7. štev. Poštnin, platan.. a.to.in!- y Ljubljani, sobota 16 februarja 1924. ,Josam“"a ile,"ka 150 Dln- Leto VI
1
GLASILO NARODNO • SOCMAUfftCNE STRANKE.
ž'*m ,
A
.- 1
’>i.j
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo.
Telefon *tev. 77. ...........—..........
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene so nav«...ene —....................... v	oglasnem delu. ======
E]
Pripravimo sel
Letošnji strankin zbor se vrši 22. in
23.	marca. Glavno zborovanje bo v nedeljo dne 23. marca. Na glavno zborovanje bodo poleg delegatov vabljeni tudi strankini zaupniki.
Strankin zbor mora uspeti v dveh Pogledih: po svoji notranji vrednosti in po zunanjem manifestativnem pov-darku.
Strankin zbor bo sklepal o strankini taktiki v bodočem poslovnem letu. Dobro prevdarjeno bo moralo biti to sklepanje. Tembolj, ker čakajo stnnko volilni nastopi v razne javne korporacije, predvsem obč. s rezke in oblastne volitve ter mogoče tudi volitve v narodno skupščino. Stranka se bo morala jasno in določno odločiti, kako naj uravna svojo pot, da bo najuspešneje izvajala načela narodnega socijalizma. Vsak posameznik in vse strankine organizacije morajo na svojih sejah in sestankih zavzeti tozadevno stališče. Na strankin zbor moramo priti dobro pripravljeni, točno odločeni, kaj hočemo!
Ce imamo tudi Vidovdansko ustavo, s tem še nikakor ni rečeno, da je v naši dižavi rešeno ustavno vprašanje. Ves problem notranje politične situacije teži za revizijo ustave. Med posameznimi deli države toliko časa ne bo pomirje-nja, dokler se ne bodo odpravile trdote centralističnega režima. To dejstvo ne uvidevajo samo one stranke, ki so že od vsega početka proticentralistične, ampak so pričele svoje naziranje do dr-, žavne ureditve revidirati celo one stranke, ki so še do nedavnega časa z vso odločnostjo zagovarjale današnji centralistični režim.
Naša stranka je svoje avtonomistično stališče že ponovno na strankinih zborih in v časopisju točno ugotovila. Kakor so bile ugotovitve točne^ so se
™JZtT}e Kihale teli v teoretičnem zamisleku m niso praktično in pregledno obravnavale vseh najpoglavitnejših delov Vidovdanske ustave, kako se naj ustava spremeni. Nujno potrebno je zato, da strankin zbor sprejme osnutek ustave, ki odgovarja našemu dosedanjemu stališču in tako popoln osnutek, da enkrat za vselej ne bo nobenega dvoma več, kaj hoče naša stranka v ustavnem pogledu.
V smislu sklepov zaupniških zborov in strankinega izvrševalnega odbora se
v nedeljo vrši v Celju konferenca ustavnega odseka. Na tej, konferenci se bo končno redigiralo osnutek ustavnega načrta, ki bo predložen strankinemu zboru v sklepanje.
Poleg »klepanja o strankini taktiki in o ustavnem vprašanju se bo na strankinem zboru obravnavalo tudi spe-cijelno o rocijalni politiki, s posebnim ozirom na socijalne zavode. Vse strankine organizacije morajo še pred zborom v svojem krogu obravnavati razmere v 5-ocijalnih institucijah in staviti predloge, katere nedostatke bi bilo naj-nujneje odpraviti in na kakšen način. Posebno ra socijalne zavode smo se do sedaj vse premalo brigali, akoravno so ta vprašanja najvažnejša za prospeh delovnega ljudstva.
Strankin zbor mora ra tud* na zunaj najsijajnejše uspeti. Ni lažjega, kot da se doseže ta samoobsebi umljiva zahteva.
Naši nrsprotniki radi pišejo v svojih glasilih, da je narodno-socijalistična organizacij? omajana. Toda mi pa prav dbbro vemo, da imamo v vseh krajih navdušene, vstrajne in delovne kadre, ki niso nič manj življenja in boja zmožni kot kdaj preje. Prepričani smo, da je narodno-socijalistično gibanje od zadnjih volitev napredovalo. Naši nasprotniki naj zato' pišejo kar hočejo. Strankin zbor mesca marca jim bo pokazal, da smo tu, močni in nepremagljivi.
Vse klevete nasprotnikov ovrzimo s podvojeno organizacijo in propagando za udeležitev strankinega zbora. Vsaka krajevna organizacija naj izvoli poseben odsek, ki bo poskrbel, da se od strankinega načelstva določeno število tovarišev gotovo udeleži strankinega zbora. Predvsem naj odsek že danes prične zbirati prispevke za one, ki ne bi mogli utrpeti stroškov, ki bi jih imeli s potovanjem v Ljubljano. Vzajemno si moramo pomagati. Vsakdo je obvezan, da po svojih močeh žrtvuje za svojo stranko.
Dober mesec dni nas še loči od strankinega zbora. Še je dovolj časa, da se dobro pripravimo. Zato na delo! 24. mar c mora biti naš najlepši praznik, tako po izvršenem delu, kakor tudi po veliki udeležbi.
P. B.:
V boj za »boljšega človeka"!
Občudovanja vreden napredek pri-j rodoslovnih ved in s tem v zvezi ra-piden razvoj tehnike sta predrugačila Življenske razmere ter naredila človeka za dejanskega gospodarja stvarstva Kjerkoli ni zadostovala sila njegovih rok, je iznašel orodja in stroje, ki so mu odvzeli delo ali mu ga vsaj olajšali; kjerkoli je odpovedala hitrost njegovih čutov, je izumil občutljivejše aparate, da si jo poveča. Nabava vseh teh pripomočkov pa je zahtevala od človeka veliko bistroumnosti in izkušenj, ki sa jih je pridobil le polagoma in po pridnem opazovanju prirode. Čim bolj pa se je poglobil v naravne zakone, čim natančneje je spoznal zvezo med vzrokom in učinkom, tem številnejši so bili njegovi pripomočki, tem bolj prikladni in učinkoviti aparati in stroji. Vsaka nova Pomnožitev znanja je bila izhodišče za nove naprave^ ki so ali po-| večale življenske udobnosti ali zmanj-s^e zdravstvene nevarnosti.
kniwSti- Je Pret©klo stoletje ustvarilo kateri°sp1 ^azviI° tehniko do višine, o
l£? ves t!°Veku prei niti sa"ial° ni-udobnosti ^ °2ro'mni napredek im vse
z male*Saio 12 ”<«*• »'“■a-
i	izjemami v prid
le maloštevilni kapitalistični družbi, ki razpolaga poljubno s zemslcimi dobro* tami. Velika večina preostalih pa se
dane* z, v5:č»mi težkočaml, ^ot kdaj prej. Posledica tega je razkroj človeške družbe, vedno večja nasprotja, med buržuazijo in Proletariatom, med delodajalci in delojemalci, med producenti in konsumenti. Medtem, ko je človek opazoval naravo in ii odvindl skrivnost za skrivnostjo, je pozabil opazovati sebe in svojega bližnjega ter zašel na pota, ki ogrožajo kulturo In njene pridobitve ter — obstoj družbe.
. Skrivnostno pretvarjanje in razvijanje snovi Id se vrši dan na dan pred l^8EsR fttaosfa t* prevzelo človeka y
taki meri, da je začel tudi samega sebe smatrati zgolj za del materije brez višjih ciljev. Kakor se razvije zrno v drevo in oblikuje kamen iz skale, tako — pravijo — je tudi človek le slučajen plod večno se razvijajoče večne materije. Materijalizem razlikuje bistvene razlike med živimi in neživimi bitji. Tvori so, ki so nastali v razvoju vesoljstva. Materijalizem ne pozna ne ne duše. Misli o nadzemskih šalah so le namišljeni odsvit pretvarjajoče se snovi v človeških možganih* vse takozvane duševne prikazni, kakor misli, čustva, ideje itd. le posebni pojavi razvijajoče se materije kot posledica človeškega družabnega razmerja. Družabno razmerje pa je v nujni zvezi z gospodarskimi razmerami. Zato nima človek druge naloge v stvarstvu, kakor ploditi se in skrbeti za sredstva lastnega življenja.
To je Marksov materialistični nauk, ki je rodil na eni strani današnjo sebično kapitalistično družbo, na drugi strani pa sedanji revolucionarni prole-tarijat.
Kapitalistom ugaja materialistično naziranje, saj napeljuje vodo na njihov mlin. Človek, ki je sam sebi namen, sme rabiti vsako sredstvo, da živi kolikor mogoče udobno in brezskrbno. Družabne vezi, ki ga utesnjujejo, je treba zrahljati in delati le to, kar mu baš ugaja. Ako ga veseli kopičenje ma-mona, bo porabil vsako priliko, da se okoristi, pa naj poginja kro« njega ostala družba gladu in pomanjkanja. Marksov! socialisti pa, ki čutijo na lastni koži oderuštvo in izkoriščanje, mislijo: Tudi mi smo tu, tudi mi hočemo živeti, živeti kolikor mogoče udobno. Stran torej z onimi, ki so nam na potu! Ako pa ne dosežemo izlahka ciljat, poginemo raje v boju. Saj neha s smrtjo vse, tudi ~ beda in pomanjkanje > a •
Taki nazori ugonabljajo družine, razkrajajo narode, upropaščajo stanove ter stresajo temelje držav. To moremo opazovati zlasti v povojni dobi v Evropi. Zato se pridružil jem besedam brata Klofača, ki nam kliče: »Najdimo pot k vsem, ki bodo delali za boljega človeka!« Bol ji človek je na materi ja-listični podlagi nemogoč. Družba brez idealov je zapisana poginu. Pogubna materijalistična načela, ki ponižujejo človeka v žival, je treba iztrebiti v družbi in zlasti naši mladini zopet vcepiti spoštovanje do idealov. To 'delo smo dolžni rešiti vsi v imenu kulture, to je v imenu vsegn, kar nas dviga nad žival in nas razlikuje od ostalih živili bitij. Kultura je materijelna in duševna. »Kultura,« piše dr. Ilešič, »je razvoj prirode in njp požlahtnitev .. > je razvoj zmožnosti intelekta, fantazije, čustva in volje. Duševna kultura zre
v ideale, istine, lepote in dobrote ter nastopa kot znanost, umetnost in — morala.«
Materijalizem je spaček kulture, Marksov socijalizem izrodek materija-Iizma. Zato njegovo udejstvovanje nima uspeha in ne more zadovoljiti kulturnega človeka. Narodni socijalizem pa zahteva poleg gmotnega preobrata tudi duševni preobrat človeka. Socialist, ki se zavzema le, da se izravnajo nastale življenske in go'spodorske razlike v družbi, ki deluje le, da se posplošijo in podr’i*abijo produkcMsM* sredstva, je sociialist — napol, »kajti človek ne živi ramo od kruha." Narodni socijalist stavi višje zahteve. On veruje v ideale, lepoto in dobroto, v resnico in pravico, v narod iin državo. S tem pa se razlikuje tudi bistveno od mate-rijalistično navdahnjene buržuazijske družbe.
Tovariš Peter Porenta.
I
Narodno-socijalno strokovno zvezo je zadel hud udarec. Izgubila je enega svojih najstarejših članov in najagilnejšega upravnega odbornika. Izgubila je tovariša, ki ie neustrašeno zasledoval svoj cilj, katerega si je začrtal. Bil je mož Jeklene volje in vztrajnega dela.
Pokojni tovariš Peter se je rodil 8. junija 1870. leta v Št. Vidu nad Ljubljano. Že kot dečku so mu bile najljubša zabava knjige. Roditelja sta mu zgodaj umrla In prišel je k svojem strogem stricu, kjer sc je izučil klobučarstva. — Od rane mladosti naprej se je vneto brigal za Sokolstvo; v sokolske vrste ga je vedno vleklo srce. Leta 1899 je vstopil v Šiški kot delavec v tovarno za kis. Postal je član tamkajšnjega Sokola, ter je bil potem tam tudi ves čas odbornik. Ko* dober telovadec se ic udeleževal vseh sokolskih zletov, telovadil ie tudi še v svojem 54. letu na lanskem Vsesokolskem zletu.
Leta 1912 je vstopil tovariš Porenta med prvimi kot član v Narodno-socijalno zvezo in bil v njej včlanjen do izbruha svetovne vojne. Po prevratu, leta 1§18, ko se je delovanje NSSZ zopet oživelo, je bil tudi tovariš Porenta takoj zopet v njenih vrstah ter je prevzel mesto v upravnem odboru. Ni je bilo seje, ne društvenega zborovanja, da se ga ne bi bil udeležil tovariš Porenta. Par dni pred smrtjo je zadnjikrat prišel v tajništvo tik pred selo ln se opravičil, da mora domov v posteljo, ker ga tare bolezen. — Tovariš Porenta le bil tudi zvest somišljenik in organiziran član Narodno-socijalistične stranke, kakor tudi podporni član »Bratstva« v Šiški. Njegova bolezen, ki ga Je mučila dolgo in ki mu io je prinesel njegov poklic, mu je prekmalu izkopala grob. Tovariš Porenta, kateremu ni usoda natrosila na pot cvetja, si ga je natrosil nanjo sam. Srečo je Iskal v društvenem delovanju. Bil je član malone vseh narodnih društev in skoro povsod od-
bornik in agilen sodelavec. Zato ga je tudi vsak spoštoval in ljubil. Bil je tih in miren, ni iskal časti in hvale, a saj ga je njegovo društveno delo samo zadovoljevalo. Še na smrtni postelji le tožil, da ga muči le to, da ne more k sejam.
Kako priljubljen je bil naš dobri tovariš Porenta, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v torek 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz Šiške v Št. Vid. Na njegovi zadnji poti ga je spremljal celokupni šišenski Sokol, ves naraščaj, vse članice in člani s praporom na čelu. Sokoli so nosili dva lepa venca, katera so pok. bratu Petru poklonili odbor in telovadci Sokola v Šiški, članice so nosile pet šopkov, pet pozdravov petih telovadnih oddelkov. Za Sokoli' je stopal pevski zbor Narodne čitalnice s praporom. Pevski zbor je zapel pod vodstvom pevovodje g. Beliča dve žalostinki. Ob mrtvaškem vozu je stopala sokolska častna straža, za vozom pa se je vil dolg sprevod pogrebcev. Med njimi so ga spremili kot načelnik NSSZ tov. Juvan, člani načelstva NSS tov. Rupnik, dr. Peterlin, Ambrožič, Bavdek, zastopniki osrednjega vodstva JNSM, zastopniki »Bratstva« v Šiški in »Mladosti« iz Trnovega ter ves odbor krajevne organizacije NSS v Šiški, ki je položila na pokojnikovo krsto krasen venec z narodno-socijalističnim trakom.
Na pokopališču je po končanih cerkvenih obredih zapel čitalniški zbor »Blagor mu«, nakar se je v imenu Sokola v Šiški poslovil od brata Petra načelnik šišenskega Sokola, br. Jaka Jesih, za njim pa tov. Kravos v imenu vseh narodno-socija-lističnih organizacij.
Za tovarišem Porento ne žalujejo le niegovi sorodniki, katerim iztažamo svoje globoko sožalje, temveč vsi, ki poznamo niegovo res idealno in požrtvovalno delo.
Tovarišu, ki lahko služi vsakomur za vzor, je zagotovljen trajen spomin.
Nofranje-politična situatlla.
V narodni skupščini se vrši debata o proračunu za 1. 1924. Pri razpravah govore razni poslanci dolge govore, seveda ne zbornici, ki je navadno ob takih prilikah praznia, ampak stenografom. Zanimanje je torej za proračun zelo malo. Veliko bolj se politični krogi zanimajo za dogodke izven zbornice.
Težišče vse politične situaciie se nahaja v Zagrebu, kjer sklepa Radičeva stranka; ali naj pošlje svoje poslance v Beograd, ali ne. Do definitivnega sklepa še ni prišlo in je zato tudi vprašanje opozicijonalnega »bloka zadeva, ki visi še popolnoma v zraku. Prav nič čudnega ne bo, da bo opozicijonalni blok sploh obvisel v zraku in da za realno udejstvovanje opozicije še dolgo ne bo ugodnih tal. Kako tudi! Opozicija si še sedaj ni na jasnem glede taktičnega parlamentarnega nastopa, kaj šela, da bi imela enotne smernice za notranjo državno ureditev.
Neresne opozicije se radikalna vlada posebno ne boji. Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da je vlada razdelila Hrvatsko na oblasti in da so pričeli poslovati veliki župani. Opozicija ni v stanu preprečiti izvajanje centralistične vidovdanske ustave in to navzlic Radičevi mirotvorni republikanski propagandi in navzlic Markovičevemu načrtu o samoupravah. Opozicija se zadovoljuje z načrti in revolucijami, dočim vlada izvaja nemoteno svoj program, ne zmeneč se za papirnate opozicijonalne proteste.
V. narodni skupščini M se moral v
četrtek obravnavati reški sporazum. Debata o sporazumu je pa bila zaenkrat odstavljena z dnevnega reda,, ker je zunanji minister dr. Ninčič bolan. Tudi Pašič je bolan. Po podpisu sporazuma v Rimu sta naša vodilna državnika zbolela. O bolezni obeh gospodov se razširjajo vesti, da to ni navadna bolezen, ampak, da ima politično ozadje. Pri beograjskih državnikih je v navadi, da obole, kadar se hočejo Izogniti neljubim ekspozejem, ali kadar hočejo odložiti svoje izjave na ugod-ntjši čas. Tudi taktika.
Obtožbo proti bivšemu ministru Markoviču je podpisalo samo 15 demokratskih poslancev. Ostali demokratski pcslanci so se zbali podpisati obtožbo. Imajo pač maslo na glavi. Zbali so se grožnje radikalov, da postavijo pod obtežbo bivše demokratske ministre, kakor hitro cel demokratski klub podpiše obtožbo protf radikalu Markoviču. Obtožba proti Markoviču pride prihodnje dni v razpravo v narodni skupščini. Markovič se bo po sklepu radikalnega kluba sam zagovarjal.
Zadnji čas se razširjajo vesti, da narodni skupščini ni usojeno dolgo življenje. Izzvati se hočejo nove volitve. Radikali upajo, da bi z novimi volitvami prišli močnejši v narodno skupščino in s tem enkrat za vselej onemogočili akcije opozicijonalcev, Seveda radikali tie mislijo na svobodne volitve, ampak na volitve, kjer bi odločevala radikalna vladna moč. In ta moč je velika, posebno če se jo izrabila!
Napravili takoj po vzorcu
!>oskus na mladem so zamorcu n glejte čuda — ZLATOROGA — koj bela je postala noga!
__________________________ (Dalje	sledi.)
REKA PROTESTIRA.
Edina legitimna reška vlada, ki je seveda nasilnim potom morala zapustiti to državico, je po svojem zastopniku, Zanelli, v imenu Reke v Beogradii protestirala proti sporazumu glede Reke. V protestu povdarja Zanella to, ‘da sta se Jugoslavija in Italija z rapallsko pogodbo zavezali vsikdar spoštovati neodvisnost Reke, katera je bila de ia-eto in de iure priznana v momentu, ko je bila rapallska pogodba pri Zvezi narodov registrirana. — Kaj bo rekel na ta protest naš parlament, se bo šele pokazalo. Najbrže bo pogodba ratificirana in s tem že tudi podan odgovor Zanelli. — S tem seveda še ni izrečena zadnja beseda.
GLAVOBOL IN NAHOD.
Na tej bolezni sta obolela sedaj g. Pašič in g. Ninčič. Nista navajena rimske klime. Čas pa beži in dvajset dni bo kmalu minilo. Ali bo v tem času ratificirana italijansko-jugoslovanska por godba, kakor je dogovorjeno, je seveda drugo vprašanje. Parlament bi namreč to storil prav rad, ali brez gg. Pašiča in Ninčiča, ki si pa ne upata v tem neugodnem vremenu z nahodom iz sobe, je pač težavno... — Bo že kako!
ZAKON O ZAŠČITI STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV.
Kakor se poroča iz Beograda, je minister za socijalno politiko pristal na to. da se ta zakon za enkrat ne izpremeni in da se podaljša do konca leta 1925. — Hišnim posestnikom in njihovim sekundantom, našim demokratom, tedaj njihova akcija, da naj se stanovanjska zaščita odpravi, za enkrat ni uspela, kljub temu, da je obljubljal svojo pomoč tudi poslanec Reisner (uradniški zastopnik), ki je doslej še vedno uradniško paro pustil na cedilu.
S tem pa nevarnost, da se ta zakon odpravi ali izpremeni po želji ' išnih mogotcev, še ni odpravljena. Saj vemo, da tudi ministri snedo dostikrat svojo besedo, ako ne gre drugače.
Na drugi strani, pa moramo vsekako računati z izpremembo naše notranje politike. Režim se bo sigurno izpreme-nil. Nove volitve nis6 iz ključene, skoraj sigurne. No, in potem? Ali ni v tem slučaju dana možnost, da se ta zakon takoj odpravi. Odvisno je od tega, kaki ljudje pridejo v parlament. Ako bo naše ljudstvo (pri tem mislimo na delavstvo, javno uslužbenstvo in druge male ljudi) takrat udarjeno s kurjo slepoto in svoje kroglice metalo v demokratske skrinjice, potem je sigurno, da bomo vsi revni sloji v dveh mescih tia cesti — brez stanovanja in strehe. Saj so to demokrati javno dokazali na javnem shodu hišnih posestnikov, ki se je vršil letos januarja v ljubljanskem »Unionu«.
Vsekakor je tedaj odvisno od naših stanovanjskih najemnikov samih, koliko časa bodo še pod streho ter vživali zaščito po tem zakonu. Ako bodo poslali v parlament zares ljudske zastopnike, kakor so jih imeli v narodnosoci-jalističnih poslancih, potem se jim nikdar ne bodo godile krivice. Ako pa bodo poslali tja politične mešetarje, ki prodajajo svoje ljudstvo, potem joj nam vsem! — *
Zato, najemniki, organizirajte se v . svojem društvu, da boste vsak trenutek pripravljeni odbiti nasprotnikove napade, pri volitvah pa si izberite take zastopnike, ki vas ne bodo prodajali kapitalistu, temveč delali v vašem interesu...» Da jim bo pa to tem bolj mogoče, je ne- -obhodno potrebno, da imajo za seboj krepko organizacijo, združene stanovanjske najemnike!
Stev. 7.
Beležke
ODPRTO PISMO.
Gospod »Peter Smola«, Ljubljana — Miklošičeva c. 16.
Ker ste v posesti znanega milijon-skesa demokratskega fonda, se obračamo na Vas z »milo« prošnjo, da nam »priskočite« //« pomoč. Sicer smo svoj čas Vašo »velikodušno« ponudbo precej ošabno odbili, a to danes »obžalujemo«.
Znano Vam je, da je 12. t. m. pisalo najbolj »informirano Jutro« o spremembi posesti« našega lista. Kakor po navadi se je »Jutro« tudi to pot urezalo.
O premembi posesti za enkrat še ni govora, ker imamo samo take naročnike, ki plačujejo, zastonj pa lista ne pošiljamo. To dobro vidijo zlasti naši čita-telji, kj Uh dostikrat zaradi naročnine primemo tudi malo pretrdo. Na drugi strani so se doslej našli še vedno taki narodni socijalisti, ki so nam radi tu in tam pomagali tudi gmotno in smo naše evcntuelne primanjkljaje pri listu V vedno pokrili.
Toda, kar še ni, to seveda lahko pride, zlasti sedaj, v teh mizernih časih.
Vsekakor ne potrebujemo več kakor nekaj tisočakov na leto. Vse drugače ie to seveda pri »Jutru« in »Domovini«, ker ara prvega v svet, kakor se z gotovostjo zatrjuje — polovico zastonj. Domovino« pa dobiva sploh, kdor hoče. za nameček. Tam ste torej morali globoko posegati v svoj milijonski fond, nri nas smo neprimerno skromne ji.
Ako imate tedaj še kaj cvenka iz-svojega fonda, v katerega so se stekali tudi ■»zaslužki« pri »koroškem svincu«, potem »zaslužki« raznih »nacijonalizl-ranih« podjetij, »zaslužki« od izvoznic v »boljših« časih ter »redni prispevki« raznih bank itd. — tudi »avstrijskih kron« ne smemo pozabiti — potem nas blagovolite o tem obvestiti. — Lahko kar v »Jutru«, nas bo na to že »Argus« opozoril.
Govorili bomo potem naprej ter se dogovorili o »premembi posesti »Nove Pravde«, najbolje kar na Vaše ime, ker bo list pri Vas gotovo bolje preskrbljen, kakor bi bil drugje — recimo pri kaki >skrahirani« banki.
Oprostite nam našo odkritosrčnost ali po Vaše »iskrenost«.
S »ponižnim« spoštovanjem »Škorpijonček«, Član konzorcija »Nove Pravde«.
Škorpijonček.
»Nova Pravda« grize kakor škorpijon-ček. Tako ugotavljajo naši demokratarji v nedeljskem »Jutru«. — Za enkrat še ni tako hudo! Škorpijonček bo šele pričel pravzaprav grizti, in ko doraste v škorpijona, ha pač grizel kakor škorpijon. Stari ljudje pravijo, da 7 škorpijonov ugrizne za enega gada in če sad ugrizne — zbogom sveti Zato prav posebno dobrega nič ne čaka naših demokratov! Škorpljončkl rastejo, vsak dan jih je več, to vedo tudi naši demokrati, zatn razumemo njihov strah.
Primerjava.
»Jutro« pravi: Ako bi dobili klerikalno avtonomijo, bi bilo prvo njeno delo uvedoa velikanskih avtonomnih deželnih naklad, ki bi jih klerikalci po svoji mili volji delili samo svojim ljudem. — V tem slučaju hi bilo torej obdarovanih precej ljudi.
Mi pa pravimo:	Ako bi dobili demo-
kratsko samoupravo z najširšo avtonomijo, bi bilo prvo delo naše demokratske klike uvedba velikanskih samoupravnih naklad, ki bi jih pa ta klika razdelila samo med svojo ožjo Jutrovsko žlahto, kakor se je oo zgodilo z onimi 3 milijoni, ki si jih je ta klika Izplačala svoj čas iz neke ljubljanske banke. — Tu bi bilo obdarovanih samo par ljudi, no ja, da ostane kapital lepo skupaj ~ med žlahto!
Kakor kaže — tako laže!
Demokratska prvaka	sta se organizirala v radikalni stranki,	ker to zahteva
strankin »interes«. V Ljubljani ali v Zagrebu sta pristna demokrata, ko »dodjeta« v Beograd, sta pristna radikala! Fak ide ova-ko! Drugače bi že bilo zatonilo demokratsko »solnce« In s Jutro« bi bilo brez jutra — nastala bi tema — v demokratskih kasah! Kaj ne? »Pa da!« kaže ovaj zagrebački tvorničar rakije! — Gospod šef demokratske stranke mu pomežikne z malim levim očesom, se mu ljubko nasmehne, pomane hitro roke od veselja in	zadovoljstva in
mrmra, »pa dobro, dobro!«
E, zašto ne bi šlo?! Sve ide kod nas!
Kukavice.
Z našimi demokrati ni mogoče resno polemizirati. Zato je najbolje priobčevati njihove kozle kar samo v’odlomkih. — >Jut-rov« uvodnik od 13. t. m. to našo trditev potrjuje. Uvodnikar priznava, da demokrati sploh nimajo programatičnih načel. Doslej so bili proti reviziji ustave, danes so že, pa samo za »sporednejša vprašanja«. — Prave kukavice! Katero gnezdo bo ugodneje, tja bi radi šli valit svoja jajčka. Če bo Radič uspel, tedaj bo to gnezdo pripravno, če bo Korošec, potem zopet njegovo, če pa Pašič, no, potem bodo pri njem na varnem. Kar so sklenili pred 14 dnevi na svojem zborovanju, to danes že ne drži več! —
Ni jih, pa le odpadajo! Pa dobro!
»Jutro« v enomer prepričuje svoje verne kozliče, da narodnih socijalistov ni več. Jih ni, pa jih ni! Malo pozneje pa zopet ve povedati, da še odpadajo oni — posebno »trezni«, kakor n. pr. bivši klerikalci, narodni socijalist, narodni naprednjak, socijal-nl demokrat, komunist, radikal in predsednik kake — recimo »mladosti«. — Pa kaj jih bomo, te uboge »Jutrovce-*, saj imajo prav! Odpadajo pa je! Vse kar je grintavo, ušivo in črvivo pri nas. odpada. In to čr-vlčje pada v naročje demokratov. Gliha vkup štrlha! — Pa dobro, samo da se bron!
Priporočamo tvrdko
'I
Ljubljani, 5». fetra nasip 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
Naicen&UI nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, Škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
Svetovni
ČEHOSLOVAŠKA.
Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je postal najmarkantnejša politična osebnost v Evropi. Zato pa uživa popolno zaupanje tudi med svojim narodom. Kar se z »odi, to gre gladko po načrtu. — Se pa tudi pozna!
Zidom v Cehoslovaški postaja vroče. Sedaj so sklenili započeti akcijo, da nakupujejo kolikor mogoče sveta v Palestini in da odpravijo tje vso judovsko nadlego zlasti iz Karpatov in Slovaške.
NEMČIJA.
V Nemčiji si pomagajo! Sedaj so prišli z načrtom, da ustanove banko z zlato podlago, ki hi imela nalogo zamenjati njene bankovce z zlato podlago z onimi rentne in državne banke. Posebna komisija finačnih strokovnjakov je prišla do zaključka, da je to izvedljivo in bi bilo prav dobro. S tem da bi se takoj nemška valuta stabilizirala in gospodarske razmere izboljšale. — Ljudstvo v Nemčiji je uvidevno ter razume položaj, zato je tudi dokaj mirno ter se' pokorava vsem odredbam. Davke plačuje direktno vsak delavec. Odtegujejo se mu tedensko od plače. In nemški proletarec je na to ponosen. — On vsikdar zagovarja svojo domovino, dasi je včasi tudi lačen!
Nemška vlada grozi z razpustom parlamenta.
V ThUringen-u so pri deželnozbor-skih volitvah socijalni demokratje doživeli grozovit poraz. Od dosedanjih 22 mandatov so jih dobili komaj 15 in to s težkim naporom. Pridobili so narodni socijalisti in komunisti. — To bo menda zopet malo šole za naše soci-jaldemokrate!
RUSIJA.
Na kongresu bivših menševiikov v Charkowu so sklenili razpustiti ukrajinsko sjcijalno demokratsko stranko. Istotako nameravajo sklicati v kratkem kongres menševikov cele Un.ijc, ki bi naj sklenil razpust vsea socijalno-demokratskih organizacij.
Iz Moskve prihajajo glasovi, da je v Rusiji izbruhnila protisovjetska vstaja. V Moskvi je velikanski nered. Vojaštvo je nastopilo proti!
RUSKA NOTA ANGLIJI.
Zastopnik Socijalistične ruske sovjetske republike v Londonu, Rakov-skij, je izročil 8. t. m. angleški vladi odgovor na angleško noto, v kateri prizna sovjetsko vlado kot pravnoveljavno rusko vlado.
Ruska vlada izjavlja, da je vzela priznanje na znanje ter dostavlja: Zvezna vlada ruskih socialističnih sovjetskih republik izjavlja v smislu sklepa drugega kongresa ZSSR, po katerem bo tudi v bodoče prijateljsko skupno delo med narodi Velike Britanije in sovjetske zveze prva naloga zvezne vlade, da je pripravljena vsa vprašanja, ki so nastala direktno ali indirektno iz priznanja Rusije od strani Anglije, obvarovati in reševati v prijateljskem duhu. Sovjetska vlada zato naznanja, da je pripravljena skleniti z angleško vlado sporazum v tem smislu, da se stare pogodbe, ki so bile odpovedane ali vsled vojne razveljavljene, nadomestijo z novimi. V svr-ho tega bo vlada sovjetske zveze v neposredni bodočnosti poslala pooblaščene zastopnike v London, kjer se bo raz-
pregled.
pravljalo o zahtevah in dolžnostih obeh strank, kakor tudi o tem, kako bo mogoče zopet zagotoviti v Veliki Britaniji ruski kredit.
Nota povdarja nadalje, da se ruska vlada povsem strinja z naziranjem m-gleške vlade, da je namreč medsebojno zaupanje in pa princip, da se ne vmešavata druga drugi v notranje zadeve, prvi predpogoj, ki bo dovedel obe državi k okrepljenju in razvoju medsebojnih prijateljskih odnošajev. — V splošnem pa Rusi niso nič kaj zadovoljni z angleško noto.
ROMUNIJA-RUSIJA.
Konference za izravnanje razmer med tema državama se boflo vršile v teku enega meseca na Dunaju. Tako sta se zedinili obe vladi.
Roiminsko-italijanska pogodba.
Glasovi, ki prihajajo iz Anglije govore, da bo v kralkem sklenjena tudi pogodba med Romunijo in Italijo po onem vzorcu kakor je italijansko-jugoslovanska. Gre pač po želji Angležev sedaj kar naprej.
BOLGARIJA.
Bolgarija je ratificirala 7. t. rn. pogodbo o sporazumu z našo državo.
Kljub temu pa nastajajo novi za-pletljaji zaradi dogodkov od strani bolgarskih četašev ob grško-jugoslovanski meji. — Pravijo celo, da se pripravlja nova revolucija.
GRČIJA.
V Grčiji ni miru in ga še ne bo. — Prihodnja seja narodne skupščine bi se morala izreči za plebiscit glede režima. Posegla je vmes nevidna roka, ki je nastopna proti šedanji vladi z namenom, da to prepreči, ker bi sigurno vlada dobila veliko večino. Venizeloz je za vladov vlada je proti monarhiji. Kralj Juri pa vendar upa, da se bo lahko kmalu zopet vrnil.
MADŽARSKA.
V Budimpešti jih skrbi, kje bi dobili posojilo. Anglija jim je pod Mac Do-naldom posojila odklonila dotlej, dokler Madžari temeljito ne izpremene svoje reakcijoname politike.
ITALIJA.
Italija je torej priznala ruske sovjete. Presneto se ji je sedaj mudilo! Imenovan je že tudi poslanik za Moskvo — g. Manzoni. Ruska vlada je temu potrdila.
Italijani nestrpno čakajo, kako bo šlo z ratifikacijo rimskega sporazuma v Beogradu. Postajajo nervozni, ker jSm dela sitnosti tudi Zanella zaradi Reke. To je vsekakor vprašanje, ki še dolgo ne bo rešeno.
FRANCIJA.
Francija hiti z vso brzino v krizo, ki je takorekoč neizogibna. Francoska zunanja politika je bila taka, da je ljudstvo doma s takim delovanjem docela nezadovoljno. Zunaj polomija za polomijo, doma pa vsled tega nezadovoljstvo Zato se napoveduje vladi in njenim pristašem neizprosen boji, ki ne Pozna pardona. Stojita si nasproti Herist in Poincarč. — Herist je na kongresu radikalov in radikalnih socijalistov dosegel sporazum za volilno koalicijo pri bodočih volitvah. Pričakuje pa se še okrepitev te koalicije. 8. t. m. je v
2£®rr£c* nastal tak trušč med vladnimi strankami in močno opozicijo, da jo je , ncare 2 vsemi ministri popiha’ \z zbornice.
ANGLIJA.
Sedaj\ ko so Angleži spravili Francoze v Canosso glede raznih evropskih vprašanj, ko je v Poruhrju fiasko takorekoč popoln, ko imajo v francoskem parlamentu zgago na vseh straneh — sedaj naj se izvrši poravnava med Anglijo in Francijo...
AMERIKA.
Amerika bo sklenila mednarodno konferenco, na kateri naj bi se pred tremi leti ukinjeno delo glede svetovnega razoroževanja, zopet nadaljevalo. Obenem bi se naj uredila razna druga svetovna vprašanja. — To bi mora!: pozdravljati zlasti mi, Jugoslovani. Če se ustavi oboroževanje, bo mogoče enkrat naše uradništvo prišlo do boljšega kruha. • Demokrati bodo seveda vedno za močno vojsko, ker tako »najuspešneje« zastopajo težnje javnih nameščencev.
Narodna-socijalna strokovna zveza v Ljubljani,
naznanja vsem svojim članom in prijateljem žalostno vest, da je 10. t. m. umrl njen dolgoletni član in upravni odbornik, tovariš
Peter Porenta
Nepozabnega tovariša so pokopali v torek 12. t. m. na pokopališču v St. Vidu.
Neumornega našega delavca in dobrega tovariša ohranimo v trajnem spominu.
Osrednje vodstvo NSSZ.
Strokovni vestnik«
Strokovna organizacija in politika.
Kakor je poročalo »Jutro« Je na demo* kratskem strankinem zborovanju nastopil tudi neki zastopnik delavcev In povdarjal, da morajo biti strokovne organizacije strogo nepolitične, ne take kakor to delajo naroda! socijalisti na Jesenicah, ki baje svojo stro-kovno organizacijo izrabljalo v politične svrhe. Dotični gospod, ki le sicer strokovno organiziran v Narodno-socijalno strokovni zvezi ni imel prav nikakega povoda udrt* hatl po narodnih socijalistih, ker je ravno na Jesenicah omogočeno, da je v NNSZ lahko organiziran vsak zaveden slovenski delavec. Ta interpelant prav dobro ve, vedeti pa bi tudi moral, da žallbog pri nas strokovne organizacije 5e nl» popolnoma depolitizirane, ker vsaka organizacija išče in potrebuje nekake politične hrbtenice. In dokler prakticirajo to soc. demokratje, komunisti, klerikalci in poskušajo sedaj tudi demokratje, toliko časa bomo to prakticiran tudi narodni socijalisti. Ali na nekaj Je do-tičnik prav gotovo hote ali nehote pozabil. Obenem namreč, ko Je on protestiral proti zlorabi strokovnih organizacij, so gospodje zborovalci JDS izvolili v načelstvo in v 'z-vrševalni odbor JDS tudi neSteto zastopnikov strokovnih organizacij, to pa gotovo ne v ta namen, da bi strokovne organt-
Današnja In bodoča družba
Še nikoli ni reakcija slavila toliko zmag nad delovnim razredom kot danes. Neuspeh marksističnega socijalizmaA znači pohod meščanske reakcije ali celo nastop meščanske diktature. Na eni strani vidimo krvavo diktaturo prolcta-rijata, na drugi pa diktaturo zlatega teleta. Reakcije v skrajnih oblikah se pripravljajo vsepovsod.
V našern slučaju, ko gre za načelno razliko med narodnim socijalizmom in socljafno demokracijo, je ta odgovorna za vse posledice ofenzive obeh diktatur; saj je ona imela do danes ves socialistični monopol izključno sama v rokah. Izobraziti bi bila morala proletarske vrste po duhu in srcu, v revolucijonarce z glavo — duhom in srcem, ne pa v diktatorsko - praktične revolucijonarje, ker je smatrala samo prazne delavske želodce za uspešno sredstvo agitacije in kot taktiko za pridobivanje članov ne da bi pri tem sestradani proletarski želodci res kaj pridobili. Z vzgojo duha in srca bi morala dosedanja socijalna demokracija pripraviti članstvo za boljšega človeka, za boljšo družbo, za pravi šocijalizein. Iz vseh pokretov dosedanjega njenega delovanja je razvidno,- da tega ni niti v najmanjši meri storila; nasproipo, z demagoškimi gesli in frazami j* »limala« delavsko solidarnost, ni ji pa dajala onih smernic, ki temelje na duševni vzgoji proletarijata. Nobeni so-cljalistifcni stranki še daleč ne zadostuje politična in strokovna izobrazba v m;>-terljalistlčnem, egoističnem smislu; potrebna je vzgoja duha in srca. ali kakor pravimo;
Etična in moralna vzgoja proletarijata.
Kako iusj vzgojim celokupni , «*slo; Proletarci
združite se, ako sem sam egoist, mate-rijalist in samo gledam, kako in kedaj izpodrinem z boljšega službenega položaja svojega sodruga, da stopim sam na njegovo mesto. Udejstviti geslo: Proletarci vseh dežel, združite se, more samo etično in moralno vzgojen človek proletarec, ki podreja svoje osebne koristi — skupnosti.
Pri tej priliki mi prihaja na misel snovanje socijalističnega bloka za skupščinske volitve. Ali niso ravno voditelji marksistov prvi izdali gornje načelo, ko so odbili skupno socljallstično bojno fronto? Sodrugi so se kot voditelji marksističnega proletarijata zbali lastne obsodbe; osebnih koristi niso hoteli podrediti skupnosti. In to sem hotel na tem mestu podčrtati kot dokaz za resničnost svojih trditev.
Narodno-socijalistična stranka Ima kot edina delavska stranka v svojem programu vsa dosedaj za pravo izobrazbo proletarijata potrebna teoretična In praktična načela. Edino ona je poklicana v nacijonalni državi Jugoslaviji združevati delavske vrste in jih po teh etičnih in moralnih načelih vzgajati in voditi na političnem, gospodarskem in zlasti na socijalnem polju (mezdna gibanja itd.).
Vzgoja delovnega razreda je bila v vseh časih tesno zvezana z družabnim redom. Kakršen je bil družabni red, taka je bila vzgoja mladine in odraslih državljanov ne glede na razred, za vse io enem kopitu. Po voini pa stopa vedno '1oIj v ospredje razred neposedujočlh ali drugače: Ne zadostuje več vzgoja posameznika. ampak vsak se mora prilagoditi skupnosti; zato bo bodoča družabna oblika kolektivno-sociialistlčna.
Vsi obli-mi. ki vodijo iz enega dru-
'očtjo v
vzgoji mas krizo. Vse išče novih potov in novih smernic za vzgojo in pouk, ki bosta skladna z zahtevami bodoče socijalistične družbe in dobe. Vzgoja proletarijata mora dohiteti razvoj človeške družbe in družabnega reda in z njim skupno nadaljevati pot do končne In gotove zmage.
Veličastna, večstoletna zgradba: današnji meščansko-kapitalističnl družabni red, kaže sumljive razpoke; temelji se majejo in deloma že tudi rušijo. Kakor gad predno mu streš hrbtenico, tako piha in sika tudi ofenzivni kapital, v svesti, da si daljša svoje oskrunjeno življenje samo ob stanovski in politični nezavednosti proletarskega razreda.
Na izpremembo, ki ne more biti jja-leč, pa mora biti razred neposedujočih pripravljen in vzgojen, da bo mogel prevzeti vodstvo obratov in vodstvo javne uprave v svoje roke. Pozornosti ne sme-, mo obračati samo posamezniku, temveč vsem onim, ki jih je dosedanji družabni red zanemarjal. Vzgoja in pouk jih morata dvigniti na višjo stopnjo izobrazbe; ves proietarijat mora najti v vzgoji ln pouku samopomoč iz mizernega sociial-nega in ekonomskega položaja, v katerega ga je pahnil in obsodil kapitalistični družabni red.
Proletarski razred Je treba usposobiti za rešitev nalog, ki mu jih kaže politični gospodarski in socijalni razvoj. Predmet vzgoje in pouka morajo biti Široke mase, t. j. kmetsko prebIva’stvo In Industrijsko delavstvo. Res, da je storil današnji meščansko-kapitalistlčni razred marsikaj za vzgojo in pouk širokih plasti n. pr. v dobi liberalnega šolstva v Avstriji z zakonom lz 1. 1869, vendar je skrb posedujočih za vseobčo vzgojo le navidezna, da z njo zakrivajo svoje prave težnje:	ovirati	norm*b.l razvoi
človeške družbe in s tem slabiti odporne sile širokih plasti naroda zoper izkoriščanje.
S tem sem hotel pokazati načelno razliko med marksističnim ln nacijonai-
nim socijalizmom, kakor tudi smernice, po katerih privede proietarijat do boljše družbe, do ugodnejšega materijalnega in socijalnega položaja. Iz vsega je razvidno, kako potreben in upravičen je obstoj naše stranke. Da, ravno* v sedanjem času je narodno-socijalistična stranka tako neobhodno potrebna, da bi jo morali jugoslovanski proletarci ustanoviti, če že ne bi živela v polnem delu! — A.
C. C. Zorec:
Skautizem.
Prelestna Ideja taborništva (skau-tizma) je že tako razširjena, da šteje danes skautska armada sveta nad dva milijona članov in to število neprestano raste. Vse države in vsi narodi so se oprijeli te idealne organizacije, ki ima edini namen poboljšati današnjega človeka, ga vzgojiti v požrtvovalnega državljana in čutečega prijatelja vsem ljudem.
Taborništvo se je najpreje začelo razvijati v Ameriki in Angliji. Od tu se je razmahnilo na vse strani in danes je ni države, ki ne bi imela svojih skautov. Kot vzgled navajam Japonsko, Kitajsko, Perzijo in Turčijo, ki Imajo več skautov kot marsikatera evropska država. Celo mala in odljudna Albanija jih ima več kot naša država!
Med Slovani je skautizem najbolj razvit na Poljskem (80 tisoč), v Rusiji (nad 69 tisoč) in v češkoslovaški republiki (40 tisoč). Češki skauti so včlanjeni v najrazličnejših organizacijah, ki jih je sedem. Meščanske organizacije **
združile v »Svaz«, socijalistične pa v »Federaciji«. — Ta raznolikost čeških skautov ni, kakor bi kdo mislil, škodljiva ideji. Nasprotno! Med organizacijami se je razvila plemenita tekma, ki ima jako lepe uspehe.
Med češkimi socijalističnimi organizacijami je tudi narodno-socijalistična, ki sc bujno razvija in bo v bližnji bodočnosti najštevilnejša češka skautska organizacija. Želeti je le, da se tudi pri nas v Sloveniji ustanovi slična nar.-soc. organizacija in sicer v okrilju »Bratstva«.
Taborništvo v naši domovini je šele v povojih, četudi segajo početki srbskega skautizma tja v 1. 1911. Večji razmah so onemogočile razne vojne, ki so do nedavnega divjale po naših krajih. Vseh jugoslovanskih skautov je nekaj nad 3500.
Slovenci smo dobili svoje skaute koncem 1. 1922. Organizacije obstoje v Ljubljani, Celju, Mariboru in Trbovljah. Število slovenskih tabornikov neprestano raste in upajmo, da kmalu dosežemo število bratskih stbskih in hrvat-skih organiziranih ljubiteljev prirode.
(O zgodovini in ciljih prihodnjič.)
Zs kratek čas.
Krivični zakon.
Gost: »Za pona»eialce sostilniS..,« čunsklh listkov imamo sedaj krivični zakon. VČasi so Jih pravično kaznovali!«
Gost lin ič* ?: »Ocspod, da va* kdo ne sliši! Sitnosti bi imela oba, saj veste, da dandanes n* sme tajpatl brat bratu!«
Jošt: »E, kaj to! Le berite sami na listku: »Falsliikovanje kazr' se po krivič-aaa zakonu.«
Strrr. T.
»nova pravda..
Stran 3.
i*c!j* ostal« nepolitične! Res čudna logika! Za druge stranke naj se strokovne organizacije depolitizirajo, le JDS se lahko odlnjajo. Zanje na) bi veljala vedno dvojna morala!
Boj proti nameravani odpravi osemurnega delavnika se je pričel na Dunaju. Dne 7. t m. so se v to svrho vršile konference predstavnikov raznih strokovnih or-tanlzacij. Pri tem so bili sprejeti važni sklepi. — Cisto gotovo je, da delavstvo od osemurnega delavnika ne bo kar tako odstopilo, ampak da se bo ta borba vršila z vso ljutostjo. — Prav bi bilo, da se na napade proti delavskim pravicam pripravilo tudi naše organizacije. Predvsem Je treba, da pazno zasledujejo pokrete te vrste, ki se vrSe zunaj naše države In da že vnaprej z-j-trt) vsak tak naskok pri nas doma.
ORGANIZACIJ NSS V LJUBLJANI.
OBČNI ZBORI KRAJEVNIH
Glasom soglasnega sklepa ljubljanskega okrajnega odbora (politična organizacija NSS), zastopanega po zaupnikih vseh 'jubljansklh krajevnih organizacij, se vrše >bčnl zbori po sledečem redu:
1. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Sp. Siškl, v soboto 16. lebruarja t. L ob 8. uri zvečer v gostilni pri Križu.
2. Občni zbor krajevne organizacije NSS za Dvorski okraj, v soboto 16. februarja t. L ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku.
3. Občni zbor krajevne organizacije NSS za Poljanski okraj, v soboto 23. februarja t. 1. ob 8. uri v društvenem lokalu (Streliška ul.).
4. Občni zbor krajevne organizacije *fSS za Trnovski okraj v soboto 23. februarja t. L ob 8. uri v gostilni pri Lozarju (soba na levo).
5. Občni zbor krajevne organizacije NSS za Kollzejskl okraj v nedeljo 21. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v tajništvu NSS (Narodni dom).
6. Občni zbor krajevne organizacije NSS za St. Peterski in Kolodvorski okraj v sredo 27. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni Zupančič, Ahacljeva cesta.
7. Občni zbor krajevne organizacije NSS za Št. Jakobski okraj v torek 19. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Lozarju (soba na levo).
Tovariši! Dolžnost Vam veleva, da se letošnjih občnih zborov po organizacijah v okrajih udeležite polnoštevilno! Razgo. vorimo se tudi o notranjepolitičnem položaju v na£f državi z ozirom na predslolečs, važne politične dogodke. Narodni socijall-zcm se jači in utrjuje v skupnosti, slogi in zavednosti. Letošnji občni zbori naj se vrše v znamenju probuje narodnega socl-iallzma med slovenskim proletarijatom! — Okrajni odbor NSS. v Ljubljani.
St. Pavel. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela v nedeljo 10. t. m. svoj članski sestanek. kateremu je predsedoval podpred. sednik tov. Hajniš in na katerem je poro-čal strokovni tajnik Kravos Iz Ljubliane, ki je orisal delavsko gibanle v Jugoslaviji in se bavil potem z društvenimi zadevami. Po poročilu strokovnega tajnika se je volil nov predsednik In Je bil soglasno izvoljen tov. Avgust Kotnik. Po Izvolitvi so se obravnavale društvene zadeve, nakar je predsednik zaključil sestanek.
Javen strokoven shod NSSZ v Šalki vasi pri Kočevju se Je vršil ob veliki udeležbi v nedeljo ob 15. uri v gostilni tov. Bizjaka. Predsednik tov. Ličen je otvorll shod ter v svojem govoru po pozdravu navzočega župana, tov. Novaka, pojasnil pomen današnjega shoda z ozirom na skrajno škodljivo desorganizacijo večine proletarcev. Delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane je ožigosal vrtoglavo taktiko komunistov v zadnji rudarski stavki, ki bi prav lahko odpadla, če bi bilo pri gotovih ljudeh manj lahkomiselnosti, pa več poštenosti. S takim postopanjem se proletarijniu neizmerno škoduje, obenem pa daje orožje v roke kapitalistom. To dokazujejo slučaji na Jesenicah in v Litiji, kjer ni mogoče priti do cilja radi demagoškega nastopa komunistov. Čas bi že bil, da se trpin izpametuje!
Iz stranke.
Vabilo na V. redni strankin zbor NSS. W1 se vrši v nedeljo, 23. marca 1924 v ve-^ • dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Por'*!* fed:	Naznanilo Predsedstva. 2.
tov . nftčelstva: a) političnega tajnika, t9inilf«V^a Bavčarja, b) organizacijskega
btoi-
oc-roča tov Pr ^rožiča, d) nadzorstva:
* ,♦ m Saiehar. 3. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva „\ i * V jv	*i,* rstva* c) izvrševalnega
odbora, d) širšega !zVr5evalnega odbora.
?’ nan^1Vpnanl,a,P0Utika: P^oča tov. Ivan Deržič. 5. Poročilo ustavnega odseka: poroča tov. dr. I™ p°»teo. 6. Soc|JaJna zakonodaja in politika: poročata tov. Rudolf Juvan in Ivan Rogiič. 7. Resolucije 8. Slučajnosti. — Zborovanje se prične toc^ no ob 9. uri dopoldne. Točna in neprekinjena udeležba dolžnost. Predloge za strankin zbor je treba poslati načelstvu stranke do 15. marca. — Tovariši! Za razvoj naše stranke je to zborovanje eminentne važno-sti- Zato je dolžnost vsakega zavednega godnega socijallsta, da se tega zbora zanesljivo udeleži. Na zborovanju sto*®0 ln,eli zopet priliko, pozdravit! za-Hranl**0 bratske narodno - socijalistične dna ir ** Cehoslo vaške. — V Ljubljani, ^	Za načelstvo
Narodno-fOdjallstlčn« stranke: Ivan Deržič, L r. načelnik. Ivan Tavčar, 1. r. tajnik.
Enketa NSS r Celju. V nedeljo 17. t m se vrši v Celju enketa zastopnikov NSS, ki bo razpravljala o ustavnem načrtu, ki ga je Izdelal tov. dr. Politeo iz Zagreba v smislu programa NSS. Vabimo vse krajevne organizacije celjskega okrožja, da pošljejo svoje zastopnike na to cn-keto, ki se vrši v gostilni »Pri grozdu« na Dečkovem trgu 3, pritličje, desno, najproti Narodnega doma.
Občni zbor podružnice NSSZ v Zagorju se je vršil v nedeljo 10. t. m. Občnemu zboru je predsedoval tov. Lovro Trebušak, ki Je podal predsedniško in tajniško poročilo. Blagajniško poročilo Je podal tov. Drnovšek, nakar je sledilo poročilo preglednikov računov, ki so predlagali blagajniku absolutorlj. — Po poročilih Je siedila volitev odbora. Soglasno Je bil izvoljen sledeči odbor:	predsednikom tov. Franjo
Umek; odbornik Drago Bostič, Franjo Juvan mi., Anton ArŽIšnik, Julko Fincingcr, Jože Celestina, Ivan Posar, Ivan Obreza, Nikolaj Kovač in Jakob Košenina: namestnika Lovro Trebušak in Blaž Volan; preglednika računov Fran Malavrh In Luka Križnik. Po voiitvl odbora Je občni zbor pozdravil zastopnik osrednjega vodstva NSSZ iz Ljubljane, tov. Leo Žorž, ki le tudi poročal o delavskem gibanju ln društvenih zadevah. Poročilo delegata so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje. Po debati o društven'h vprašanjih je predsednik zaključil nadvse lepo uspeli občni zbor.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Novem mestu. V nedeljo 3. t. m. se Je vršil zelo dobro obiskani občni zbor, katerega je vodil predsednik tov. Udorman. V otvoritvenem govoru je točno pojasnil delovanje stranke v Novem mestu, posebno z ozirom na zadnje obč. volitve, katere za stranko niso slabo Izpadle, v dokaz, da je bilo vodstvo agilno na delu. — Pojasnil je težkoče, s katerimi se bori stranka napram svojim bogatim in prefriganim nasprotnikom. Pri volitvah odbora ie bil ponovno izvoljen predsednikom tov Uderman, ki Je volitev sprejel ter se za zaupanje zahvalil s pozivom na ostali odbor, da mu stoji zvesto in agilno ob strani, da bodo uspehi še popolnejši. Nato je dobil besedo delegat načelstva tov. Rupnik,' ki je izčrpno orisal politični in strankin položaj. Po temeljitem prerešetanlu raznih političnih zadev lokalnega in strankinega značaja je tov. Uder-man zaključil lepo uspelo zborovanje s klicem na delo za narodno-socijalistične ideale.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Kočevju se Je vršil v nedeljo 10. t. in. v gostilni Beljan. BH je kaj dobro obiskan. Zborovanje Je vodil predsednik kraj. org. tov. Krvin, ki je obrazložil politični položaj v Kočevju z ozirom na teror političnih nasprotnikov, pod katerim trpe strankini funkcijonarjl ln pristaši. Iz njegovega ko-vora ie Izzvenela neuklonljiva odločnost, da se nadaljuje započeto delo do končne zmage. Za njim je govoril delegat centrale tov. Rupnik, ki je temeljito orisal notranji politični položaj v državi, stališče naše stranke napram drugim strankam posebno z ozirom na sodelovanje strankinega načelnika tov. Deržlča In tov. Rogllča v konzorciju »Narodnega Dnevnika« ter dokazal, da stranka absolutno nima nlkakega političnega pakta s katerokoli stranko v konzorciju in da je politično popolnoma svobodna in samostojna. S tem je razpršil vse laži, ki jih po Kočevju trosijo gotovi politični eksponenti, češ. da smo politično zvezani. Pri volitvah je bil ponovno Izvoiien predsednikom tov. Krvin, v ostali odbor pa po večini dosedanji tovariši z edino iz-premembo, da je bil v odbor izvoljen tudi narodno-socijalistlčni župan tov. Novak. K sklepu je tov. Ličen pozval vse prav^mi-sleče pristaše na delo za pošteno In pravično stvar.
Mladinski vestnik.
Iz osrednjega vodstva JNSM. V zadnjem času je nekaj krajevnih organizacij (»Bratstev«) poslalo pritožbe radi nerednega dobivanja lista. Vsem tem sporočamo, da vodstvo ne zadene nobena krivda, ker redno Javlja došle sezname novih članov upravi lista, ki tudi redno list odpošilja. Ugotavljamo, da nam »Bratstvo« Celje sporoča, da se člani pritožujejo, ker niso prejeli lista, obenem nam pa uprava lista sporoča, da Je iz Celja dobila vrnjenih deset izvodov lista s pripombo: nazaj, ne sprejmem. Kdor ne dobi lista, naj ga takoj reklamira s poštnine prosto dopisnico pri upravi. — Osrednje vodstvo je na svoji seji, ki se Je vršila 12. L m. sklenilo, da se odslej ne bo udeleževalo po odposlancih občnih zborov posameznih krajevnih orga-nlzacii, ker Je to združeno z ogromnimi stroški, pač pa bo pošiljalo zborom pismena sporočila.
»Bratstvo« v Ljubljani prosi vse svoje ustanovne člane, da se pismeno ali pa osebno zglase pri s. tajnici Viki PaušičevI, vVoI-fova ulica 1 vsaj do 21. t. m. — Odbor.
»Bratstvo« v Ljubljani ima redno vsak Petek članske sestanke v prostorih Narodnega doma. Člani In članice so dolžni po-sečatl te sestanke. Kdor se Jih ne bo Jde-leževal, bo Izključen iz društva.
Dramatični odsek »Bratstva« ima redne članske sestanke vsak torek v Narodnem domu. S«wtajnici «« yrie ob 8. url, po
sestanku so vaje. Dolžnost vseh članov ie, da posečajo sestanke redno In točno!
»Bratstvo« v Ljubljani je priredilo v sredo, 13, febr. svoje običajno redno predavanje, na katerem je predaval g. dr. Tone Jamar o Jetiki. Poučno predavanje le bilo spremljano s skioptičnimi slikami, ki so jasno pokazale pogubno delovanje malega, a tem strašnejšega tuberkuloznega bacila, ki posebno v Jugoslaviji nezaslišano razsaja in pokosi letno na tisoče in tisoče ljudi v največji življenjski dobi. Slike so številnim posetnikom prikazovale tudi moderna sanatorija v katerih se najuspešnejše ozdravlja Jetlčnike. Predavanje, za katero je žel g. predavatelj obilo zahvale, je bilo zaključeno z nazornimi slikami, kako naj živimo in kako naj se ogibljemo nesnage, ki je gne7dišče tuberkuloznih bacilov, da se obvarujemo te strašne bolezni. — Prihodnjo sredo, dne 20. febr. se bo vršila z ozirom na predavanje g. dr. Jamarja dlskuzija in naj vsi oni, ki žele, da jim g. predavatelj da kaka pojasnila, poš'jejo svoja vpraSanja pismeno bratu Mirku Hafnerju, Jugoslovanski kreditni zavod, Marijin trg, in sicer najkasneje do pondeljka, dne 18. febr.
Izobraževalno društvo delavske mladine »Bratstvo« v Ljubljani snuje svojo lastno knjižnico, ki bo namenjena v prvi vrsti doraščajoči mladini. Ker društvo nima dovolj lastnih sredstev za nabavo prepotrebnih knjig, se tem potom najvljudneje obrača do vseh prijateljev naše mladine in do vseh strankinih pristašev s prošnjo, na] darujejo vsak po svojih močeh. Knjige odnosno drugi prispevki se sprejemajo v stran-k:nem tainlštvu aU pri tajnici s. Viki Pavšičevi, Wolfova ulica 1. kakor tudi pri podpredsedniku br. Mirku Hafnerju, Jugoslovanski kreditni zavod, MarfHti trg. Tovariši, bratje in sestre, darujte!
»Bratstvo« v Mariboru Ima v soboto 16. t. m. ob 20. url svoj redni občni zbor v gostilni Orovič z dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, volitev novega odbora in slučajnosti. Člani na) prlneso seboj člansko Izkaznico. — V nedeljo 17. t. m. priredi »Bratstvo« družabni večer v gostilni Orovič. Začetek ob 19. url. Sodeluje društveni taniburaški zbor. Pridite, vsi prijatelji naše mladine!
»Bratstvo« Celje. Nekateri člani še niso poravnali članarine za mesec Januar in februar t. L; zanje je založila članarino društvena blagajna. Prosimo jih, da nemudoma poravnajo zaostanek pri blagajniku br. Ferantu, ker bi Jih sicer ne mogli smatrati več kot člane. S tem bi Jim bil tudi ustavljen list »Nova Pravda«. — Točnost in red Je prvi predpogoj uspešnega delovanja! — Bratje ln sestre, katerim se »Nova Pravda« ne dostavlja redno ali celo tu in tam sploh Izostane, naj to takoj javijo br. predsedniku.
Srbo-hrvatski tečaj »Bratstva« Celjo se vrši, kakor je bilo že Javljeno, zopet redno vsak pondeljek In petek, od pol 8.
do 9. ure v prostorih meščanske Šole kot običajno. Poživljamo tem potom br. člane in s. članice, ki posečajo tečaj, da se pouka točno, redno in polnoštevilno udeležujejo. — Šolski odsek.
Orkester »Bratstva« Celje je v poljubni zasedbi vsem nar. društvom in organizacijam na razpolago. Tozadevna pojasnila daje načelnik glasbenega odseka in kapelnik br. A. Hub, Glavni trg št. 2.
»Bratstvo« v St. Pavlu. V nedeljo 10. t. m. sem se mudil v St. Pavlu In ob tej priliki prisostvoval popoldanski vaji tam-btiraškega zbora. Nemalo sem bil začuden, ko sem videl vzorno disciplino, ki vlada med tamburaši Tamburašk! zbor šteje nad 30 članov in ima 25 inštrumentov. Vodi ga neumorno in požrtvovalno br. Šetor. Zbor j*: že Javno nastopi' in se vežba sedaj za proslavo, ki se bo vršila 4. maja v St. Pavlu. Ponosni smo lahko na našo delavsko mladino v St Pavlu. — Tajnik
Kino „* jubJJanski dvor"
16. In 17. februarja
Moderna, elegantna drama v 6. dej.
Družina verižnika Grabeža
v obče imenovan „ŠJBER“ v glavni vlogi krasotica: Lee Parry
18. — 20. februarja. — Velika drama
mr ZAKONOLOM
v glavnih vlogah Maria Korda, Werner
Kraus in Frlder. Kahne.
2!.. 22.. 23.. 24. februarja
Največja historična ruska drama
► PETER VELIKI
v glavni naslovni vlogi Emil laillnss, splošno znan iz drame ..ParlSka grofica".
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najce-nejšl. Olavna zaloga na drobno In debelo v Ljubljani. Breg 20 in Aleksandrova cesta I
Priporočamo domačo tvrdko »FORTUNA«, trg. dr. Bizjak & Comp Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma), ki ima vedno veliko izbiro kuhinjske emajlirane posode prve vrste po izvanredno nizkih cenah. Blago je res prvovrstno, zatorej toplo priporočamo dy podpirate to novo podjetje. Oiej današnji inserat. (10)
Proletarci, organizirajte se v Harodno-soc. strokovni zvezi!
Tedenske novice.
Našim čltateljem! Vse cenjene čltate-lje, katerim sftio od začetka Januarja t i. pošiljali »Novo Pravdo« na ogled, opozarjamo, da jim z današnlo številko ustavimo nadallnje pošiljanje. Kdor lista ni naročil, ga odslej naprej ne bo več dobival. — Ko-rmtr pa je na tem, da se mu pošiljanje ne prekine, naj takoj nakaže naročnino po po-ložnici. ki smo jo priložili prvi na ogled poslani številki ali pa nam z dopisnico sporoči, da želi list še nadaHe prejemati. Naročnina mesečno po 4,— Din, oziroma četrtletno po 12,— Din — je res tako nizka, da jo vsakdo lahko utrpi, zlasti So, če jo plnčule redno in sproti. — Upravi.
LJUDSKA VISOKA SOLA.
»Zadružna knjigarna« v Ljubljani ie pričela izdajati v posebni zbirki pod naslovom »Ljudska visoka šola« predavanja, ki so se vršila na ljudski visoki šoli v Ljubljani.
Kot prva dv« zvezka sta Izšla oreda-vanja dr. Karta Ozvalda »O potrobi nove soollalno-etlčnc orljentaclje« In Alojzije Šteblleve o »Zaščiti zanemarjene dece In mladine«. — Cena posameznemu zvezku je tri dinarje. Naroča se naravnost pil »Zadružni knjigarni«, ali pa tudi v upravi našega lista. Denar je poslati naprej. Dalje se prodajajo zvezki tudi v knjigarnah in po poverjenikih v posameznih krajih.
Priporočamo našim organizacijam, da pridno sežejo po knjižicah »Ljudske visoke šole«.
Ugotovitev. Na prošnjo kraj. org. NSS v Celju izjavljamo, da narn dopis, priobčen v štev. 3 »Nove Pravde« z dne 19. Januarja t. I. pod naslovom »Vcseliea polidlskih uradnikov v Celju«, ni došel ne od kraj. org. in tudi ne od nobenega nienih funk-cljonarjev. — Ker stno bili uverjeni, da Je dopisnik zadevo kritiziral s čisto narodnega stališča, smo to kritiko tudi priobčili. Sicer pa Je vsakomur, ki mu ta ugotovitev ne zadostuje in želi zadevo v kratkem stvarno pojasniti, naš Ust na razpolago. —
Uredništvo.
Vabilo. — Podporno ‘ društvo železniških uslužbencev skllcuie za nedeljo, dne
24.	februarja 192-1 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavect v Nnrodncm domu v Ljubllanl ob?ni zbor t dnnvnlm redom: 1. poročilo (•'cIN-vm, z določitev podpore in članarine, 3. volirev novega odbora. 4. raznoterosti.
Zato. da bo kaj zaslužka! Najbolj informirano -Jutro«, ki mu očividno zmanjkuje denarnih vino-v, je prineslo senzacionalno vest, du namerava ljubljanska mestna občina občutno zvišati trošarino na. vino, kar bi imelo seveda za posledico občutno podraženje vina, ki skca Že danes človek niti za potrebo ne more privoščiti. Kakor se pa doznava, je ta senzacija navaden »Jtitrov« pamflet, ki Je imel namen be«ati liudi, vinskim trgovcem pa dati možnost, da neopravičeno M-lšaJo cone In hitro razpro-dado svoje zaloge gostilničarjem, dokler Se ni »nove* trošarine! — Namen je prozoren. Ker so jutrovci razkrinkani, je »prozoren« sedaj tudi njihov »zaslužek*. Javnost pa Je zopet za eno Izkušnjo bogatejša, koliko se »Jutru« sme verjeti. —
Za uradiilžtvo ie ni denarja! Tako pravilo naši rež nvovci v Beogradu. Obljubili pa so, da bodo vse, kar prltlče uradništvu po novem zakonu, lzp’ačali gotovo v aprilu!
RadlOa so se hoteli znebiti! — Kakor noročajo iisli, so prišli na sled zaroti proti Radiču, ki se nahaja Še na Dunaju. Zaprli »o bale dva dijaka Štipendista beograjske i vlade, ki študira v Pragi ter sta prišla na Ounaj z namenom, da izvršita na Radiča atentat Oba dijaka sta aretirana: pri njih so našli dokazllnl materljal. — Odgovornost za to vest prepuščamo »Slovencu«, če je pa to resmea. rotem tužna nam majk«, am stno rriSli* človeka, ki misli slučajno rugače kakor drugi, ki ni zadovoljen z dosedanjim brezsmiselnim režimom In Je pri lem, recimo: prenapet, spraviti s pota. Skrajni čas. da pridemo v evropske razmere.
Socljallstl v Franclji so na strankinem zboru v Marseillu sklenili, da bodo šli pri bližnjih prihodnjih volitvah v volilno borbo skupaj z levim kri’om meščanske radikalno stranke. Na ta način mislijo zmagati /lnd nacijonalnltn blokom.
Sporazum z Madžarsko.
Naš novi poslanik v Budimpešti Je 9. februarja svečano l2ročil Hortyju svoja overila. — To naj bi bil prvi korak k bolj prijateljskim odnošajem.
Kdo stanuje v dunajskem dvoru? Razna društva, ekspertne družbe, razni ženski komiteji In zastopniki restavraterjl in razna tam dobili prostora restavraterjl in razna zabavišča. Tako se izpremlnjajo časi!
Na naslov poštne uprave.
(Nadallevanje.)
Štev. 3 »Nove Pravde* od 10. jan. t. 1. se je za naročnika N. v Šiški vrnila s prekrižanim naslovom brez vsake opazke. Ker ni gori poštnega pečata, smo prepričani, da ta izvod sploh SiJkc videl ni, temveč je »prirajžal« kar z sela v ne pošte nazaj v upravo. Na našo prošnjo, da naj pove, zakaj je zavrnil list, izjavlja naslovnik pismeno, da tega ni storil in rudi ni mogel, ker mu Ust niti dostavljen ni bil. Prosi tudi, da naj skušamo ugotoviti vzrok, zakaj se list redno ne dostavlja.
Iz Novega mesta se vrne št. 3 s pripombo »Ne sprejme nazaj Ljubija« brez pečata seveda! Vidi se, da se Je dotlčne-mu, ki je zapisal opazko, zelo mudilo, ker ni imel niti časa, da bi bil izpisal Ljubljana, ampak Je zadnji zlog kar požrl. — Bog žegnaj! — Od tena naročnika smo dobili dve obvestili, ki ju je oddal sicer obenem na pošto, vendar je iz vsebine razvidno, da ie ravno že sam reklamiral Št. 3, ko je dobil od nas vprašanje, zakaj jo ie zavrnil. Na posebni karti odgovarja, da je zavrnil »Narodni Dnevnik«, ne pa »Nove Pravde t. — Da tu o kaki zamenjavi listov ne more biti govora, je jasno iz rega, da je naročnik takoj pogreši! »N. P.« In jo reklamiral.
Tudi naročnik N. • iz Višnje gore sporoča, da je zavrnil samo ■»Narodni Dnevnik« ne pa »N. P.« In pristavlja, da ne verjame, da bi bil to pismonoša namenoma naredil. — ■ čeprav priča odtis poštnega pečata, da ie bil list res 19.' Jan. v Višnji gori, vendar ne maramo trditi, da je kdo v Višnji gori nanj napisal »ne sprejme na-zni Ljubljana«. Sicer to ni tista znana pisava Iz Ljubljane, ki je tako fascinirala nekatere pošte, da so takoj vrnile vse s to pripombo označene časopise, vendar ie le mogoče, da si Je na višnjegorski pošti kdo mislil, da ta, ki je to napisal več ve od njega, in to podkrepil s pečatom.
Pošto Sv. Anton v Slov. goricah tem potom pozi vijemo, da dostavlja naš časopis redno, ker smo dobili Že letos tri reklamacije. čeprav se pri vsaki ekspediciji točno prepričamo, da nismo izpustili nobenega naročnika, če pa se časopis »Izgubi« kje med potjo, naj pošta sama opozori do-tlčnega naročnika, da noj reklamira, ker zanj ni dobila lista. Samo na ta način se reši odiia. ki pade. v taJfem slučaiu nanjo.
Ne bomo trdili, da bi bile pomote na tej ali na oni strani absolutno izključene, vendar jih. zlasti sedaj, pri nas v tem oziru ne more biti, ker se dela kljub veliki potrati časa 7. dvojno kontrolo. —
Prihodnjič bomo med drugimi slučaji navedli tudi to, kaj se zgodi, če dela kaka pošta s pametjo in točnostjo, kljub temu, d« so na delu sicer znane, toda nevidne sfle, ki skušajo Izpodkopavati nam tla poštni upravi pa zaupanje in lifiled.
Naročniki! Reklamirajte vsako števH-ko, ki ie ne dobite — saj so reklamacije poštnine proste! Red moramo napraviti za vsako ceno!
Gospodarstvo
Koliko je vreden dinar?
100 švio. frankov »tao« 100 franc, frankov „
J 00 USkih lir
100 SeSkih kron „
1 milijarda nam. mark,, 100 poljiklh mark	„
100 avstrtjaklh kron	„
100 ogrskih kron	„
100 bolg. levov	„
iOC dolarjev	„
100 angl. funtov
Praiinji Ta tedan teden
dinarjev 5 446—	1470—-
807-5	390- -
357-o	370-83
2405	244-7
0-0033	0*0033»
0-1180	0-11825
087	0*23
02-28	61*74
8210*—	S375	—
35650-—	36850--
Curlika borza.
14. februurla 6. februarja.
švicarskih frankov 100 dinarjev ie stalo fl'87	6*75
100	frano. frankov	„	28 tO	28‘65
100	laških lir	„	25 07	25’25
100	Jeiklh kron	„	16-70	16 66
1 milijarda nem. mark „__________________________  —
100 poljskih „	„	0-00^2	000028
100 avstrljBkih kron „	0-0081	0-008115
100 Ogrskih „	„	0	02	0'02
100 bolg. levov	„	4-31	4‘20
100 dolarjev	„	674’75	673*75
100 angl. funtov	„	2476-—	2476-—
Odgovorni urednik Anton Brandntr, Tiska »Zvezna tiskarna« t Ljubljani Izdaja konzorcij »Nov« Pravde«.
Celje. Kralja Petra cesta {t. 14.
Izdelovalnica instrumentov. — Velika saloga vseh glasbil,
slasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoče potrebščine.
dne nizka! Postitiba trtni 1
Dobro blago se samo hvali
le prepričati se Je treba
zatorej ne zamudite prilike ogledati si veliko izbiro
emajlirane kuhinjske posode
„FORTUNfl‘rtm. dr. Sizjak«trnnp
LJUBLJANA, Krekov trg 7 (poleg Mcstttegi doni).
En gross. Gene ftonhureirine. En detoil.
Tajirtsiveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»Neki Cllfford, naibrže ista oseba, ki je skrivoma zasledovala početje osumljenega gcspoda Morrisa !«
Ta novica prav neprijetno dime barona. Pa ne, da bi bil Clifford zasačen pri lovu na deklice? Prav neprijetne posledice hi nugle nastati iz tega. Vendar pa Hardy ni mož, ki bi ga mogla taka zadeva spraviti iz ravnotežja. Povsem mirno d§:
»Pač poznam nekega gospoda C'if-forda, nikakor pa ne morem razumeti, na kak način je ta stari, častivredni gospod prišel v navskržje s policijo. On je dobričina v pravem pomenu besede, ki ni v stanu nikomur kaj žalega prizadeti, zato si niti zdaleka ne morem tolmačiti, kaj je dalo povod njegovi aretaciji.«
»Gospod Clifford ni bil aretiran, o ne, pač pa so ga našli zvezanega z zamašenimi ustmi v zaboju.«
»V zaboju?«
»Da, gospod baron, ln sicer v zaboju, M je bil glasom tovornega lista določen za Brazilijo, in že skom utovorjen na pprnik. Svojo rešitev ima zahvaliti okoliščini, da vsebina zaboja ni bfla naznačena s čisto težo, sicer bi bil moral nesrečnež nastopiti doteo morsko pot.«	.
Baron je tako iznenaden, da ne more spraviti besede iz sebe.
»Clifford v zaboju* izpregovori jecljale »to je — vendarle ...«
»Saj vas niti ne bi bili prosili, da se potrudite semkaj, gospod baron, če bi nam bil gospod Clifford dal pojasnilo, kako je prišel v zaboj. Zato je moral črez noč ostati pri nas, dokler nismo mogli vas poklicati.«
»Ali morem govoriti z gospodom?«
»Seveda, gospod baron, takoj pride semkaj.«
Kmalu nato se pMkaže med vrati v spremstvu dveh stražnikov mož iz zaboja.   __________________________________________
Kriminalni šef mu da znamenje, da stopi bližje, dočim se stražnika odstranita.
Hardy hitro’ Izmenja z nesrečnežem pogled, potem pa pobližje motri svojega zaupnika, katerega zunajost napravlja na vse precej žalosten vtis, Vsled groznega strahu pred smrtjo je mož docela osivel In se za mnogo let postaral. Njegov sicer rdeči obraz je bel kot kreda, boječe se ozira okrog sebe kot da se boji, da vsak hip zopet prikažejo neznanci In ga še enkrat vtaknejo v zaboj.
»Ali je t<' gospod Clifford, M ga poznate, gospod baron?« vpraša kriminalni šef.
»Da!« spregovori Hardv brez obotavljanja, » za tega gospoda jamčim v vsakem oziru.«
»Dobro, to nam zadošča. Toda« — obr-nivši se na lopova »ali nam pp bi povedali, kako ste prišli v zaboj?«
»Prav nič ne vem« jadikuj Clifford, ki ]e dobro razumel baronov pogled »vse ml Je tako nejasno, spominjam se 1** še nenadnega napada, toda kako je bilo potem...?
»No, le odkrito priznajte. Clifford« poseže smehljale baron vmes, boječ se, da se njegov zaupnik ne zaplete v protislovja. »VI ste včeraj malo pregloboko pogledali v kozarec in potem so napravili z Vami prav neslano, skoro usodepolno šalo.«
»Da, da- pritrjuje vzdihov,stari pre-tkanec »najbrže je moralo bl+i kal takega. V klubu sem se ga res precej rvlezel, kaj se je pa potem i. meno] zgodilo, se prav nič ne spominjam.«
Dozdevno se kriminalni šef s tem pojasnilom zadovolji, ne pa Davis, ki neprestano ostro motri starega 1'cemerca...
»Ali Imate kake nasprotnike?« vpraša nenadoma Davis Clifforda.
»Jaz - jaz,« spravi ta ležaje Iz sebe »o ne — bog varuj, kdo naj bi ml bil sovražen, — jaz ubogi stari nrž vendar nikomur nič žalega ne prizadenem.«
»2e dobro« odloči kriminalni šef, »potem nam ne preostaja drugega, kot da‘zadevo pustimo v miru, četudi je bilo vse skupaj zelo lahkomiselna šala. — Sedaj pa preidimo na mnogo bolj resno zadevo, ki se tiče gospoda Morrisa, katerega ?te gospod
baron s svojimi Izjavami osumili umora. Oospod Clifford je menda ista oseba, ki je naskrivaj opazovati početje mladega trgovca?«
»Cisto i^rav«, se oglasi hitro stari lopov, »vse sem podvzel, da zberem podrobneje podatke o zagonetnem načinu življenja gospoda Morrisa in če želite, Vam ra-devolje povem, kaj sem dognal.«
Na dolgo in široko pripoveduje stari lopov o svojih poizvedovanjih glede Morrisa. Vse njegove navedbe se docela skladalo 7. Izjavami barona, čemur se pa seveda ni Fitditl, saj sta sr ir prej natančno domenila o izvedbi maščevalnega naklepa nad M<>-rtsom.
Oba visoka policijska uradnika z ve-]'ko pozornostjo sledita njegovemu pripovedovanju, in ko Clifford konča svoje poročilo, se pomenljivo st>ogledata.
■>Sum proti temu pospodu dobiva ve-dn" Jasnejšo sliko,« '"/.pregovori kriminalni šef. »tudi gospod Davis je marsikaj izvedel, kar meče sum n" gospoda Morrisa.«
»Sedaj Je zopet odpotoval,« vzklikne baron vneto.
»Tako je; toda n;hče ne ve, kam.«
»O jaz vem,« oglasi Hardy.
Kriminalni šef oprašujoče motri barona.
»Odšel je na Škotsko, na posestvo rvoje sorodnice gospodične Ellene Morris,« nadaljuje baron zgovorno, »o tem ni nobenega dvoma.«
vToda na tja rnskevlieno vprašanje sim dobil odgovor, <’a st' ne nahaja pri sorodnikih,« ga prekine *ef.
Hardyja osupne J,a novica.
»Pa ne da bi morda svojo navzočnost rTlkrival?« vpraša Ha-dy.
rTo ni povsem '-ključeno,« odvrne Davis. »Ce se to izkaže kot resnica, bi se sum, ki pada nanj, le Se povečal.« — Obr-nivšii se na šefa r^nl Davis, da bi Mio umestno uvesti obsežnejša poizvedovanja, čemur šef po kratkem razmišljevanju pritrdi.
>Da, z Vašim radiranjem se popolnoma strinjam. Prosim pa, da se poizvedovanja izvrše z največjo obzirnostjo, ker je
gospod Morris po vsem, kar sem doslej slišal o njem, zelo spoštovan in ugleden mož. Vsekakor pa z aretacijo ne bi bilo odlašati, če se izkaže, da se skriva na posestvu. Vam, gospod Davis, naročam, da vse potrebno ukrenete za ta poizvedovanja.*
Davis se prikloni in odide. — Baron se komaj premaguje, da ne da duška svojemu zmagoslavju. Pa tudi on in Clifford se takoj nato poslovita pri kriminalnem šefu in se odpeljeta proti domu_________
»Sedaj mi povejte, Clifford, golo resnico, kako ste prišli v zaboj,« ga med vožnjo razkačeno nahruli baron. »Ali vas je sam vrag obsedel?«
»Oh, vaše blagorodje, to je bilo zopet delo mojih zagonetnih zasledovalcev, ki so mi vedno za petami. Prav prijetno sem vas hotel iznenaditi in sem se že dogovoril z
lepo, mlado krasotico, tedaj pa «
In Clifford pripoveduje baronu o vseh doživljajih, ki so ga doleteli tisti strašni večer. Baron ga v njegovem pripovedovanju niti enkrat ne prekine.
»Čudno je vsekakor,« izpregovori baron končno, »res čudno, vendar jaz o teh neznancih ne mislim, da so v zvezi z Jakom, ki v resnici najbrže sploh ne eksistira, marveč, da je te ljudi najel nekdo, morda kak moj skrit nasprotnik, da ml izpred nosa odvedejo meni namenjene deklice. Za svojo osebo sem trdno uverjen, da se deklice, ki Jih pridobite zame, dovajajo tistemu neznancu samemu.«
Clifford ne črhne na baronova izvajanja nobene besede. Po daljšem molku šele tarnaje izpregovori:
»še vedno se mi dela črno pred očmi, če se le spomnim, kako lahko bi se mi bilo pripetilo, da bt me biW utovorili za Brazilijo.«
»Ziv ne bi bili prišli tja,« ga tolaži Hardy. »Sicer se vam pa čisto prav godi. Ce bi mi bili vsaj besedico črhnili o nameravanem podvzetju, bi bil šel sam z vami iskat tisto deklico in zadeva bi bila čisto drugače izpadla.«
»Ah, morda je pa le bolje, da niste bili zraven, ker bi bili naibrže tudi še vas vtak nili v zaboj,« ugovarja Clifford. »Potepini
so imeli pravo medvedjo moč.«
»Ne kvasite takih neumnosti, saj bi imel svoj voz s seboj»
Clifford umolkne, Ker temu res ni ničesar oporekati.
»No, sedaj pa pustiva to zadevo v miru,« prekine Hardy naposled molk. »Sedaj mi rojž vse druge misli po glavi. — Vi morate takoj na Škotsko!«
»Sam?« vpraša Clifford bojazljivo.
»Ne, tudi jaz grem z vami, seveda skrivaj. Vaša naloga bo, da pomagate stražnikom pri poizvedovanjih za VVilliamom Morrisem.*;
S tem pojasnilom je stari topov docela zadovoljen, ker mu bivanje v Londonu po zadnjih doživljajih itak ni več prijalo.
»V najem si vzarneva zopet tisto kmetsko hišo,« nadaljuje Hardy, »tam hočem docela osamljeno živeti, dokler ni — WI1-liam Morris v roki pravice.«
»ln potem — — ?«
Triglavske razglednice. G. Anton Šknf v Ljubljani, Pred škofijo št. 16, Je založil lepe barvaste razglednice s krasnim razgledom na triglavsko pogorje od Radovljice preko lancovškega mosta po sliki Fr. Rojca. Razglednice kažejo:	Triglav in Julijske
planine ob solnčnem zahodu v jeseni, združitev Bohinjske in Dolinske Save pod Radovljico, Blejski grad in zadaj Gorje. Med terni glavnimi pokrajinskimi točkami se vidi še več drugih lepih krajevnih posebnosti in vmes so tudi znameniti grički v blejski okolici, ki jih Prešeren omenja v »Krstu jrl Savici« z besedami: »Na desni griček se za gričem skrije.« — V zadnjem času se Je mnogo pisalo o našem častitljivem gorskem očaku Triglavu. Imeli pa nismo dozdaj 5s nobene primerne razglednice, da bi mogli z njo na cenen način pokazati njegovo veličino širši Javnosti. Le iz gotove ^aMavu se lepo vidi kako se Triglav veličastno dviguje in kraljuie nad vsemi drugimi vrhovi Julijskih planin in nad nižjo okolico divnih gorenjskih krajev. Tak razgled nam kažejo te najnovejše triglavske razgledmc? in lih toplo priporočamo trgovcem v nakup za podrobno razprodajo. '
IVANA ZORKO, tiubljana
Sv. Jakoba nabrežje 33
kupuje in prodna vsakovrstno starino.
OGLAŠUJTE
V
Strojenje, barvanje izdelava lisitjih Kož
krznar L. ROT,
LJUBLJANA, Gradišie 7.
loga kožuhovine!
HakD9 M od divjačine!
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
Stoener-Record m
Vrhunec finomehanikel	Zastopstvo:	Ljubljana, Zidovtka5.
j Istotam vsakovrstni la-R	stnl konfekcijski Izdelki,
cL&IOa	OoF9g3)	modni predmeti, srajce,
w	«	+	■	kravate itd.
Ljubliana, seienbursova ul. 6/1.	„
1	Po najbolj konkurenčnih conah I
Tone Malgaj
Pleskar za stavb« in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli' karstvo na stfklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice : Kolodvcrska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6.
[eni. dame in mi!
Vsa kar prinaša današnja moda, so izdeluje po meri v krojačnici za dame in gospode tvrdke
Stefan Ferant
urar fl. Javnih železnic
Celie, fletta trg St. 7
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Jadranska banka, it Beograd
»Ifcrccr trffMNNMNNMMHi
j AVTO-VOZli
J •*	•	;
BREZ
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
7V
n_
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za ‘večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
BENGIHRL
wm«i |
i JUGO-HAG;
{LJUBLJANA?
j BOHORIČEVA 24 i
:TE L EFON 560:
(h (► (► (* (> 0 (• (■ (■ o o (• (■ ('
Podeljuje Kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
Očala, Lipnici
ure, zlatnino najbolje kupite Dri
Fr. P. Zajec,
izprašan optik in urar
Uubliana, Stari trg St. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
DelnISka glavnica:f Din. 60,000.000 \.CnilOlGl
,id.
Ljubljana
Rezerve: Din. 32,515.000
Podružnice:
Beograd	Dubrovnik	Korčula	Ljubljana
Bled	Ercegnovi	Kotor	Maribor
Cavtat	Jelša	Kranj	Metkovič
Celje	Jesenice		Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
------------- Našlo? za brzojave: JADRANSKA -*-------------------
   Amerikanski oddelek — Potniški urad ■
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco 7ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
Banka ima prvovrsine zveze v vseh plavi leslih stela in se pesa i ni talnii posli.
■)
«)
■)
•)
•)
«
-)
o
i r
A
Sv.
t
Petra cesta
Štev. za.
• Lastna knjigoveznica-
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Vse pisalne, risalne In dolske potreb Silne do« bite najceneje v papirni trgovini
Parna^pekama
nasl. Jakob Kavžiž, Ljubljana
naznanja, da ima vsak dan
sveže in pristne preste.
Telefon št. 158.
Telefon St. 158.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
ImmT-H Ut lil
: Rezervni zaM ca,: i \
in io.ooB.floo—n
[i
Podružnice:
Breitce	Kranl	Ptuj
Celle	Maribor	Sarajevo
Črnomell	MetkovK	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
j brzojavni
i
i aminu ljudljhuh. i
M Telefon štev.: 261,413,1 j SOZ, 503 in 504. )
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
TRGOVSKA BANKA D. D.( LJUBLJANA
Podružnice:	Dunajska cesta štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 17,500 000. Izvršuie vse bančne posle	Ekspoziture:
Maribor Novo mesto Rakek Slovenlsradec Slovenska Bistrica		/ Konjice Meža-Dravograd
	najtočneje in najkulantneje.	
	Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. '	
-s BJ« imt»H ‘BUBfignfl )IAOiVNM38 'O	e:»6Sfj»ia|MOM
 _   __________ - -- -    ■ ■■■■■ m m ■iin-iin-in-iramrmi   ~r'TiT- ~^