pevske skupine (Pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda, Ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda, KUD Ptujski nonet, Ptujski kvartet DPD Svoboda).
Žveglin sejem je postal prepoznavna oblika predstavljanja kulturnih skupin in njihove dejavnosti. Hkrati pa je tudi pro-
mocija društvene kulturne dejavnosti. Tako tudi društva na Ta veseli dan kulture odpirajo vrata in s svojimi skupinami ne samo predstavljajo, ampak nove člane tudi vabijo v svoje vrste.
Koncertni del programa so oblikovali: Pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg, Moški pevski zbor KD Rogoznica, Komorni moški zbor Ptuj in Kvartet DPD Svoboda Ptuj. Prireditev si je ogledalo 150 obiskovalcev.
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
0801234
VSAK DAN 12.00-20.00
.	23
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
3. tradicionalno športno srečanje študentov, diplomantov, predavateljev in predstavnikov partnerskih podjetij
Na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj je 30. novembra potekalo že tretje tradicionalno športno srečanje študentov, diplomantov, predavateljev in predstavnikov partnerskih podjetij. Študenti so se v športni dvorani ŠC Ptuj pomerili v namiznem tenisu, malem nogometu in odbojki. Ekipa predavateljev in predstavnikov podjetij se je pomerila z ekipo študentov v ekshibicijski tekmi v malem nogometu, rezultat tekme pa je bil neodločen.
Vesna Hojnik, Robert Harb
V okviru tega dogodka je bilo organizirano tudi srečanje predavateljev in zaposlenih strokovnih delavcev VSŠ ŠC Ptuj ter predstavnikov partnerskih podjetij. Njihovemu vabilu se je odzvalo veliko partnerjev, med njimi predstavniki podjetij: Talum, d. d., Agis zavore, d. d., Palfinger, d. o. o., Perutnina Ptuj, d. d., Boxmark Leather, d. o. o., AJM, d. o. o., Savatech, d. o. o., SG Automotive, d. o. o., Fanuc Robotics Europe, Telekom, d. d., ZRS Bistra Ptuj in Revivis Ptuj. Zraven predstavnikov partnerskih podjetij so bili njihovi pomembni gostje še župan Mestne občine Ptuj
dr. Štefan Čelan, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Slovenije Janez Škrlec, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan in direktor CPI-ja Elido Bandelj.
Srečanje se je zaključilo z okroglo mize na temo Politehnika, ki je bila organizirana v Grand hotelu Primus na Ptuju. Organizatorja okrogle mize sta bila VSŠ ŠC Ptuj in Ministrstvo za visoko šolstvo. V razpravi so sodelovali dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Janez Škrlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo
pri OZS, Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather, mag. Mihael Hameršak, Talum, d. d., Andreja Poropat, Palfinger, d. o. o., Maribor, Robert Grah, SG Automotive, d. o. o., Franc Ferčič, direktor podjetja Agis zavore, d. d., Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj, Ljudmila Liponik, VSŠ ŠC Ptuj, in številni drugi.
Okrogla miza je potrdila domnevo, da je treba visokošolsko izobraževanje približati potrebam gospodarstva. Rdeča nit se je vrtela okoli dveh vprašanj - kaj bi lahko izobraževalna sfera, gospodarstvo in regije pridobile z ustanovitvijo politehnik in kakšne kadre potrebujejo naša podjetja, da bi bila uspešna in konkurenčna. Tema pogovora je bila tudi ločitev univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študija. Dr. Stojan Sorčan je predstavil t. i. modro knjigo, v kateri je prikazan razvoj terciarnega izobraževanja. Sogovorniki na okrogli mizi -direktorji podjetij - so soglašali,
da sedanji način izobraževanja ni ustrezen, saj z univerze prihajajo diplomanti, ki niso neposredno uporabni v podjetjih. Podjetje potrebuje praviloma vsaj še dve leti, da izobrazi diplomanta, ki je v podjetju učinkovit. Podjetja želijo aktivno sodelovati pri izobraževanju diplomantov, želijo, da so študenti v podjetju na praktičnem izobraževanju vsako leto, da si pridobijo čim več praktičnih izkušenj. Tudi v času študija morajo študenti sodelovati v aplikativnih projektih. Podjetja podpirajo oz. zahtevajo ločitev univerzitetnega (raziskovalnega) študija od strokovnega (aplikativnega) študija, podpirajo torej ustanovitev t. i. politehnik, ki bi se razvile npr. v sklopu uspešnih šolskih centrov. Ustanovitev politehnike je tudi v interesu lokalne skupnosti, saj, kot pravi župan Ptuja dr. Štefan Čelan, ne more biti vse izobraževanje v dveh večjih mestih, to namreč pomeni prevelik odliv izobraženega kadra iz lokalnega okolja.
Bratenje mest - korak proti boljši in združeni Evropi
Ljudska univerza Ptuj je 15. decembra 2011, kot projektni partner, organizirala mednarodno zaključno konferenco projekta Bratenje mest/občin - korak proti boljši in združeni Evropi. Pomemben dogodek je potekal v konferenčni dvorani Grand hotela Primus.
Simona Pučko
Fotoarhiv LU Ptuj
vili partnerji sami), smo v tem letu organizirali več konferenc in delavnic v krajih, kjer so izkazali interes za čezmejno sodelovanje.
Ljudje se bolje razumemo, če se med seboj poznamo. Kot poudarja mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, bratenje mest ni le bratenje ali druženje, ampak gre za veliko več. Tukaj mislimo na izjemne možnosti, ki jih tovrstne povezave ponujajo na področju povezovanja gospodarstva, turizma, za socializacijo, socialno vključenost lokalnega prebivalstva, za prenos dobrih praks, dela, učenja
Povezovanje mest ima v Evropi že dolgoletno tradicijo, velik pomen ima zlasti v najrazvitejših državah. Tako naj bi bili Francija in Nemčija med najrazvitejšimi državami tudi zaradi stalnega iskanja povezav. V Nemčiji je partnerstva sklenilo več kot 6000 krajev, v Franciji pa 5900, takoj za njima je Italija. Kot pravi vodja projekta Bratenje mest Zlatko Božič, vidi na tem področju velik potencial v Sloveniji, še večjega pa na Hrvaškem.
V okviru projekta, ki je vreden 85.770 evrov (prispevek EU je 68.610 evrov, drugo so zagoto-
Zlatko Božič, vodja projekta, mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
in še veliko vsega drugega.
Ideja projekta je bila, da spodbudimo bratenje in pokažemo, kaj vse lahko dosežemo z bratenjem na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih oziroma na sploh pri povezovanju mest iz različnih
okolij. Projekt bratenja mest je zaključen in rezultati so nad pričakovanji, je povedal vodja projekta Zlatko Božič. Projekt želimo nadgraditi, kandidaturo za nadaljevanje projekta s ptujskimi partnerji pa smo tudi že oddali, je še dodal.
24 ■ ^V™
SOCIALNO VARSTVO
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Nova socialna zakonodaja začne veljati s 1. januarjem 2012
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, štipendija, socialna pomoč, znižano plačilo vrtca, subvencije malic in kosil za učence, dijake in študente ter subvencije prevozov, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, varstveni dodatek) se bo po 1. 1. 2012 izvajalo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta uvaja enotno vstopno točko za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na centrih za socialno delo in novo enotno vlogo za pridobitev vseh omenjenih pravic.
Bronja Habjanič
Glavne novosti nove zakonodaje
Vse pravice se bodo uveljavljale na centru za socialno delo. Po besedah odgovornih, ki so na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljali novo socialno zakonodajo, se nekateri prejemki zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje. Nova zakonodaja uvaja tudi večjo pravičnost in preprečevanje zlorab.
Katere pravice se z novo zakonodajo ukinjajo?
Z uveljavitvijo nove zakonodaje se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek.
Ukinja se tudi državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe.
Ali bodo prejemki po novem nižji?
Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denar-
na socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.
Kje lahko dobite vlogo?
Vloga je objavljena na spletni strani Ministrstva in na spletnih straneh CSD, tako da si jo boste lahko natisnili, lahko pa jo boste kupili tudi v knjigarnah. Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje na krajevno pristojni center za socialno delo (glede na svoje stalno prebivališče) - osebno, po pošti ali elektronsko.
Ali morate vse pravice zaradi uveljavitve novega zakona uveljavljati na novo?
Vseh pravic zaradi uveljavitve novega zakona ni treba uveljavljati na novo. Vlogo morajo v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo. Vlogo morajo v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca, in tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 - če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012. Vlogo lahko v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo
višji otroški dodatek. Vlogo pa lahko v decembru oddajo vsi, ki želijo imeti pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne po-tečejo, odmerjene že skladno z novim zakonom. Večina pravic, ki j ih že imate, vam sicer velj a do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa od 1. 12. 2011 vseeno oddate novo vlogo in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu.
Ali se bo o vsaki pravici odločalo posebej?
Ne. Ko bo center za socialno delo prvič odločal o kateri koli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi, ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb.
Kaj morate glede pravic in prejemkov, do katerih ste že upravičeni, storiti zaradi uveljavitve nove zakonodaje?
Otroški dodatek
Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. Primer: Če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012. Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate. Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (npr. če se jim je v decembru rodil otrok). Na Ministrstvu svetujejo, da o oddaji nove vloge od 1. decembra 2011 dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo doma dijaka, ki še ni do-
polnil 18 let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek.
Denarna socialna pomoč Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev, in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo. Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam je v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja. Varstveni dodatek Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini. Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja 2012 dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje, in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti.) ali obremeniti. Če trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
.	25
23. DECEMBER / GRUDEN 2011	AKTUALNO
SOCIALNO VARSTVO / VARNOST
Državna štipendija
Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let in ki jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo skladno z novo zakonodajo. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne
štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej otroški dodatek).
Znižanje plačila za programe vrtcev
Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani Ministrstva in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni center za socialno delo in ne več na občino kot doslej.
Subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence in subvencija prevozov za dijake in študente
Če ste v šolskem in študijskem
letu že upravičeni do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi, in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati.
Oprostitev plačila socialno-varstvenih storitev, prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič.
Subvencija najemnine Upravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve no-
vega zakona ni treba storiti nič.
Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali ste še upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta vezani pravici, ali ne, in vam bodo o tem izdali odločbo.
Varnostni sosvet: Varnostne razmere so ugodne, vendar ne v
vseh primerih
Varnostni sosvet se je sestal na svoji jesenski seji in analiziral aktualne varnostne razmere v Mestni občini Ptuj. V prvem delu seje je bila razprava usmerjena na trende varnostnih pojavov, ki jih je pripravila Policijska postaja Ptuj za prvo polletje z nekaterimi kazalci za drugo polovico leta. Nasploh velja ugotovitev, da je število dogodkov manjše od predhodnih let, manj je bilo kaznivih dejanj, ugodnejši so podatki na področju kriminalitete, ugodnejši je javni red in manj je prometnih nesreč. To pa ne velja za število prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Mag. Janez Merc
Komandir policijske postaje Ptuj Boris Železnik je izpostavil tudi aktualna dogajanja na področju varnostnih zadev, kjer je kar nekaj preventivnih priporočil občanom. Kršitelji gredo tja, kjer so občani najmanj pripravljeni. Povečuje se število tatvin v trgovskih centrih, kjer veljajo opozorila predvsem glede torbic. Te po navadi obležijo v vozičku, medtem ko kupci gledajo po prodajnih policah. Še več, najbolj naivni imajo v denarnicah zraven kartice tudi PIN-kode, tako da tatovom povečajo uspeh. Vse več je tudi vlomov v različne trgovine. To zahteva od vseh izredno pripravljenost in vrsto preventivnih potez. Nabava kamer ni dovolj, če te niso ustrezne ali niso vzdrževane. Zato velja poziv vsem, da v fazi nabav kamer sodelujejo z ustreznimi službami in nabavijo opremo, ki
je primerna.
Kljub relativno ugodnim rezultatom v trendih pa nismo mogli mimo dogodkov, ki so stalnica našega vsakdana. Temeljno vprašanje je bilo, zakaj se to dogaja in kje so razlogi.
Nekoč so bili tatovi predvsem tisti, ki so sredstva potrebovali za droge, tem pa so se danes pridružili tujci in tisti, ki so se odločili za takšen način preživljanja. Priložnost za takšna ravnanja pa kršiteljem dajejo občani, ki ne ravnajo dovolj preventivno. Če je to eden od razlogov, je to hkrati tudi poziv vsem, da moramo zase in za svoje premoženje vedno skrbeti in ga torej tudi varovati. Ker se kršitelji na svoje dejanje pripravljajo, je pomembno, da smo pozorni na takšna nevsakdanja vedenja in tudi pravočasno ukrepamo.
Tudi župana motijo mnoga rav-
nanja v mestu, ki motijo občane. Posebej je izpostavil problematiko tujcev, ki imajo nenavadne potrebe, kot tudi socialno problematiko ter z njo povezane težave oseb z motnjami.
Predstavniki četrti so izpostavili kritične točke, pri čemer velja ugotovitev, da se tudi mladi nekje morajo družiti. Posebej so izpostavljene trgovine v okolici avtobusne postaje, ki mladoletnim osebam omogočajo prodajo alkoholnih pijač. Zraven poziva trgovcem in pristojnim službam za ukrepanje je to tudi poziv staršem, ki prevzemajo odgovornost za ravnanja mladoletnih oseb.
V	razpravi smo opozorili na različne oblike prodaje od vrat do vrat, ki je včasih skoraj vsiljiva; medtem ko se ukvarjamo z zelo motiviranimi prodajalci, niti slučajno ne pomislimo, da ti niso samo prodajalci oz. imajo v navezi nekoga, ki izkoristi obisk.
Posebej opozarjamo tudi na puščanje torbic v vozilu v času, ko gremo v trgovino ali pospremimo otroka v vrtec.
December je tudi mesec prijaznih obiskov tistih, ki nosijo koledarje in se nam zahvalijo za sodelovanje. Najdejo pa se tudi taki, ki to zlorabijo, zato naj ne bo odveč pozornost, da se dovolj prepričamo, komu namenjamo svoje gostoljubje.
V	decembru bo policija v so-
delovanju s tržno inšpekcijo opravljala nadzor prometa pirotehničnih sredstev. Tudi tukaj velja poziv vsem, ki pirotehniko prodajajo, vsem, ki jo kupujejo in uporabljajo, predvsem pa tistim, ki vzgajajo in nadzorujejo, da opravijo svoje naloge. Če tega ne bodo storili, lahko pride na vrsto zdravstvo, tistemu, ki je nekaj zagrešil, pa lahko ostanejo trajne posledice.
Ugotavljamo, da k boljši preventivi prispeva tudi, če lahko prijavitelj ostane anonimen, zato naj opozorimo, da je na voljo številka 080 1200, če pa se številke ne spomnimo, pa tudi 113, kjer razen tega, da povemo, kaj prijavljamo, vztrajamo, da želimo zaradi svoje varnosti ali iz osebnih razlogov ostati anonimni. Policija bo reagirala, pa čeprav bo imela oteženo delo.
Na koncu je varnostni sosvet razpravljal o usodi kovčka z imitacijo drog, ki je na Policijski postaji Ptuj z namenom, usposabljanja občanov, in kar nekaj časa ni bil v rabi. LAS je izrazil željo, da bi s pridobitvijo kovčka opravljal usposabljanja določenih skupin. Ker je policija ponovno začela s tovrstnim usposabljanjem, bo ta tudi nadalje upravitelj kovčka, LAS pa se bo z njo dogovarjal o uporabi.
26 ■ //tt/'-ff/i
DRUŠTVA
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Nov, svež veter v ptujskem kulturnem prostoru - Kulturno-
umetniško društvo Jaga baba
Kulturno-umetniško društvo Jaga baba je bilo ustanovljeno na Ptuju 13. avgusta 2011. Trenutno združuje pet članov, ki menijo, da gre za nov, svež veter v ptujskem kulturnem prostoru. S svojim znanjem in izobrazbo pokrivajo področja iz umetnostne zgodovine, arheologije, sociologije, etnologije, likovne ustvarjalnosti in energetike. Prirejati nameravajo prireditve na sodoben, nekonvencionalen način, v sodelovanju z različnimi strokami. Zanima jih tudi strokovna javnost, njihovi projekti bodo v člankih, katalogih in publikacijah predstavljeni argumentirano, strokovno in relevantno.
Bernarda Kos
Foto: Tibor Cizerl
Pozornost širše javnosti naj bi pritegnile predstave in prizori iz preteklosti, ki bi bili večplastni in osvetljeni iz različnih zornih kotov, predvsem pa privlačni za obiskovalce vseh generacij, pripoveduje ustanoviteljica in predsednica društva, arheologinja Barbara Čeh. Pove tudi, zakaj ima društvo ime Jaga baba, ki je prvo tovrstno društvo v Sloveniji. Ime ponazarja ženo, ki je nekoč živela med vzhodno-sibirskimi plemeni kot boginja plodnosti. Bila je kot ptica, bitje, ki leti in povezuje nebo z zemljo ter simbolizira simbol ženske av-
tonomije. Kasnejše kulture so ji pridale zlovešč pridih, saj naj bi kaznovala bogate in obdarovala revne, predvsem pa so z njo strašili otroke. V sodobnem svetu pa želi preganjati stereotipne pristope v kulturi.
Naloge društva so: organizacija razstav in predstav, predavanj za vzgojno-varstvene organizacije, šole in delovne organizacije, prirejanje srečanj članov društva (strokovna, javna), svetovanje pri nabavi priročne strokovne literature in drugih pripomočkov, pripravljanje publikacij in zloženk ob razstavah, prireditvah in
Člani Kulturno-umetniškega društva Jaga baba Ptuj
tečajih, izobraževanje članov na raznih seminarjih, predavanjih, tečajih, kongresih, dajanje pobud za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v občini Ptuj in sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini.
Cilj društva je ljudem približati slovensko zgodovino, pa tudi sodobno kulturo in skozi dogodek ustvariti performans, doživetje z vsemi mogočimi sodobnimi umetniškimi pristopi, tehnološkimi učinki in drugimi možnostmi, ki bo obiskovalca fasciniral, lahko tudi šokiral.
Skratka, v njem vzbudil čustveni odziv, zanimanje in posledično vprašanja.
Društvo si v tem trenutku ureja prostor za sestanke, kjer bi lahko razvijalo svoj prvi projekt. Dogovarja se za stalen prostor za razstavljanje ter možnost stalnega pregleda arhiva v ptujskem pokrajinskem muzeju. Za informacije in mnenja so dosegljivi na elektronski pošti drustvo.ja-gababa@gmail.com in so odprti za razprave na blogu drustvoja-gababa.blogspot.com.
Solidarnost prostovoljstva
Besedilo in foto: Nina Koštomaj, prostovoljka Mladinskih delavnic
Leto 2011 se končuje in z njim tudi evropsko leto prostovolj-
Prostovoljci igralci pravljice Čudežno pletivo
stva. Med vsemi dejavnostmi, ki jih izvajamo prostovoljci Centra za socialno delo Ptuj, smo 5. decembra znova proslavili svetovni dan prostovoljstva in se še posebej trudili približati delo prostovoljstva vsem generacijam. Leto je bilo namenjeno širitvi in predvsem ozaveščanju, da je prostovoljstvo zelo potrebna de-
javnost vsakega izmed nas, sploh v današnji družbi, ki na eni strani nudi udobje in blaginjo, na drugi pa pomanjkanje vsakdanje bližine in pomoči bližnjim.
Predstavljali smo se v Domino centru ter v Qlandii na Ptuju. Z odigrano pravljico Čudežno pletivo smo želeli otrokom in staršem sporočiti, da kdor je pripravljen dajati, pomagati in medtem ničesar zahtevati zase, ni nikoli osamljen, saj se njegova posredovana dobrota vedno vrne nazaj kot bumerang. Takšno razmišljanje mora biti med glavnimi vodili vsakega dobrega prostovoljca. Zanj velja, da ima v sebi potrebo po solidarnosti in željo pomagati nekomu v socialni stiski ali le v kratkočasenju. Vedno gre za od-
nos med vsaj dvema posameznikoma, ki ob druženju osebno rasteta in se uresničujeta. Izgrajeni dobri socialni odnosi pa vodijo v kakovostno medosebno sobiva-nje, za katerega se je treba vedno truditi in ni samoumevno, kot marsikdo meni. V tem se prosto-voljstvo izkaže kot zelo priročna sodobna oblika osebne solidarnosti v družbenem delovanju.
Četudi se evropsko leto prostovoljstva končuje, še vedno velja, da sledimo njegovemu sloganu Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!. Vsi prostovoljci iz CSD vas k temu spodbujamo in zagotavljamo, da vam ne bo žal, če boste poskusili.
i /}W/ f f,
Vf/rff/t
27
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
DRUŠTVA / DOBRODELNOST
Prijetno druženje članov zgodovinskih društev v Burghausnu
Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so obiskali tradicionalni božični sejem v Burghausnu. Člani bob-narske sekcije Tympanum so priložnost izkoristili še za intenzivne vaje, med vodstvi društev pa so že stekli pogovori o pripravi in izvedbi 10. ptujskih grajskih iger, ki bodo 23. junija prihodnje leto, in obisku prireditev v Burghausnu in Sulmoni.
Mateja Tomašič
Vse od nastanka ptujskega društva člani uspešno sodelujejo s pobratenim zgodovinskim društvom Herzogstadt Burghausen, ki združuje več kot 700 članov. Mnogi med njimi so se kot nastopajoči že udeležili ptujskih grajskih iger. Tudi člani ptujskega društva se redno udeležujejo njihovih prireditev, kot sta Burgfest in Sonnwendfeier, tokrat pa so si ogledali tradicionalni božični sejem v njihovem gradu, ki je s svojimi 1043 metri najdaljši grad v Evropi in ima kar
Foto: Michaeli Stallbauer
šest dvorišč. Na enem izmed njih in tudi v nekaj grajskih prostorih so Burghausenčani postavili na ogled svoje izdelke iz keramike, gline, volne ... Steklar je pred obiskovalci izdeloval krogle za božično drevesce, kovač koval izdelke ob odprtem ognju, vzdušje pa so popestrili še glasbeniki. Vodja ptujske skupine zeliščaric Lidija Žmavc je navezala stike s tamkajšnjimi izdelovalci in prodajalci zanimivih daril iz raznovrstnih zelišč. Na posestvu Bergerhof, ki ga
Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj v družbi gostiteljev iz zgodovinskega društva Herzogstadt Burghausen pred najdaljšim gradom v Evropi
upravljajo člani društva iz Burg-hausna, se je predsednik društva CKP Rado Škrjanec srečal z njihovim vodstvom, s katerim tudi sicer veliko sodelujejo. Ponudili so pomoč pri pripravi 10. grajskih iger na ptujskem gradu, ki se jih bodo udeležili tudi šte-
vilni kostumirani člani njihovega društva. Organizatorji pa želijo dogajanje na ptujski prireditvi junija prihodnje leto popestriti tudi z 'živim srednjeveškim šahom' iz slovaškega pobratenega mesta Banska Štiavnica.
Dobrodelna prireditev v MGP
Boksarski dvoboj verjetno prvič in zadnjič viden na odrskih deskah
V novembru je na odru Mestnega gledališča Ptuj potekala dobrodelna prireditev, na kateri se je sedem znanih Ptujčanov, med njimi tudi boksarski šampion Dejan Zavec, med sabo pomerilo v interpretaciji Hamletovih monologov. Na ta boj je Dejana izzval direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki se je po končanem igralskem obračunu z Zavcem pomeril še v njegovi disciplini, boksu.
Bronja Habjanič
Zbranih 1680 evrov za nakup novega mamografa
Umetniki so pogosto znani po svojih nenavadnih, drznih idejah. Ena takšnih se je porodila tudi direktorju Mestnega gledališča Ptuj Petru Srpčiču, ki se je želel pridružiti akciji zbiranja sredstev za nakup novega mamogra-fa v ptujski bolnišnici. Zbral je šest znanih Ptujčanov, Roberta Čeha, direktorja bolnišnice, Janeza Golca, Borisa Miočino-vica, Branka Brumna, Dejana
Foto: Erazem Praš
Levaniča in Dejana Zavca, ki
so se morali pomeriti v interpretaciji Hamletovih monologov, najbolj znanega Biti ali ne biti, je interpretiral sam. Vsi so se v tej vlogi dobro odrezali, direktor bolnišnice pa je celo nekoliko v šali povedal, da je igralski poklic vse prej kot lahek in da bi si tudi igralci zaslužili takšne plače kot zdravniki.
Biti ali ne biti bit
Vrhunec večera je bil zagotovo boksarski dvoboj med direktor-
Z leve: Miha Masten (povezovalec prireditve), Boris Miočinovic, Robert Čeh, Branko Brumen, Dejan Zavec, Dejan Levanič, Janez Golc in Peter Srpčič združeni v »borbi« za dober namen
Klub Soroptimist je odprl poseben žiro račun, namenjen zbiranju denarja za nakup mamografa v ptujski bolnišnici. Račun je odprt pri NKBM: 04202-0001807435, IBAN: SI56042020001807435.
Več o klubu lahko najdete na spletni strani www.soroptimist-ptuj.
28 ■
PRAVNI NASVETI / ZANIMIVOSTI
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
jem gledališča Srpčičem in profesionalnim boksarjem Dejanom Zavcem. Gledališka publika v Sloveniji boksarskega odra na gledaliških deskah v Sloveniji še ni videla, zato je bila ideja Srpči-ča več kot drzen poskus, za katerega se je ob koncu prireditve izkazalo, da je bil vreden uresničitve. Borca iz povsem različnih svetov sta prekrižala pesti in se v treh rundah pomerila v ekshi-
bicijskem dvoboju. Pred začetkom dvoboja se je Srpčič v šali čisto po Hamletovo spraševal: »Biti ali ne biti bit?« Ob koncu sta zmagala oba, eden zaradi ideje, da se tudi gledališče pridruži pobudi društva Soroptimist pri zbiranju sredstev za mamograf, in drugi, ker si je upal »obuti« čevlje igralca in interpretirati eno izmed težjih dramskih del. Zmagovalci pa so bili na koncu
pravzaprav vsi, ko so ta večer prišli v gledališče in z nakupom vstopnice darovali nekaj evrov za dobrodelni namen. Večer je prinesel tudi dodatnih, še kako potrebnih 1680 evrov za nakup novega mamografa.
Ob koncu prireditve se je zbranim v imenu kluba Soroptimist zahvalila tudi njihova predsednica Breda Žgeč, ki je povedala, da so k doslej zbranim 40.000
evrom pridali še dodatnih 1680 evrov. Akcija se nadaljuje, zato vas ponovno naprošamo, da -če lahko - tudi vi darujete za nakup novega mamografa. Spomnimo, če bi se akciji pridružili vsi občani MO Ptuj, bi vsak moral prispevati zgolj 10 evrov, če pa bi se vanjo vključili vsi z območja nekdanje občine Ptuj, pa bi bili dovolj zgolj trije evri.
PRAVNI NASVETI BRALCEM
Zaseg vozila s strani policista
Pred nekaj dnevi so me v naselju ustavili policisti, saj so mi z radarjem namerili 64 km/h. Najhuje pa je, da so mi policisti zasegli tudi avto, ki je od mojega prijatelja, saj sem v zadnjih dveh letih trikrat prekoračil hitrost. Zanima me, kako je možno, da so mi kar odvzeli avto, ki sploh ni moj, in ali bom oz. bo lastnik ta avto dobil nazaj.
Bralec Z. S.
Odgovor:
Iz vaših navedb menim, da je policist ravnal v skladu z zakonom, saj namreč ZPrCP predpisuje zaseg motornega vozila, s katerim je bil voznik zaloten pri storitvi hujšega prekrška (za hujši prekršek se šteje vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter vsak prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 EUR in stranska sankcija kazenske točke ali prepoved vožnje), s tem da mora biti dodatno podan še vsaj eden izmed pogojev, ki so našteti v zakonu (npr. najmanj trikrat v zadnjih dveh letih pravnomočno kaznovan za prekršek vožnje pod vplivom alkohola ali večje prekoračitve hitrosti itd.).
Ker so za prekoračitev hitrosti v naselju od 10 do 20 km/h predpisane 3 kazenske točke in kazen 300 EUR, se torej to šteje za hujši prekršek, in iz vaših navedb izhaja, da je izpolnjen tudi zahtevan dodaten pogoj za zaseg, saj ste v zadnjih dveh letih bili najmanj trikrat pravnomočno kaznovani za prekrške prekoračitve hitrosti (v naselju za več kot 30 km/h, zunaj naselja za več kot 40 km/h ali na avtocesti več kot 150 km/h). Zaseže pa se vozilo, s katerim je bil kršitelj zaloten in lastništvo ni pomembno. Sedaj bo pristojno sodišče po hitrem postopku odločalo o vračilu ali odvzemu vozila in je treba povedati, da Zakon o prekrških predvideva strožje pogoje za »stalni« odvzem vozila, ki ni v lasti storilca prekrška, saj se sme tretjemu odvzeti le, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanja narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale in v drugih zakonsko določenih primerih. Sodišče odredi vrnitev zaseženih predmetov na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti, zato menim, da ne bo odveč, da lastnik sodišču čim prej napiše predlog za vračilo vozila z obrazložitvijo situacije.
Bralce obveščam, da lahko svoje vprašanje, na katero želijo brezplačno objavo odgovora, pošljejo na e-mail alenka@ober-ski.si ali pokličejo na 041 369 357.
Alenka Oberski, univ. dipl. pravnica
Iz županovega prednovoletnega sprejema na ptujskem gradu
Milena Turk
Foto: Langerholc
14. decembra je župan na ptujski grad povabil predstavnike družbeno-politične javnosti na Ptuju, ki so slavnostno dvorano, kot vsako leto, tudi letos
napolnili do zadnjega kotička. Letošnji sprejem je obogatila slavnostna gostja - plezalka Mina Markovič, ki je dosegla vrhunske rezultate v plezanju na svetovnem nivoju, in ji je župan v zahvalo podelil veliko statuo MO Ptuj.
Mina Markovič na prednovoletnem sprejemu na ptujskem gradu
.	29
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
ZDRAVJE
Obnovljivi recepti bodo prihranili marsikatero vrsto pred
zdravniškimi vrati
Z julijem letos se je začelo postopno uvajanje zdravil na obnovljive recepte. Najprej so možnost zanje dobili diabetični bolniki, s 1. septembrom so obnovljive recepte začeli uvajati za srčno-žilne bolnike, s 1. januarjem pa jih bodo uvedli še za druge kronične terapevtske skupine zdravil. Obnovljivi recept je po svoji obliki enak navadnemu, le da ima posebno oznako »re-petatur«.
Bron ja Habjanič
Bolniki morajo po zdravila vedno v isto lekarno
Pomembno je vedeti, da v kolikor vam bo zdravnik predpisal zdravila na obnovljivi recept, morate ta zdravila zmeraj dvigovati v isti lekarni. Tudi bolniki sami bodo morali biti precej pazljivi, za katera zdravila jim bo zdravnik predpisal navadni in za katera obnovljivi recept. Za nekatera bolezenska stanja bodo morali bolniki k zdravniku, medtem ko pa jim za dobro obvladljivo kronično bolezen to več z obnovljivim receptom ne bo potrebno. Velja tudi opozoriti, da obnovljivega recepta ne bo mogel dobiti prav vsak kronični bolnik, če njegova bolezen ne bo dobro vodena. Z obnovljivim receptom se bo moral strinjati tudi bolnik sam.
Farmacevti svetujejo, da bolniki dosledno vodijo seznam vseh zdravil, ki jih jemljejo
Da bi zagotovili čim večjo varnost zdravljenja z zdravili, lekarniški farmacevti bolnikom priporočajo, naj dosledno vodijo seznam vseh zdravil, ki jih jemljejo. Seznam oziroma osebna kartica zdravil je pomemben vir podatkov ne le za bolnika, ampak tudi zdravnika in lekarniškega farmacevta. Seznam zdravil naj vključuje vsa zdravila, izdana na recept, zdravila, ki jih bolniki sami kupujejo brez recepta v lekarni ali specializiranih prodajalnah, in druge izdelke, ki jih uporabljajo za nego in ohranjanje zdravja. Na seznamu zdravil
Foto: Tatjana Mohorko
naj bodo zapisana ime in jakost zdravila, ime zdravilne učinkovine, odmerek in pogostost uporabe, namen uporabe in opombe oziroma posebnosti jemanja. Na seznam naj bolnik napiše še ime osebnega zdravnika, naziv zdravstvene ustanove, naziv lekarne, kjer prevzema predpisana zdravila, ter svojo telefonsko številko in naslov. Bolnik lahko prosi za pomoč pri pripravi seznama zdravil lekarniškega farmacevta. Obrazci za izdelavo osebne kartice zdravil so na voljo v lekarnah in na spletnih straneh slovenskih lekarn.
Na isti recept bo možno še trikrat v obdobju enega leta dvigniti zdravila, recept ostane v lekarni
Kontracepcijske tablete na obnovljivi recept ginekologi predpisujejo že od leta 2009. Njihove pacientke so s to rešitvijo zadovoljne, saj gredo tako po recept le še enkrat na leto namesto enkrat na tri mesece, zdravnik pa ima tako več časa za pacientke, ki ga obiščejo zaradi drugih težav. Ob zdajšnjem širjenju obnovljivega recepta je predvideno, da se lahko ta načeloma predpiše za vse kronične bolezni. Izjema so močna protibolečinska zdravila in psihotropna zdravila, kot so na primer pomirjevala. Za katerega bolnika je obnovljivi recept primeren, pa oceni osebni zdravnik. Novost velja zagotovo pohvaliti, saj bo nedvomno zmanjšala čakalne vrste pred vrati zdravnikov, hkrati pa bodo zdravniki pridobili več časa za preglede in svetovanje bolni-
Obnovljivi recepti so tako za zdravnike kot za kronične bolnike dobrodošla novost.
kom.
Splošni zdravniki so naredili raziskavo, ki je pokazala, da je kar četrtina vseh pregledov administrativne narave, torej gre za tiste bolnike, ki imajo svojo bolezen pod nadzorom in ki k zdravniku pridejo le po recept za zdravila ali izdajo bolniških listin. Za vse te je obnovljivi recept zagotovo dobrodošla novost, saj konec koncev čakanje na recept v čakalnici tudi za bolnike pomeni tveganje, da se nalezejo kakšne bolezni.
Slovenski zdravniki so lani napisali skoraj 16 milijonov receptov
Še lažje se bodo z recepti v lekarnah spopadli takrat, ko bo uveden t. i. elektronski recept. V lekarnah se namreč še zmeraj veliko časa porabi za vse administrativno delo, saj morajo farmacevti vse podatke z recepta vnesti v svoj elektronski sistem. Tako morajo zabeležiti datum predpisanega recepta in navodila za uporabo, da lahko pacientu ob ponovnem prihodu svetujejo. Vsakič znova pa morajo preveriti, ali pacient zdravila uporablja skladno z navodili in če je počutje ob jemanju dobro. To je še posebej pomembna naloga farmacevta, ker pacient z obnovljivim receptom kar nekaj časa ne bo šel do zdravnika, pač pa bo imel kontakt zgolj s svojim
farmacevtom. Če bo farmacevt ugotovil, da bi bilo dobro, da kronični bolnik kljub obnovljivemu receptu obišče zdravnika, mu bo to tudi svetoval. Na obnovljivi recept lahko zdravila za svojce dvignejo tudi družinski člani, a jih bo farmacevt kljub temu povprašal, ali si bolnik redno kontrolira krvni tlak, če so opazili kakšne nenavadne spremembe ipd.
Možni zapleti ob spremembi terapije
V lekarnah opozarjajo na možne zaplete ob spremembi terapije pri zdravilih, ki jih ima bolnik na obnovljivi recept, saj projekt e-zdravje še ni vzpostavljen in zato lekarne nimajo vpogleda v to, ali ima bolnik morda v kakšni lekarni že odprte izdaje zdravil na obnovljivi recept. Če v času veljavnosti obnovljivega recepta zdravnik bolniku zamenja zdravilo, bi ta moral novo zdravilo dvigniti v isti lekarni, kjer ima odprt obnovljivi recept. S tem novim receptom hkrati lekarniškemu farmacevtu sporoči, naj se odprt obnovljivi recept predčasno zaključi, saj se je spremenila terapija. Bolnike zato v lekarnah naprošajo, naj se z zdravili oskrbujejo vedno v isti lekarni, saj bo imel lekarniški farmacevt na ta način pregled nad tem, s katerimi zdravili se zdravi bolnik.
30 . //V™
ZDRAVJE
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Predstavljamo ISPP - Inštitut za socialno psihiatrijo in
psihotravmatologijo
V današnjih časih se med ljudmi pojavlja vse več stisk in marsikdo več ne najde izhoda iz svojih težav. Če je bilo nekoč sramotno poiskati pomoč, se danes že veliko ljudi zaveda, da s tem ni prav nič narobe. Včasih je lahko dovolj že en pogovor z nekom, ki te razume, te posluša in ti svetuje.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Po mnenju ustanovitelja Inštituta dr. Roberta Oravecza, dr. med., spec. psihiatra, je po
znanstveno utemeljenem mnenju naš del Slovenije še posebej obremenjen s posledicami nasilja, tako da so tovrstni projekti zelo zaželeni. Inštitut ima za zdaj dva terapevtsko-svetovalna centra, na Ptuju in v Ljubljani, načrtujejo pa tudi ustanovitev drugih, predvidoma v Murski Soboti in zatem še kje.
»Do konca 90. let nihče ni govoril o spolni zlorabi, nihče tudi ni nudil pomoči ljudem s tovrstnimi izkušnjami. Potem, ko smo v sklopu Psihiatrične bolnišnice Ormož izvedli simpozij na to temo in začeli spodbujati razkrivanje travmatskih življenjskih izkušenj, je čedalje več ljudi začelo govoriti o svojem trpljenju. Potrebe se vedno artikulirajo v skladu s kvaliteto ponujene storitve. Seveda pa je potreben čas, da se v prebivalstvu razširi informacija o nekem projektu. Na osnovi svojih izkušenj iz psihiatrične ambulante lahko rečem, da precejšen del prebivalstva trpi zaradi odraščanja poleg alkoholno zasvojenih, nasilnih staršev ali zaradi izkušnje fizičnega ali spolnega nasilja,« poudarja dr. Oravecz, ki v nadaljevanju odgovarja tudi na zastavljena vprašanja.
Zakaj naj bi človek, ki je v stiski, obiskal ravno ta Inštitut?
ISPP trenutno nudi dodatno pomoč depresivnim in samomorilno ogroženim osebam, osebam z izkušnjo nasilja (kot žrtve, priče ali kot storilci), osebam, ki so odraščale poleg odvisnih staršev, prav tako pa tudi vsem osebam,
ki so utrpele travmatogene izkušnje v prometu ali kot žrtve kaznivih dejanj. Naši sodelavci so dobro kvalificirani v različnih oblikah psihoterapije in svetovanja. Nudimo pomoč posameznikom, družinam in parom, delo pa poteka tudi v obliki skupin.
Sem depresivna, izhoda iz svoje stiske ne najdem. Pod nogami se mi je porušil svet. Kako mi lahko pomagate?
Psihoterapevtska in svetovalna pomoč ni alternativa psihiatrični oskrbi, ki vključuje tudi zdravljenje s pomočjo zdravil. Tovrstna oblika zdravljenja pomaga večini depresivnih in potencialno samomorilnih oseb, vendar se včasih pokaže potreba po dodatni podpori ali pomoči. Včasih je nujna podpora ob osamosvajanju, predelavi neugodnih razvojnih vzorcev ali nasilnega vpliva, občasno pa gre za hude posledice travm, ki se vsiljujejo v razmišljanje ali čustvovanje posameznika. Pri tem so verjetno še najbolj pomembne tiste neugodne predstave o sebi, ki človeka ugonobijo, jemljejo samozavest, sam pa jih ne more spremeniti ali se jih otresti.
Posamezniki, ki so že poskušali narediti samomor, so še posebej ogroženi, da bi ponovno obupali. Podpora svetovalca in skupine lahko prepreči takšen razvoj dogodkov.
So zdravila pravi način za odpravo stiske? Kakšen je pravzaprav vaš pristop? Ali v svoji praksi posegate bolj na področje pogovora, komunikacije

t s
in medsebojnega zaupanja med vami in pacientom ali pogosteje uporabljate različne medikamente?
Sodobna psihofarmakoterapija je ogromno prispevala k učinkovitemu zdravljenju tesnobno-stnih, depresivnih in psihotič-nih motenj. Danes ne napisati antidepresiva depresivni osebi, je zagotovo velika strokovna napaka. Vendar, zdravila niso rešitev sama po sebi, ampak so le kot "bergle", ki omogočajo, da "človek z zlomljeno nogo naredi prve korake". Antidepresivi npr. pomagajo, da prizadeti posameznik postane bolj vitalen, zbran, da ima več volje in energije, da manj trpi za stisko in tesnobo. Ob tem bo zagotovo lažje reševal svoje težave ali se posvečal dejavnostim, ki mu bodo prinesle ugodje, zadovoljstvo. Enkrat je eden od mojih učiteljev povedal, da je zdravilo podaljšek zdravnikovega učinka, ki mora delovati do naslednjega srečanja. Čeprav je psihofarmakologija imela nekaj velikih uspehov v preteklih desetletjih, kar se kaže tudi v znižanju stopnje samo-morilnosti in bolj učinkovitem življenju tudi tistih pacientov z najhujšimi motnjami, pa so nekatere psihične težave še vedno bolj ali manj izven učinkovitega dosega zdravil. Za travmatska stanja, odvisnost, osebnostne motnje za zdaj še ni učinkovitih zdravil, pa tudi sicer so učinki
zdravljenja najbolj izraziti tam, kjer se kombinira človečnost, ču-ječnost, strokovno in terapevtsko znanje s primerno in razumno farmakoterapijo.
Zakaj je po vašem mnenju med ljudmi vedno več duševnih stisk?
Družba, v katerem živimo, ni najbolj prijazna do človeka. Po eni strani ponuja zelo visoki standard, kvaliteto življenja, materialne dobrine, po drugi strani pa je le redkim omogočeno, da te cilje dosežejo brez nadčloveškega napora ali izpostavljenosti hudim stiskam. Na žalost delovne razmere v marsikaterem delovnem okolju ogrožajo duševno in telesno zdravje posameznika, posledično pa še njihovih otrok. Gre namreč za to, da se neugodni stresni vplivi, ki prizadenejo starše, zrcalijo v razvojnih dosežkih ali celo travmatiziranosti njihovih otrok. Del zgodbe je tudi to, da se pojavljajo in uveljavljajo novi standardi enakopravnosti, nedotakljivosti, pravice do varnega življenja brez nasilja ali podrejenosti. V zrcalu teh vrednot ljudje ne sprejemajo več nečloveških življenjskih razmer za samoumevne, ampak iščejo možnost, da se teh neugodnih občutkov razbremenijo.
Ali lahko tudi sami kaj naredimo za to, da ne zbolimo?
Zagotovo, vendar velikokrat
. / /tt/<-rf/t 31
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
OBVESTILA / ŠPORT
proti svojim navadam in uveljavljenim vzorcem obnašanja, ki jih utrdimo že v času odraščanja. Simbolično je življenje velika tehnica, z dogodki in vplivi, ki nam na eni strani jemljejo moč, rušijo možganski ustroj, ali nam "polnijo akumulator" in dajejo občutke ugodja. Ti vplivi bi morali biti na dolgi rok v dobrem ravnovesju. Torej, vsakdanje strese, neugodne dogodke bi morali znati uravnovesiti z ugodnimi odnosi, telesno bližino, razumevanjem, rekreativno ali prostočasno aktivnostjo.
Tudi prehrana je pomembna, saj stres neugodno vpliva na povišanje maščob in sladkorja v krvi. Na žalost je marsikdo vzgojen tako, da ne vidi svojih lastnih potreb ali ne zazna, kaj prinaša ugodje, sprostitev. Zaradi tega nenehno ugaja drugim, dela čez svoje zmožnosti, se napenja čez svoje moči. Če to traja dlje časa, se pojavljajo duševne in telesne težave, ki potem hudo poslabšajo kvaliteto ali trajanje življenja.
(nadaljevanje v prihodnji številki Ptujčana)
m*
m

Spoštovani bralci
Želimo vam blagoslovljene božične praznike in veselo silvestrovanje v krogu svojih najbližjih, v novem letu 2012 pa čim več veselih trenutkov, pozitivne energije in prijaznih misli.
Uredništvo
Šport in invalidnost gresta skupaj
Na osnovni šoli Olge Meglič so v začetku decembra v sodelovanju z Društvom za šport invalidov Most predstavili šport invalidov. Učenci so tako spoznali nekaj športov, s katerimi se uspešno ukvarjajo invalidi, in se v njih tudi preizkusili.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Društvo za šport invalidov MOST (DŠI MOST) je na osnovni šoli Olge Meglič ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga vsako leto obeležujemo 3. decembra, predstavilo šport invalidov. Skupaj s športniki invalidi sta Silva in Andreja Razlag, slednja je tudi predsednica društva, predstavili kegljanje za slepe in slabovidne (leta 2012 bo v Sloveniji 13. EP), košarko na invalidskih vozičkih (leta 2012 bo v Sloveniji EP skupine B), šah za slepe in slabovidne ter namizni tenis. Učenci so tako spoznali šport invalidov in se
tudi sami preizkusili. »S predstavitvijo smo želeli, da naši učenci občutijo, kako je na primer z invalidskega vozička metati na košarkarski koš,« je ob koncu dogodka povedala ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath ter nadaljevala, da otroci s takšnimi predstavitvami lažje sprejmejo drugačnost. Andreja Razlag pa je med drugim dejala, da se v društvu trudijo za večjo prepoznavnost športa invalidov v javnosti, saj se zavedajo, da je šport samo eden ter da šport in invalidnost gresta skupaj.
Na OŠ Olge Meglič je potekala predstavitev športa invalidov, kjer so lahko učenci spoznali nekaj športov, s katerimi se uspešno ukvarjajo invalidi, in se v njih tudi preizkusili.
Obvestilo o terminih najema športne dvorane v Spuhlji
Termini v športni dvorani
ČAS	CENA (€)
14.30-16.00	20*
16.00-17.30	20*
17.30-19.00	30*
19.00-20.30	30*
20.30-22.00	30*
Termini v trajanju ene ure in pol se oddajo od ponedeljka do petka.
*V primeru zakupa vsaj dveh terminov se cena najema zmanjša za 5,00 evrov. Dvorano je možno najeti ob vikendih za manjše turnirje. Upravljavec: Mestna občina Ptuj, Četrtna skupnost Spuhlja Naslov: Spuhlja 12 a, Ptuj. Površina športne dvorane: 432 m2 (elastični športni tlak - guma) Kontaktni podatki: tel.: 02 748 29 79 e-pošta: dalibor.markez@ptuj. si
32
SPORT
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
Tatjana Majcen Ljubič postala med športniki invalidi slovenska športnica leta 2011
Zveza za šport invalidov Slovenije, Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK), je v Kočevju 8. decembra podelila priznanja za najboljše slovenske športnike leta 2011 med invalidi. Nagradi sta prejela atleta Tatjana Majcen Ljubič in Jože Flere. V ekipni konkurenci sta nagradi dobili ženska namiznoteniška in moška strelska reprezentanca.
Bronja Habjanič
Majcen Ljubičeva je članica slovenske paraolimpijske atletske reprezentance in članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Ptujska paraolimpijka si je nagrado za športnico leta, ki jo je dobila prvič, prislužila z drugim mestom v suvanju krogle ter tretjim v metu diska na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji, poleti pa je postavila še nov svetovni rekord v suvanju krogle z rezultatom 6,82 metra.
Januarja letos odlična na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov na Novi Zelandiji
Med 21. in 30. januarjem letos se je Tatjana udeležila svetovnega atletskega prvenstva športnikov invalidov na Novi Zelandiji in dosegla srebro v suvanju krogle, bron v metu diska in peto mesto v metu kopja. Pred odhodom na svetovno prvenstvo je trenirala vse tri discipline, njen cilj pa je bil izboljšati vse osebne rekorde, kar ji je tudi uspelo.
Maja letos je postala svetovna rekorderka v suvanju krogle
Na 14. odprtem prvenstvu Hrvaške v atletiki v Pulju je Majcen Ljubičeva postavila svetovni rekord v suvanju krogle - 682 centimetrov, s čimer je najboljšo lastno znamko presegla za 18 centimetrov, svetovno pa za 9 centimetrov. Kot pove sama, je za svetovni rekord morala trdo garati kar devet let.
»Ko sem dobila vabilo za podelitev slovenske športnice leta, sem vedela, da bova oba s trenerjem dobila srebrno priznanje za trenerske in športne dosež-
Foto: osebni arhiv
ke, ni pa se mi niti sanjalo, da bo naziv športnice leta pripadel prav meni. Seveda sem bila zelo vesela, saj je s tem priznanjem nekako poplačan moj trud, ki ga vlagam v vsakodnevne treninge, in mi daje tudi motivacijo za nadaljnje delo,« je po prejemu naziva povedala Majcen Ljubičeva.
Sponzorjev kljub velikim uspehom še zmeraj ni
»Pomagajo mi tisti, ki me poznajo, in zato sem še posebej ponosna na moje sodelovanje s podjetjem Žiher, d. o. o., iz Gori-šnice. Glede na to, da so prihodnje leto v Londonu paraolimpijske igre, so vse moje moči in trud usmerjeni v to smer, zato bom toliko bolj vesela, če bi se našel kak sponzor, ki bi mi pomagal pri uresničitvi mojih sanj. Moja želja je, da sunem kroglo do sedmi-ce, in za ta cilj bo treba še veliko narediti,« pravi Tatjana.
Ob podelitvi priznanj najboljšim športnikom invalidom za leto 2011 po izboru Zveze za šport invalidov Slovenije, Paraolimpijskega komiteja, so s ptujskega območja priznanja prejeli še: strelec Srečko Majcenovič - član najboljše moške ekipe med športniki invalidi, Tatjanin trener Gorazd Rajher, srebrni znak ZŠIS -Pok je prejela Ptujčanka Andreja Razlag, glavna trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih v kegljanju za dve zlati in eno srebrno medaljo njenih varovancev na svetovnem prvenstvu v Sarajevu.
Tatjana Majcen Ljubič - slovenska športnica leta 2011 med invalidi
Športne prireditve v JANUARJU
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 7. 1. 8.00-20.00	Nogomet: NŠ Poli Drava, turnir
Nedelja, 8. 1.	Nogomet: Liga MNZ
Sobota, 14. 1.	Nogomet: Liga MNZ
Nedelja, 15. 1.	Nogomet: Liga MNZ
Sobota, 21. 1. 8.00-20.00	Nogomet: NŠ Poli Drava, turnir
Nedelja, 22. 1.	Nogomet: Liga MNZ
Sobota, 28. 1. 9.00-17.00	Nogomet: FC Ptuj, turnir U18
Nedelja, 29. 1.	Nogomet: Liga MNZ
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 21. 1. 15.30-20.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Finea Maribor, člani (1. SNTL)
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE	
Sobota, 21. 1. 20.00	Košarka: KK Ptuj - ŠRK Koši Šentjur, člani
Nedelja, 29. 1.	Plezanje: Plezalni klub 6b, Vzhodna liga
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT	
Sobota, 28. 1. 19.00	Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Sežana, članice
33
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM JANUAR
m oP
MESTNO
ELEDALEŠČE
PTUJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
Petek, 6. januar	Aja Zamolo: SHARLATANUSMAXIMUS - PREMIERA, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultiva-cija in Kripl Teatra, ob 18.00 za izven
Sobota, 7. januar	Sten Vilar: VRTILJAK, gostuje Studio Anima Medvode, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30, za abonma Zvezdica in izven
Ponedeljek, 9. januar	Maja Pelevič: POMARANČNA KOŽA , gostuje Mestno gledališče ljubljansko ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven
Petek, 13. januar	Aja Zamolo: SHARLATANUSMAXIMUS, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra, ob 18.00 za izven
Nedelja, 15. januar	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven
Četrtek, 19. januar	Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 10.00 in 13.00 za šole in izven
Petek, 20. januar	Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 10.00 za šole in izven
Nedelja, 29. januar	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven
NA GOSTOVANJU	
Četrtek, 5. januar	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.00 na gostovanju v Slovenskih Konjicah
Sobota, 7. januar	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 18.00 na gostovanju v Semiču
Sreda, 11. januar	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30 na gostovanju v Laškem
Sobota, 14. januar	Ivo Andrič: ASKA IN VOLK, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 10.30 na gostovanju v Kopru
Ponedeljek, 23. januar	Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Radovljici
Četrtek, 26. januar	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.00 na gostovanju v Ljubljani
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
V prvem tednu januarja 2012 spet začenjamo vadbo. Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 6. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Pred začetkom plavanja bo uvodno predavanje za starše, termin je objavljen na spletni strani. Informacije in prijave po telefonu 051 220 984.
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo internetno stran www.plavanje-dojenck-ov.com.
Plavalna zveza Slovenije
Jaz sem ravnokar preplaval bazen.
Fotoarhiv PZS
Ponudba CID-a Ptuj in flJ^pl Mestnega kina Ptuj v
januarju
Od decembra 2011 do začetka februarja 2012, CID Ptuj:
Večna mesta v letnih časih Fotografska razstava Ptujčanke Šadeje Nestorov V prvi Šadejini razstavi fotografij so zbrani utrinki, ki jih je ujela ob pohodih skozi mesta.
Sobota, 24. december, 21:00, CID Ptuj:
M.C. in The Boonker Koncert na božični večer Kaj imajo skupnega Božiček, James Brown in polnočnice? Funky soul! Koncert zasedbe M.C. in The Boonker, po koncertu pa še božični DJ r'n'b session (Piece/Cheecha). Vstopnine ni.
Vsak dan od torka, 20., do srede, 28. decembra (razen 24. in 25. decembra), 19:00, Mestni kino Ptuj:
Drevo življenja
Praznične projekcije filma, ki je v Cannesu 2011 prejel zlato palmo za najboljši film
Najbolj intimno in hkrati najbolj epsko delo Terrenca Malicka je vizualna simfonija, ki v iskanju resničnega, večnega in neskončnega prehodi razdaljo od otroštva do odraslosti in od zametkov zemeljskega življenja do skrajnih robov vesolja.
Četrtek, 5. januar, 19:00, Mestni kino Ptuj:
3 dni za idejo Mednarodni umetniški performans Kaj nastane, ko se srečajo gledališki skladatelj, cirkuška akrobatka, igral-ka-likovnica in v elektroniko usmerjeni glasbenik - in tako rekoč iz nič ustvarijo šov, pri čemer kot svoj glavni oder uporabijo dvorano in projekcijsko kabino starega kina? Priložnostna francosko-slovenska zasedba vas vabi na edinstveno umetniško izkušnjo, kjer se bodo srečali glasba, gledališče, video, ples in risanje v živo.
Četrtek, 12. januar, 19:00, Mestni kino Ptuj:
Ptujčani za ptujski film Predstavitev filmskih projektov Tomaža Šnebergerja Ogledali si bomo prejšnji (srednjemetražni) film mladega ptujskega režiserja Tomaža Šnebergerja Tudi to se zgodi in v prisotnosti filmske ekipe skupaj pripomogli k uspešnemu dokončanju njegovega najnovejšega (celovečernega) igranega filma Izgubljen, da najden.
Petek, 13. januar, 19:00, CID Ptuj:
Hip hop petek trinajsti
Srečanje in bitka ptujskih hip hoperjev
Sobota, 28. januar, 20:00, CID Ptuj:
Posvečeno: Nirvana Koncert udeležencev CID-ovega tečaja kitare in glasbenih skupin z gosti V CID-u se bomo legendarni zasedbi poklonili s koncertnim večerom Nirvaninih skladb v izvedbi mladih udeležencev CID-ovega tečaja pod vodstvom mentorja Marka Korošca. Pridružila se jim bo še gostujoča ljubljanska skupina Nora doba in nekaj drugih gostov. Vstopnine ni.
Celo šolsko leto v CID-u Ptuj: dnevni center, informacije za mlade, različne oblike neformalnega izobraževanja (orientalski ples, cikel Pre-plešimo svet, glasbeni tečaji (kitara, bas kitara, bobni, glasbene skupine), likovna in novinarska ustvarjalnica, konverzacija v francoščini ...), mednarodne izmenjave, prostovoljstvo ... + dobrodošle vaše pobude! Več informacij na www.cid.si.
Spored Mestnega kina Ptuj najdete na www.kinoptuj.si.
34 ■ ^v™
OGLASI
23. DECEMBER / GRUDEN 2011
SILVESTROVANJE
na Mestnem trgu na Ptuju
31.12. 2011
m //i
20.00-22.00 mehanska glasba
22.00-02.00 zabava z narodno-zabavnim ansamblom DINAMIKA
00.15
voščilo novoletnih kolednikov
02.00-03.00 mehanska glasba
Pestra kulinarična in gostinska ponudba.
Organizatorja: Javne službe Ptuj. d. o. o., in Ivo Repec, s. p.

. /f/f/Vf//« 35
ffjl LEKARNE PTUj
LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2 250 PTUj T 02 771 80 01
LEKARNA
Za vas smo tukaj:
med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
dežurstvo: januar 2012						
ponedeljek	toiek	sreda	Cetitek	petek	sodota	nedelja
2	3	4	5	6	7	
Označene dni dežura naša lekarna, in sicer: ob delavniah	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nede|ah in prazniki)	24 ur
POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90
www.lekarna-loplek.si
LEKARNA PTuj ¡E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.DO - 2D.D0, V SOBOTO! 7.OD - 14.00
dežurstvo: ¡anuar: 1.1.2012
9.1.2012 -31.1.2012
DEŽURSTVA 08 DELAVNIKIH POTEKAJ OD 20. DO 7. URE ZjuTRAj, 08 SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN 08 PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN DD 7. URE Z|UTRA| 00 7, URE NA5LEDNjEQA DNE.
V nedeljo m ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 m 14.00.
Spoštovane občanke in občani Mestne občine Ptuj!
»Skrb za okolje je ključnega pomena, saj tako zagotavljamo tudi boljše pogoje za generacije, ki prihajajo za nami.«
Te ga se še kako zavedamo v Čistem mestu Ptuj, kjer smo vrsto let skrbeli, da je Ptuj ohranjal podobo čistega mesta. Sledili smo trendom in jih skrbno uvajali, ob tem pa poskrbeli, da ste tudi občanke in občani spoznali, kaj odpadki sploh so, kako jih ločujemo, zakaj je skrb zanje pomembna ipd. To smo počeli z velikim spoštovanjem in zanosom do čistega okolja.
Radi bi se vam zahvalili za sodelovanje In zaupanje, ki ste nam ga namenili v vseh teh letih.
Ob tem pa bi vam radi izrekli tudi uspešen in prijeten zaključek leta 2011 ter nepozaben vstop v leto 2012. Naj bo leto, ki ga zapuščamo, polno spominov, lepih idej in novih ciljev, ki sijih boste zadali. Janez Letnik, direktor Čistega mesta Ptuj
S3

r
•/smilili) 2U yi)llIw/uj)Ja IlJ ifrmfo fcjt^i lLi=£i 3jujJ]U
Prihaja program kot iz sanj ! Snelly združuje vse terapije v en program za lepši praznični dan.
¡tfuMMJ f|| «iff»?! ^ ''i^j*
j\£3UJ ¡¿Lo mr P/kiJ iDifriÖläi) =J ÜrlältyJ
VALENS AUGUSTA WELLNESS, GRAND HOTEL pR|MUS****superior
Le najboljše storitve so dovolj dobr
as. Razvajajte se in uživajte življen
Silvestrovanje v Grand Hotelu Primus****superi0r
r
HOTELS & RESORTS
PONUDBA MESECA - JANUAR 2012
MASAŽA MESECA-LIMFNA DRENAŽA
(40 minut, strojna-PRESSO)
REDNA CENA: 25-€ ponudba meseca: 19,00 €
Limfna drenaža spodbuja delovanje limfe In omogoča, da se telo osvobodi strupov ter lažje odvaja odvečno vodo. Za lepše noge, ki bodo manj utrujene in brez oteklin. Noge vam bodo hvaležne.
SILVESTROVANJE v Termah Ptuj:
-	Restavracija Grand Hotela Primus****superi°r: 130 eur/osebo
-	Termalni Park (Rimsko silvestrovanje): 80 eur/osebo
-	Klub Gemina XIII.: 40 eur/osebo
Dodatne informacije: 02 749 45 00, rezervacije@terme-ptuj.si
|/| I Q f\ iv | popust ob nakupu vstopnice za l\l_l i WIM silvestrovanje v Termalnem Parku.
Cena vstopnice s popustom znaša 60 eur 2a osebo.
Popust velja ob nakupu največ dveh vstopnic in se z drugimi popusti izključuje. Terme Ptuj, Pot v toplice 9,2251 Ptuj
25%
is| | p) k i popust ob nakupu vstopnice za l\U r U IM Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII.
Cena vstopnice s popustom znaša 30 eur za osebo. Popust vetja ob nakupu največ dveh vstopnic in se z drugimi popusti izključuje. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
25%
SMK HOTELS & RESORTS
Terme Ptuj
Tel.: +386 2 74 94 500. e-mail:hotel.primus@terme-ptuj.si. Pot v toplice 9. 2251 Ptuj, Slovenija www.terme-ptuj.si
NAJEM privat savne ANTINOOS v Savna centru FLAVTA
REDNA CENA: 80-€ ponudba meseca: 60,00 €
Koristite 4 ure individualno turško in finsko savno za ceno 2 urnega najema. Cena velja le v ponudbi meseca za plačilo in koriščenje v januarju 2011.
■
1