Franc Jakopin
RUSKI PRAVOPIS NA RAZPOTJU
Zgodovina ruskega pravopisa se začenja z vpeljavo ćirilske azbuke pri vzhodnih Slovanih. Sestav črk, ki so nastale v neposredni zvezi z glagolico, je bil prikrojen grafični upodobitvi južnoslovanskega jezikovnega tipa, zato je bilo nujno, da se je ta sistem prilagodil vzhodnoslovanskim glasovom in njihovim medsebojnim odnosom. Brez poznavanja globokih sprememb v staroruskem konzonatizmu in voka-lizmu ni mogoče razumeti nekaterih temeljnih pravopisnih načel, ki so se uveljavila v stalnem stiku z razvojem žive jezikovne materije; enako ne bi mogli mimo mogočne cerkvenoslovanske pisne tradicije, ki je s fetišizacijo črke gojila že napol mrtvi južnoslovanski literarni jezik in si prizadevala, da bi ga ubranila pred navalom domačega jezikovnega elementa. Vzporedno se je za necerkvene potrebe uporabljal domači jezik, ki so ga pisali po istih pravopisnih normah, veljavnih za cerkvenoslovanščino.
V skopih obrisih preglejmo začetke ruskega pravopisa in njegov razvoj do danes.
135
Medtem ko so bili v stcksl. mehki samo produkti praslovanskih palatalizacij (1, r, n, č, ž, š, št, C, ds, s, žd in dz)' in ;,-se v ruščini konzonanti zelo zgodaj, še pred onemitvijo polglasnikov, polarizirajo v mehke in trde,^ izven parov pa ostanejo ž, š, šč, č in C, od katerih so otrdeli ž, š in do konca 14. stol. še c; č in šć pa sta ostala mehka. Dolgo so stali ločeno tudi velari k, g in h; j ostane med mehkimi.
Sledovi teh velikih glasovnih premikov so se morali pokazati tudi v pisavi; obenem se je v staromski dobi občutno zmanjšalo število samoglasniških fonemov, zato so se nekateri grafični znaki zanje lahko uporabili za označevanje novih konzonantnih razmerij (znak za nosni e -A- se je npr. preoblikoval v poznejši znak h, ki pomeni o za mehkimi konzonanti ali ja za vokali in na začetku besede). Z grškimi besedami so sprejemali tudi nekatere črke, ki so se kmalu izkazale za odvečne, tako npr. <^ in fita za konzonant f — v grščini sta to dva znaka, ph in th, za dva konzonanta — (^haoso^ : Aeanaciß, AenHbi, öoMa) ali črko v, ki je lahko označevala i in v (Mvpo, Cvhoa, evaHrcAie). Ko je izgubil glasovno vrednost, je postal nepotreben tudi t.
Odkar je dobila na začetku 18. stoletja najpomembnejše mesto tiskana knjiga in se je z uvedbo graždanice, leta 1708 po latinici preoblikovane stare ćirilske pisave, posvetna knjiga tudi na zunaj ločila od cerkvene in je osrednje mesto v javnem življenju prevzel ruski jezik, so se pravopisna vprašanja pojavila dokaj živeje in ostreje kot nekoč. S Petrovo dobo je začela ruščina sprejemati toliko novih x>ojmov in besed, da jih je komaj utegnila za silo asimilirati; morali pa so jih tudi zapisati. Izcimile so se dveh vrst težave: kako zapisati govorjeno in kako izgovoriti zapisano. Iz tega stoletja so znana zlasti pravopisna prizadevanja Tredja-kovskega, Lomonosova, Sumarokova in Karamzina; zasledimo tudi že hude črkarske boje med Tredjakovskim in Lomonosovom. Prvi je težil k temu, da bi pisavo čimbolj približal govorjenemu jeziku, medtem ko se je Lomonosov bolj nagibal k zmernemu spreminjanju tradicije.
Takrat je tudi čedalje glasneje sililo v ospredje vprašanje, kako označevati o za mehkiiTii konzonanti. Jezikovni pojav prevoja naglašenega e v o se je sicer razvil že v staroraski dobi, vendar si je s težavo utiral pot v zapise; neodložljivo pa je to vprašanje postalo šele v 18. stoletju, ko pismeni jezik ni mogel več mimo govora. Tako je bil v času Tredjakovskega vpeljan znak io (necioiuL), ki pa še je uporabljal precej nedosledno, ker je o-jevski izgovor le počasi zmagoval v govoru višjih plasti; ker je bil zaradi podobnosti z lo tudi grafično neroden, ga je Karam-zin zamenjal z e, ki še do danes ni obvezno vpeljan v tisk. Zaradi manjkajočega znaka za o, ki sledi mehkim soglasnikom, ima pravopis še danes težave s pisavo tujk, v katerih nastopa ta zveza. Tako se je npr. beseda SaraAtoH, ki je bila prvič zabeležena leta 1702', do danes ohranila v tej pisavi, čeprav izraža pisava SaraAeH popohioma isto. Samo sporadično uporabo tega znaka (e) razumemo, če upoštevamo, da je v knjižnem izgovoru šele sredi 19. stoletja popolnoma prodrla izgovorjava čort in n'es'oš.^
Predvsem zaradi tujk je bilo treba v 18. stol. vsaj za silo rešiti tudi vprašanje »čistega in prejatiranega e«. Prej so pogosto pisali tudi 3tot, stslkhPl in podobne redke domače besede z znakom za prejotirani e (eiox, eTaKifi); toda s sprejemanjem tujk je bilo treba to dvoje razmejiti vsaj na začetku besede in po vokalih. Obrnjeni e (a), ki je moral biti znan že v 17. stoletju,' se je sicer začel uveljavljati
' R. Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana 1952. Str. 40
! v. v. Ivanov, Istoričeskaja granimatika russkogo jazyka. Moskva 1964. Str. 248—258 3 M. Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch I. Heidelberg 1953 < G. o. Vinokur, Izbrannye raboty po russkomy jazyku. Moskva 1959. Str. 162—207 ' Ja, K. Grot, Spomye voprosy iiisskogo pravopisanija ot Petra Velikogo donyne. Sanktpeterburg 1876.3 Str. 31j—316
136
takoj po uvedbi graždanice, vendar so ga skoraj vsi pravopisci preganjali, češ da je nepotreben; v resnici pa je bil nujen in se je tudi obdržal.
Že v 18. stol. večkrat srečamo vprašanje resnično odvečnih črk; mednje štejemo jat (i), jor (i), fito (e), v in i. Lomonosov in drugi so jatu še pripisovali realno razlikovalno vrednost (i : e), zato seveda nikomur ni prišlo na misel, da bi ga vrgel iz abecede. V 19. stoletju so jat po vrednosti praktično že vsi izenačevali z e,' čeprav so ga po tradiciji ohranjali in so celo ocenjevali pismenost po obvladanju vseh korenov in končnic z jatom. Jora (i.) na koncu besede za trdimi soglas-niki posamezniki sicer niso več pisali, a se je uradno obdržal do porevolucijske reforme.
Najpomembnejši avtor, ki se je v šestdesetih letih preteklega stoletja z vso resnostjo lotil pravopisnih vprašanj, je bil Ja. K. Grot. V svoji knjigi, ki je doživela tri izdaje,' je zbral in pretresel vse dotedanje pravopisne navade, vendar iz tega' svojega dela ni zmogel izluščiti prečiščenega sistema, čeprav je svoje ugotovitve strnil v priročniku," ki je do leta 1900 doživel kar dvajset- izdaj. Šolski učbeniki so se po priporočilu ministrstva večinoma ravnali po Grotu, toda do obveznega enotnega pravopisa še zmeraj ni prišlo. Seveda takšno stanje ni pripomoglo k uspešnemu opismenjevanju novih, številnejših rodov.
Ponovno so bila pravopisna vprašanja sprožena leta 1901 v Moskovskem pedagoškem društvu. Tri leta po tistem je bila pri Akademiji znanosti ustanovljena najprej širša komisija, pozneje še podkomisija, ki je imela nalogo, da poenoti in izpopohii pravopis; v teh komisijah so sodelovali takratni vidni rasisti in slavisti: Baudouin de Courtenay, Budde, Bulic, Korš, Pypin, Sobolevskij, Sakulin, Šahmatov, Fortunatov, ščerba in dragi, šele po trinajstih letih, takoj po Oktobrski revoluciji, je zaživela pravopisna reforma, ki je odpravila odvečne znake in uredila pisavo pridevniških končnic in nekaterih predpon; ta reforma pa je uresničila samo najnujnejši del predlogov — kajti že takrat so začeli obravnavati nekatere predloge, ki še do danes niso bili ustrezno rešeni (pisava o za šumevci, ukinitev p'isave z t za šumevci ipd.).
Kakor se je knjižni jezik v desetletju po Oktobrski revoluciji bolj ali manj oddaljeval od starih norm, je tudi v pravopisu prišlo do številnejših primerov omahovanja. Spremembe, ki jih je prinesla reforma, so bile bolj grafične kot pravopisne, zato ni čudno, če so se konec dvajsetih let znova oglasile dotlej še neuresničene zahteve pravopisnih vprašanj, npr. pisava z ti za trdimi šumevci in o: uiLipoKHH, >KBip ipd. Od takrat dalje so s presledki spet delovale pravopisne komisije; v tridesetih letih je treba omeniti najzaslužnejše člane Ušakova, ščerbo in Obnorskega. Ta komisija je sestavila pravopisna pravila, ki naj bi dokončno zamenjala stare, grotovske norme. Po vojni so ta pravila večkrat izšla z dopohiitvami; vendar se je izkazalo, da je v njüi še polno raznoglasja. Imenovana je bila nova pravopisna komisija, ki ji je načeloval V. V. Vinogradov in ki je leta 1956 po večletnem prizadevanju izdala izpopolnjena in poenotena pravila.' Diskusija v strokovnih časopisih, ki se je odvijala pred izdajo novih pravil, je Bila umirjena'"; lingvisti so večinoma zagovarjali mnenje, da je treba veljavna pravopisna pravila samo uskladiti in da so nujni le neznatni popravki in poenotenja (nekoliko bolj
« A. Vostokov, Eusskaja grammatika. S.—Peterburg 1874,i2 Str. 183 ' Spomye voprosy . . . 1873, 1876, 1885
« Russkoe pravopisanie " ^
' Pravila russkogo pravopisanija i punktuacii. Učpeđgiz. 1956 Prim, sestavke o pravopisu v Eusskij jazyk v škole, 1954
137
urejena pisava z e in o za šumevoi, pisava h : bi v sestavljenih besedah — tipa npcAbiAYmHO in öesHAeÖHbiH po novem oba z bi).
Toda zatrte pravopisne strasti so se polegle samo za nekaj let. Spomladi leta 1962 je moskovski profesor A. I. Efimov s precej zavzetim člankom" ponovno sprožil (doslej najbolj množično) pravopisno diskusijo. Strokovne revije in drugi časopisi dobivajo odtlej dalje na stotine prispevkov in pisem iz vse SZ in tujine; objavljajo predloge najširšega razpona, od najskrajneje novatorskih do najbolj tradicionalističnih. Dvomesečnik za ruski jezik'^ je od 3. številke letnika 1962 dalje v vsakem zvezku posvetil precej strani pravopisnim vprašanjem; ta rubrika" je postala najbolj razgiban del omenjene strokovno-metodične revije. Prevladujejo prispevki učiteljev ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolah, ki v duhu Efimova zahtevajo spremembe dosedanjih pravil; v člankih se najdejo tudi prav fantastične ideje o fonetičnem pravopisu ipd. Kot glavni argument za temeljito revizijo navajajo trditev, da je veljavni pravopis preveč zapleten, nadalje nedoslednosti, številne izjeme in izjem izjeme itd. Očitno je vse to postalo takšna zapreka uspešnemu razvoju pouka ruskega jezika, zlasti v zadnjih razredih osnovne šole, da že upada pismenost. Učenci in učitelji zapravijo preveč časa in energije za »guljenje« pravopisnih pravil, zaradi česar ponekod docela zanemarijo seznanjanje z ruskim izrazom ali utrjevanje in bogatenje knjižnega besedišča; praktična stilistika in jezikovna kultura se pa sploh še nista uveljavili v šolskem pouku. Iz prispevkov je mogoče razbrati, da vlada v nekaterih šolah čisti pravopisni teror, kjer se je ves pouk omejil na nastavljanje pravopisnih pasti in podobno. Šolarji po uUcah prepevajo najbolj nemogoče pravopisne kuplete (npr. Cygan na cypockah cypljatam eye skazal, kot pravilo za primere, v katerih se za c-jem piše bi).
Sprva so precej na redko prihajali tudi svarilni glasovi, med njimi članek S. G. Barhudarova", ki sicer priznava pomanjkljivosti v obstoječem pravopisu, vendar meni, da bi se dalo vse zadovoljivo rešiti s treznim preudarkom; opozarja tudi, da pravopis ne more biti samemu sebi namen, temveč del jezikovnega pouka, in v najtanjših nadrobnostih ga je mogoče graditi le ob globljem poznavanju jezikovne strukture. Zato bi bilo nespametno, nadalje trdi Barhudarov, če bi zahtevali od enajst-, do trinajstletnega učenca, da v celoti razume pravila, polna leksike in gramatičnih pojmov, ki so na tej stopnji neosvojljivi. Iz tega se je rodilo sholastično učenje na pamet, medtem ko aplikacija pravil v praksi odpove. Potrebnih je več let zavestnega ukvarjanja z jezikom, da se v mladem človeku ustvari popolnoma izdelan, dognan odnos med grafično podobo besede in njeno zvočno realizacijo, še ob intelektualni zrelosti, ki pa je učenec v osnovni šoli še ni dosegel, dalje iavaja Barhudarov, je popolno obvladanje knjižnega jezika in pravopisa samo ideal, ki se mu lahko le bolj ali manj približujemo, kajti absolutno pismenih ljudi sploh ni.
Za splošno ozračje pravopisnega razpravljanja v prvem obdobju po Efimovu je značilen zaključek članka prof. Barhudarova: Ja horošo znaju, čto, vystupaja s takim prizyvom na stranicah pedagogičeskogo žurnala v nastojaščee vremja, kogda u mnogih učitelej siluio razygralasB orfografičeskaja fantazija, ja stavlju sebja v očenB nevygodnoe položenie: ja mogu bytB obvinen v konservatizme, daže v reakcionnosti. No postupitB inače ne mog: sto bylo by licemeriem i pered svoej naučnoj sovestBJu, i pered našej učitelBskoj obščestvennostBJu.
" Krasnorečie i orfografija. Izvestija, 23. marca 1962 « RussMj jazyk v škole >' Voprosy pravopisanija
" S. G. Barhudarov, Ne lomka, a ulučšenie našego pistma. Russkij jazyk v, škole, 1963, 1, str. 15—19
138
v tem razpoloženju je bila pri Inštitutu za ruski jezik Sovjetske akademije znanosti imenovana komisija, ki šteje 27 članov; poleg nekaterih znanih lingvistov, kakor so Avanesov, Barhudarov, Larin, Ožegov (zadnja dva umrla leta 1964), Refor-matskij, Rozentalt, Šanskij in Šapiro, jo sestavljajo še pisatelja Lidin in čukovskij, več učiteljev praktikov, pedagogov, psihologov in drugih. Predsednik komisije je akademik Vinogradov. Pretehtala in proučila je vse resne predloge v pismih in tiskanih prispevkih; organizirala je široko mrežo raziskovalnega dela, ki je zlasti obravnavalo vpUv pisave na izgovor; proučevali so pravopisno prakso zadnjih desetletij, zlasti pa so ob najbogatejšem gradivu skrbno in s posebej usposobljenimi strokovnjaki analizirali in klasificirali pravopisne napake učencev, da bi se objektivno poučili o tem, kolikšna krivda za tako obilico napak zadene pravopisna pravila, in da bi ugotovili, kateri posegi bi res preprečili najpogostejše pravopisne spodrsljaje. Seveda se komisija zaveda, da je sestav učencev silno heterogen tako po socialnem okolju kakor tudi po dialektični pripadnosti, kar močno vpliva na osvajanje za vse enake pisne podobe jezika. Vesoljno odrešujočega pravopisa zato ni mogoče sestaviti; vendar je mogoče doseči, da se iz šole ven dvigne raven pismenosti med ljudmi.
Člani komisije in njihovi sodelavci so svoje ugotovitve sproti objavljali v strokovnih revijah in samostojnih zbornikih''. Nekatera najtežja in najspornejša vprašanja je ločeno obravnavalo več avtorjev, tako npr. pisavo adverbov (skupaj ali narazen) in nikalnice ne (skupaj s sledečo besedo ali narazen).
Po dveh letih je komisija izdelala in sprejela predloge" za izpopolnitev ruskega pravopisa. Ti predlogi so navajani skupaj z ustreznimi točkami pravopisnih pravil iz leta 1956, tako da so vse novosti opazne na prvi pogled; na koncu so dodana vprašanja, ki jih je komisija sicer obravnavala, a se ni odločila za to, da bi spremenila sedanje stanje. S Predlogi je komisija zaključila prvo fazo svojega dela, in že začela beležiti in zbirati odmeve nanje; kajti novi predlogi so sprožili velikanski odziv. Odkar je postalo znano, kako globoko je komisija v predlaganih spremembah posegala v veljavna pravila in da misli vsaj v glavnem ostati pri svojih odločitvah, se je razpravljanje zdaj osredotočilo na posamezne novosti. Najbolj so predlogi razburili pisatelje, ki so se zbali, da je v jedru prizadet sam knjižni jezik, da po novem pravopisu sploh ne bo več mogoče zlagati pravih rim in podobno; nekateri poudarjajo, da je za pesnika in pisatelja vsaka beseda zvočna in grafična estetska vrednota in da se ta zveza nikakor ne sme porušiti. Največ lingvistično utemeljenih kritičnih pripomb in dvomov so objavili starejši profesorji ruskega knjižnega jezika Koporskij, Krjučkov, Pospelov", ki niso člani pravopisne komisije, pa romanist in splošni lingvist R. A. Budagov, ki ugotavlja, da po objavi predlogov ni več ravnodušnih, temveč da sta se izoblikovali dve veliki stranki: novatorji in konservativci; prvi branijo predloge, drugi so jim dosledno nasprotni. Budagov predlaga treznost in postopno uvajanje novosti; po njegovem je nujno upoštevati elemente, ki so dozoreli v samem jeziku in se morajo odraziti tudi v pisavi. Kar ni bilo poprej čisto domišljeno, je treba še enkrat v miru pretresti. Meni, da so ti predlogi prava reforma, ne le izpopolnitev dosedanjega pravopisa. Zelo značilna je tudi njegova ugotovitev, da so pismeni izdelki kandidatov, ki se prijavljajo za vstop na moskovsko filološko fakulteto, pravopisno večinoma brezhibni, da pa kandidati svojega knjižnega jezika ne obvladajo aktivno — da je
" Voprosy russkoj ortografii. Moskva 1964 Problemy sovremennogo russikogo pravopisanija, M. 1964 O sovremennoj russkoj orlogralii. M. 1964 " Predloženija po usoveršenstvovaniju russkoj oriografii. Izvestija, 23. dn 24. septembra 1964 " Russklj jazyk v škole, 1964, 6, str. 7—17: S. A. Koporskij, K ddskusii ob usoveršenstvovanii russkoj oriografii; S. e. Krjučkov, Ob ulučšenii russkogo pravopisanija; G. N. Pospelov, Loznye principy
139
preozko njihovo miselno in izrazno obzorje, zato so njihove naloge vsebinsko reyne in brezbarvne, izrazno pa suhe, okorne in nebogljene. Da so bila celo znotraj komisije kaj različna stališča, razberemo tudi iz odziva prof. Rozentalja," člankov M. V. Panova" in J. F. Protčenka^\ Uvodni zapis redakcije Ruskega jezika (glavni urednik N. M. šanskij je tudi član pravopisne komisije), ki s 6. številko letnika 1964 zaključuje razpravo, daje slutiti, da bo komisija pri sestavi dokončnih (?) pravil le umaknila predloge, na katere je priletelo največ žolčnih napadov. Sicer pa so objavljeni predlogi v spremembah posegU dlje, kot bi mogli sklepati iz mnenja predsednika komisije V. V. Vinogradova,^' čeprav je zdaj precej bolj radikalen, kakor pa je bil pred letom 1956 med pripravami.
Omenjeni predlogi vsebujejo 14 točk, ki v primerjavi s Pravili 1956 čisto na novo urejajo pravopis, in pet poglavij, ki stara pravila samo deloma modificirajo. Pregledali bomo najvažnejše novosti in skušali najti motive ki so komisijo nagnili do takšnih rešitev.
Trdi znak -h bi bil po novem popolnoma odpravljen; v edini vlogi, ki jo je še obdržal po reformi iz let 1917—18, naj ga zamenja mehki znak b. Doslej je t ločeval osnovno besedo, ki se je začenjala z e, a, lo od prefiksa s trdim končnim soglasni-kom, npr. cijecTb, noAtesA, o6iaBHTi., OTTbCM, cBepxi.ecTeTCTBeHHi.io, TpaiicbeBpo-neftcKHH, cYOieKT. Pisavo z b bi sprejeli samo za del prefigiranih besed; n-jr^tem ko bi zloženke s prefiksi cBepx-, mok-, Asyx-, Tpex-, ^iCTbipex-, nan-, Tpaac-, KCHxp-ostale brez ločevalnega znaka, torej MOKapycHträ, TpaHcespoiieftcKuii, riananoHCKiiä itd. Vendar so tu nastale nove težave. Misel, da bo trdi znak varoval predstoječi soglasnik pred palatalizacijskim vplivom sledečega j, je bila kajpaaa precej varljiva, ker se je opirala samo na grafiko; v resnici je namreč palatalizacja v govornem toku zajela že večino prefiksov (s'jes'f kljub pisavi ciecTb — težko si je predstavljati, da bi jezik vzdrževal razliko med b in b' v primerih kot oStaBACHHbio : Bopoöba, zato bo mehki znak ta proces samo še grafično legaliziral, kjer mehčanje še ni prodrlo, pa morda tudi pospešil. Tudi v primerih ipancesponeociCHa, nananoHCKHft ipd., ki bodo ostaU čisto brez znaka, bo takšna pisava zanesljivo pospeševala palatalizacijski proces; kajti trdi znak je imel vsaj to fimkcijo, da je na morfemskem stiku ustvarjal nekakšno psihološko pavzo, ki je vsaj pri branju ločevala zadnji prefiksalni konzonant in sledeči j. Argument, da so pri teh tujih prefiksüi soglasniki stabilno trdi, ni dovolj prepričljiv; tudi sestavljenki, ki ju običajno navajajo v oporo trdosti soglasnika, acthcah in KOMancHKa, imata poseben položaj — obe imata še dva naglasa in oba dela še vzdržujeta semantično samostojnost.
Veliko negodovanja je zbudila odločitev komisije, da se za soglasnikom c piše . samo i (h). Doslej je veljalo pravilo, da se v sklanjatvenih končnicah in zvezi -nwH (oTUbi, YAHUbi, KYPHUbiH) plše bi in enako še v korenih besed ubiran, ubinAe-hok, Ha ubinoMKax, nhin'\ sicer pa vedno i (h). Soglasnik c je s tem imel v pravopisu posebno mesto med soglasruki, ki se ne razvrščajo v pare (trdi : mehki). Ostali štirje ž, š, ć in šč so bili enotni glede pisave i za njimi; za vsemi se je pisal znak za mehki i (h), v govoru pa imamo za trdima (ž, š) jery, za mehkima (č, šč) pa i. Po novem pa bi se c popolnoma pridružil trdima ž in š. Tega poenotenja
Vzvesim »za« i »protiv«. RJAŠ 1964, 6, str, 17—19 " Ob usoveršenstvovanii russiioj orfografii. Voprosy jazykoznanija, 1963, 2, str. 81—94
O slitnyh i razdeluiyh napisanijah. Voprosy russkogo pravopisanija. Moskva 1964. Str. 100—120 ^ Obsuždenie »Predloženij po usoveršenstvovaniju russkoj crlografii«. Voprosy jazykoznanija, 1964, 6, Str. 17—21
21 K voprosu ob uporjadočennii sovremennoj russkoj orfografii. RJAŠ 1954, 4, str. 33—37 —
O neobliodimosti usoveršenstvovanija našego pravopisanija. V knjižici Voprosy russkoj orfografii, str. 5—23
^ V. V. Vinogradov navaja še cynovka, cynga, cybulja; RJAŠ 1954, 4, str. 36
140
nekateri ne sprejemajo zaradi tega, ker v nekaterih ruskih dialektih izgovarjajo mehki c in bi po njihovem nova pisava ta izgovor še utrjevala, namesto da bi ga slabila. Še bolj pa naj bi temu novemu pravilu nasprotoval očitek iz slovnice. — Kot je znano, se v pluralu samostalniki moškega spola na -c razhajajo s tistimi na -I, -S (oTLiM, oxqÖB, toda ho>kh, HO>KeH); s tem je načeto zelo boleče vprašanje,^ ali obravnava gramatika grafično podobo jezika ali govorjeni jezik. Navadno je tako, da vlada v tej stvari precejšnja negotovost ali pa tudi zmeda (spomnimo se samo ninožine in glagolskih končnic v francoščini!). Poskusi, da bi za g, š in c pisali BI, za č in šč pa h, niso naleteli na ugoden odmev, ker bi ta rešitev pomenila neprimerno večji premik kakor najnovejša.
Z odpravo dvojne pisave i-ja za soglasnikom c bi se do kraja izčistilo izenačevanje vokalov in konzonantov. Vsi parni soglasniki (mehki—trdi): p — p', b — b', m — m', f — f, v — v\ t — V, d — d', s — s', z — z', n — n\ r — r', I — V imajo za seboj 10 znakov za vokale in b, torej mbi — mh, m3 — Me, Ma — mh, mo — Me, MY — mo, MB, neparni (samo trdi ž, š, c in samo mehki ć in šč^ pa le 5, tako:
>kh, yKe, >Ka, mo, ».y lUH, uie, ma, mo, my UH, ue, ua, u,o, IIY iH, ye, qa, 10, ly lUH, me, ma, mo, my
Ostala je le nerodnost zaradi mehkega znaka, ki naj bo odpravljen za šumevci na koncu besede (za c-jem se ni pisal v nobenem primeru), kot ločitveni znak pa naj bi se še ohranil v primerih, kakor mBio, Mbimtio, po>KBio, pensio ipd., pri čemer, pa seveda mora priti do ponovnih zapletljajev. Kot nepotrebne bi bilo treba odstraniti tudi pisave nekaterih tujk ali tujih imen, ki niso v skladu s poenotenjem in ki ne izražajo nobenega posebnega izgovora, npr. t[i,ipeMnHAOH, I^bich, l];3U3pAHr, IXiopux, L[iopyna, I[5!HBđ>BiH6ao, ^shay, ^3ha3, ^3HB Bo-Aa, IIIshbch, IIioHtaH, niioKio Kaa, mioqKop, miouKopoBcii, IIIayAaH"; kjer izgovor to zahteva, bi se dalo vpeljati ločitveni znak. Takšno ureditev pisave omogočajo tudi velari k, g in h, ki jim Avanesov^"* sicer še ne prizna samostojnega fonemskega statusa, vendar se pamosti (trdi — mehki) izmika le še položaj na koncu besede, kar dokazuje dejstvo, da se nobena ruska beseda ne končuje na mehek k, g ali h. Sicer se pa ti trije konzonanti v vsem priključujejo parnim, odkar so nehali delovati slovanski palatalizacij ski zakoni. Zato najdemo tudi zanje iste grafične zveze kakor za ostale parne (prim, zgoraj): kbi — kh, ks — kc, Ka — kh, ko — kc, Ky — kk>, npr. Kbisbia
-  KH3HA,  K33H - KepOCHH,  KapHH  - KHpH3,  KOHB - TKCmB,  KyMBIC  —  KiO.MCAB,
KbflHTH.
Veliko poenostavitev je v Predlogih doživelo poglavje o pisavi e — o za soglasniki ž, š, č, šč, C. Pravilo je zelo kratko: Za šumevci in c se piše pod naglasom o, v nenaglašenih pozicijah e. Izjema je samo eme, ker je pač lahko tudi nenagla-šen in je bolje, da mu ne predpisujemo izgovora z o, in nekaj tujk. To pravilo bo zlasti pomagalo tistim, ki niso rojeni Rusi, ker odslej ne bodo več nagibali k izgovoru šjol, zjoltyj, cjomyj in podobno: Vendar je to pravilo nekoliko pomanjkljivo, ker obstajajo primeri, ko izgovarjamo e tudi pod naglasom in ga moramo seveda tudi v bodoče pisati,'npr. mönox : memex, Mopx : »lepxH. Tudi ta predlog je bil
23 Primere navaja: Slovan, udarenij dlja rabotnikov radio i televidenija. Moskva 1960 131 "l^  ^ Avanesov, Fonetika sovremennogo russkogo literatumogo jazyka. Moskva 1956. Str. 158, 170,
141
deležen številnih ugovorov, ki jih je sprožila bojazen, da bo nova pisava porušila j osnovno, namreč morfološko (in etimološko-historično) načelo ruskega pravopisa, ] ker bo ločila iste morfeme (>KeH-ä : jköh-h). Sicer pa je splošno znano, da ni nujno j (razen ponekod v pisavi), da so v istem morfemu vsi fonemi isti; bolj važno je, i da ista relacija med morfemi ni izolirana v jeziku. V poljski besedi r^ka nastopa \ isti osnovni mortem v več variantah, v r^k,' r^c-e" pa je samo en fonem skupen, i Zunanja podoba bo zaradi teh sprememb precej drugačna, posebno pa bo to pri-; zadelo dosedanjo razvrstitev glagolov; ker bo treba upoštevati poleg v šoli vajene j e- in i-spregatve še o-spregatev (tcmot, pe^ox, a>kot, 6epe>kom itd.) j
Pod geslom »miš brez mehkega znaka« naj bi bil odpravljen mehki znak za ; šumevci (s, š, č, šč). Ta sprememba prizadene nekaj samostalnikov i-jevske skia-; njatve: ao'^i>, jkca^b, mcaomb, moml, homl, ne^ib, pcMb, meAoit, Bomt, rAymt, Mbiuit, I öaayrh, ApoHCB, A05Ki>, MOAOAe>Kb, poJKb, OBOiub, noMoiub, in morda še katerega; i glagolske nedoločnike na -čb, ki jih je neprefigiranih komaj nekaj nad deset, npr. ] »ceHb, ACMb, ncMb, -pe^b, öepe^b, cxepe^b, ce^b, xcMb, cxpHHt, -cxhmb, ooaohb, : xoAOHb, MOHb, -npHHb, imajo pa razmeroma številne prefigirane družine, aktivne in ] povratne, tako da naraste njih število kar na več sto; drugo osebo vseh glagolov ^ v sedanjiku: inxaemb — MHxaem, necemb — nečem, itd.; velelnik redkih glagolov J z nedoločniško osnovo na -a- in -i-, npr. jviajKb, Ma>KbTe — Ma>K, Ma>KTe; Hasna^ib, i HasHaMbxe — nasna^, Haanaixe; nekaj prislovov, kakor naBSHHib, onpn^b, xo-qb, j AHuib, cnAouib, Hacxe>Kb. V tej točki se je večina diskutantov strinjala z odpravo ] mehkega znaka v adverbih, istočasno pa so izražali veliko bojazen, da bo odprava i mehkega znaka pri samostalnikih zabrisala razlikovanje med spoli in s tem tudi • med sklanjatvami, ker pride v tem primeru nen na isto kakor nAa^, po^ na isto ; kakor ho>k. Nekateri so navajali tudi dialektične razloge, ker je Mbimb v nekaterih ; narečjih tudi moškega spola. Vendar je treba omeniti predlogu v prid, da so skoraj j vsi prizadeti samostalniki zelo pogosti v vsakdanji rabi, zaradi česar se hitro utrdi \ občutek za spol in sklanjatveno razvrstitev; razen tega tudi drugi slovanski jeziki i s temi samostalniki nimajo gramatičnih težav, četudi v pisavi ne poznajo nobenih | znakov za končnimi šumevci. Najbolj bi nova grafična podoba prizadela glagole na I -ČB, posebno povratne, ker bi se nakopičilo precej soglasnikov (seveda samo optič-1 no), npr. OTnpa^cH, oSctphmch. Izrečen je bil tudi očitek, da bi morali po isti logiki i odpraviti mehki znak tudi pri nedoločnikih vseh povratnih glagolov na -ca, ker; v izgovoru ni razlike, npr. oh mhcxhtch in nedol. ^ihcxhxbch; kritik'' pač ni upošte- ] val, da nastopajo isti glagoli navadno tudi brez -ch in da bi tako že pri istem i glagolu prišlo do razlik v pisavi. j
Zaradi akanja in ikanja (nerazlikovanje o in a, i in e izven poudarjenega zloga) i se je v nekaterih korenih in sufiksih porušila stabilnost v pisavi z O — a in e — i. i Komisija predlaga enotno pisavo, in sicer tistega vokala, ki nastopa pod naglasom,; npr.: staro: sapa — sopn, novo: aopa — aopn, staro: pacxii — poc, novo: pocxii —; poc, pocxcHHe itd. V drugih korenih prevladuje pisava z -a-, npr. staro: sarap —i saropeAbiH, novo: aarap — sarapcAbifl; staro: nAäBaxb — m\oBeu, novo: n.\äBaxb — HAaBeu ipd.
Podobno naj bi namesto dveh pridevniških sufiksov -hhckhh in -chckhö v pisavi' vpeljali poenoteni sufiks -hhckhö; ta sprememba je mogoča, ker sufiks -chckhö I nikoli ne nastopa pod akcentom. Po starem torej: cccxphhckhh, MapHHHCKHÜ, 1 üAXHHCKHÖ, toda npecHCHCKHH, ncHseHCKHÖ, 4>PYH3eHCKHH; po novem: npecHHHCKHÜ,:
nCHSHHCKHÖ, (J)PYH3HHCKHH.
25 Prim. T. Milewski, Vsti;p do jezylcoznawstwa. todž — Krakow 1959. Str. 31—39 J
2« g. N. Pospelov, Loznye principy. RJAŠ 1964, 6, str. 16 ;
142 I
Po veljavnem pravopisu je med težja pravopisna poglavja sodilo tudi poglavje o dvojnih in enojnih konzonantih v tujkah, predvsem internacionalnih besedah; še bolj zapleteno je bilo zaradi tega, ker je bila opora v izgovoru (dolgi konzonant — kratki konzonant) navadno zelo nezanesljiva. V pravorečju" je za nekatere besede predpisan izgovor dolgih soglasnikov, npr. HppeaAbHbifi, auHOTauHa, accH-.MHAHpoBaxb itd., za druge kratek, npr. accoiiHaiiHH, accHcreHT, aHHyAHpoBaTb, AH4)4>epeHUHpoBaTb, rpaMMaiHKa, aKopA itd. Vsekakor je treba sklepati, da prevladuje dolg izgovor pri izobražencih, ki se zavedajo morfemskega stika; vseeno se zdi, da tudi ob pisavi dvojnih konzonantnih znakov peša izgovor z dolgimi soglasniki''. Predlagana pisava z enim konzonantom bo gotovo pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju kratkega izgovora, nadalje bo znatno zmanjšala število pravopisnih napak iv šolah in marsikomu prihranila listanje po pravopisnem slovarju. Ostalo bi le nekaj besed z dvema enakima soglasnikoma, npr. Baima, raMMa, cyMMa, v katerih je izgovor z dolgim soglasnikom res splošno utrjen.
Glede pisave dvojnega in enojnega -h- v preteklih pasivnih deležnikih navajajo Predlogi, da je treba pisati enojni n v neprefigiranih glagolih, dvojnega v prefigira-nih, npr. nnoaHMe MacAOM KapTHHH toda: HapaHHCHbiö. To pa je seveda le delna rešitev. V. P. Grigorjev" predlaga kompleksnejšo rešitev tega vprašanja na ta način, da bi ostal grafem -hh- samo v primerih stika osnove na -n in pridevniškega sufiksa -n, npr. aahhhhh, xyMaHKbifl, cTpaHHbift in crpauHHK; v vseh ostalih primerih pa bi pisali samo -h-, torej tudi napaHcuuH, neperpY>KeHMH itd. V Predlogih ni načeto razmerje med deležniki in pridevniki ter razmerje med dolgimi in kratkimi oblikami pridevnikov glede pisave h — hh; vendar dela ta težava pišočim največ preglavic™.
Nekoliko prenagljen je predlog, po katerem naj bi dopustili dubletno pisavo končnic v dativu in lokalu ednine ženskih samostalnikov na -na, in enako v lokalu ednine za moške samostalnike na -hh in za nevtra na -hc. Po veljavnem pravopisu so bili vsi ti skloni na -hh, po novem pa bi smeli pisati o BacHAHH in o BacHAne, o MapHH in o Mapne, o sAaHHH in o sAanne. Verjetno je pri tem težji problem, kdaj pisati v nominativu -hc in kdaj -bc, kar pa se seveda odraža tudi v omenjenih sklonih (prim, o cMacxbe, o Mapbe, o nAaxBc).
V težnji, da bi bile odstranjene vse izjeme v pisavi znakov za vokale za šumniki, naj bi spremenili pisavo dosedanje izjeme jKiopn, öpomiopa, napamiox (po novem: mupu, 5pomypa, napamyx); isto velja tudi za vse njihove izpeljanke. S tem bi bila odstranjena posledica avtomatičnega substituiranja tujega ii z grafemom lo ne glede na predstoječi soglasnik. To »brezizjemnost« pa bi se dalo brez škode razširiti tudi na c, č in šč (glej zgoraj).
Enako naj bi ne ostali več izjemni pisavi aocxohh in aaau, temveč naj bi se obe besedi uvrstili med cnoKoUHbift — cnoKoen, enponeflua — eBponeeu (AocxoOHbift — Aocxoch, aafma — aaeu). Tudi pridevniki AepeBHHHbm, oAOBHHHbift in cxckahhhhh naj bi ne bili več izjeme, ampak naj bi se priključili enako s sufiksom -jan (-an) tvorjenim pridevnikom, ki jih pišemo z enim -h- (KOžicanuH, OBcaHbift). Kakor lahko sklepamo iz članka G. I. Pospelova", se komisija pri teh treh pridevnikih ni ozirala na izgovor.
2' R. I. Avanesov — S. I. Ožegov, Russkoe literatumoe proiznošenie i udarenie. Moskva 1960. Str. 690—692
2* L. A. Bulahovskij, Zamečanija po voprosu ob usoveršenstvovanii russkogo pravopisanija. RJAš 1954, 6, str. 23—24
2' Obsuždenie »Predloženij po usoveršenstvovaniju orfografii«. Voprosy jazykoznanija, 1965, 1, str. 72—73
3« Prim. V. A. Dobromyslov — D. E. Rozentalt, Trudnye voprosy grammatiki i pravopisanija. Moskva 1960. str. 113—116
31 Loznye principy. RJAŠ 1964, 6, str. 16
143
Vzporedno z ločitvenim znakom i, za trdimi prefiksi pred prejotiranimi vokali e. h, k) (ctecTb) moremo obravnavati tudi vprašanje pisave h in hi v istih okoliščinah. V 19. stoletju je bil i še v teh pogojih enako obravnavan; pisali so iipeAtHAvmHH, pozneje pa je to pisavo nadomestil m (npeAHAYmnö). V pravilih iz leta 1956 se je pisava z h, ki je bila prej v navadi le za domače besede, razširila tudi na tujke, kakor npeAHHcjjapKXHbm, SesHAeHHbiH; izjeme so ostale le zloženke z Me>K-, cBcpx-, ker za >k in x ni mogoče pisati u, pa zloženke s tujimi prefiksi nan-, cyS-, xpaHc-, Kouxp-, npr. naHHcnaHHSM, cyÖHHcneKxop. Nova pravila naj bi za besede s tujimi koreni dovoljevala dutaletno pisavo: SesbiAeftHbifl in öesHAeftHbift.
V celoti vzeto je v ruskem pravopisu opaziti največjo nestabilnost v razmejitvi pisave besed skupaj, 'z vezajem in narazen. Večina nihanj v pisavi ima realne vzroke v stalnem procesu med leksikalizacijo več elementov in s tem tvorbo novih semantičnih enot ter svobodnimi sintaktičnimi zvezami. Zato se pojavlja to vprašanje pri zloženih samostalnikih, pridevnikih itd., pri pisanju raznih (nesamostojnih) členic, pri nikalnici ne in pri novotvorjenih adverbih.
Novi Predlogi prinašajo tudi v tem precej novosti. Tako naj bi poenotili pisanje sestavljenk s noA in samostalnikom v genitivu z vezajem, npr. noA-Mcxpa, noA-MocKBbi, noA-Maca itd. Besede s prefiksi bhuc-, ynxep-, o6ep-, skc-, achö-, mxaS- se pišejo skupaj. Zelo se je poenostavilo pravilo o pisavi nikalnice ne; to pa seveda še ne pomeni, da bo tako enostavna tudi aplikacija pravila v praksi. Novo pravilo ima samo tri kratke točke:
1. pri vseh glagolskih oblikah se piše nikalnica ne ločeno;
2. pri pridevnikih in samostalnikih se piše ne skupaj s sledečo besedo, če pomeni zveza z ne »ubaocthoc nonaxHc«, npr. oh HecnacTAHBeu : oh ne cnacxAHBeu.
3. pri pridevnikih, ki se samostojno rabijo brez ne, je vselej mogoča tudi pisava narazen, npr. hciuhpokhh in ne rnnpoKHÖ, HCAorH^biH in hc Aorn^Hbift.
Pri pisavi adverbov je bilo sprejeto načelo, da se pišejo skupaj tudi vsi tako imenovani sekundami adverbi, ne glede na to, iz katerih predložnih zvez so nastah; odločilno je, da je predložna zveza po svoji pomenski vrednosti resnično prešla v adverbialno funkcijo, npr. baoboab, HaKapaMKax, Aocyxa, BKpyxyio, nopyccKH, BonepBbix, AOHHSy, SeaorAsiAKH, BsaMCH, HaAcxy, naxoAY, BAo6aBOK ipd. Dvojna pisava (skupaj in narazen) naj bi bila dovoljena samo za tiste prehodne primere, ko gre zdaj za adverb, zdaj za svobodno predložno zvezo, npr. AocwepxH in ao CMepxH, BCxpYHKy in b cxpynKy itd.
Bolj strnjeno je tudi poglavje o velikih in malih začetnicah. Po novih Predlogih bi se precej zmanjšali primeri pisave z veliko začetnico, zlasti v naslovih raznih organizacij in ustanov. Skoraj popohia svoboda je dopuščena pri deljenju (zlogovanju) besed na koncu vrste; prepovedi zajemajo le najbolj nesmiselne primere: da ni mogoče prenesti v naslednjo vrsto del besede, ki ni zlogotvoren, ali samo eno črko ali ločila ipd. Manjše spremembe so tudi v stavi ločil.
Na koncu so dodana še vprašanja, o katerih je komisija razpravljala, vendar v Predlogih ni formulirala novui rešitev. Velika škoda je", da se komisija ni mogla odločiti za obvezno in dosledno uvedbo znaka e, ki predstavlja fonem o za mehkimi soglasniki, če je sprejela pisavo o za šumevci. Ta znak ne bi bil brez koristi niti v ruski šoli in publicistiki, imel pa bi neprecenljivo vrednost za vse, ki se učijo ruščine kot tujega jezika.
. 32 priui. v. M. Zirmunskij, K voprosu o russkoj orfograTii. Izvestija Akademii nauk SSSR. Serija literatury i jazyka. Moskva 1965, XXIV, 1, str. 32
144