o                                                                                 ---                            -o
Štev. 4.              V Ljubljani, 1. malega travna 1915.                Leto XVI.
<•»—                                               —                                                                                                                                                     ¦**
Brin.
(Narodna legenda.)
Ko s težkim križem obložen            ,,Nad vse grmovje proslavljen
Zveličar v smrt je bil peljan,           in blagoslovljen bodi ti,
pod brin se zgrudil je zelen,           ostani vedno mi zelen
utrujen bridkih muk in ran.            in sad zdravilen rodi ti!"
Tedaj pa grm se nagne k tlom        Ves ginjen tla poljubi brin,
in skrije v krilo gostih vej              kjer odpočil se je trpeč
Trpina pred sovražnikom,                preganjani nebeški sin,
ki z bičem goni ga naprej.              a kvišku grm ne vstane več.
Ko Jezus odpocije se,                      In nikdar več se ne ospe,
svoj križ si zopet naloži,                 v vrocini, v mrazu zeleni
hvaležno se na brin ozre                 in vsako tretje leto se
in z tnilim glasom govori:               odene v cvet in sad rodi.
V sad pa je križec troroglat zarezan brinu za spomin, kdor sad ta zauživa rad, želodčnih nima bolečin.
Fr. Rojec   .