KRANJSKI ZVON
^^ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1930.  Štev. 7.
Posamezna štev. 2 Din.
Ni izjeme . . .
Z ozirom na zadnji članek v Kranjskem zvonu „Ma-terjalizem" sem prejel sledeče anonimno pismo:
„Prečistiti gospod župnik!
Vaš delikatni razgovor, o katerem pišete v zadnji številki Kranjskega zvona, in razlogi, ki jih navajate proti takozvani „beli smrti", me niso prepričali. Dovolite, da Vam pišem brez podpisa, saj v taki zadevi vendar ne morete pričakovati, da bi se Vam kdo podpisal.
Res je moderni materijalizem veliko zlo naše dobe. Toda vse vendar m materijalizem, če ima človek v življenju ozire tudi na življenjske potrebščine. Kaj ni bolje, da en otrok živi v družini dobro, kakor da jih deset strada in morda umira od lakote? Kako pa naj uradnik ali pa celo delavec preživi veliko družino? Kaj ni bolje, da jih ni, kakor da so zanemarjeni, sestradani, bolni in morda v nadlego človeški družbi . . .?!
Po mojem mnenju tudi Bog tega ne more tako zameriti, če se taki starši branijo otrok, ki jih preživljati ne morejo. Povsod so izjeme, tudi v takozvanem moralnem življenju morajo biti. Tega me ne boste nikdar prepričali, da je to greh, če se varujem nesreče, pomanjkanja in ne spravljam na svet gorja . .
Kaj naj na to pismo odgovorimo? Vsekakor je treba nanj odgovora!
Predvsem se mi zdi, da tudi iz njega diši čisti mate-rializem. Saj vendar navaja za belo smrt predvsem materijalne ozire, da »družina dobro živi . . ."
Napak bi bilo, ko bi kdo mislil, da smo duhovniki slepi za pomanjkanje, ki ga rodi veliko število otrok v revni, delavski ali uradniški družini. To je pač znak slabih socialnih razmer, ki ne nudijo ne uradniku, ne delavcu, pa tudi ne obrtniku toliko materjalnih dobrin, da bi mogel mirno preživljati srednje veliko družino. Za to smo dolžni duhovniki in vsi kristjani po svojih močeh tudi socialno delati, da pomagamo dvigniti ljudsko blaginjo tako, da bi vsak mogel toliko zaslužiti, da si more ustanoviti lastno družino in jo tudi stanu primerno preživljati . . . Mnogi še danes ne umevajo našega socialnega dela in mislijo, da je vse to „politika" ali pa „kšeft", ko se ne morejo v svojem popolnoma zmaterializiranem mišljenju dvigniti niti tako daleč, da bi mogli umevati žrtve duhovnikovega socialnega dela.
Toda dasi priznamo, da je težko in pogosto skoro nemogoče preživljati delavnemu človeku ali srednjemu uradniku večjo družino, vendar moramo vedno klicati in opominjati, da je »bela smrt* greh in da tu ni nikake izjeme.
Kar je samo na sebi moralno zlo, ni nikakor dovoljeno, v nikakih izjemnih slučajih.
Navedimo par primerov!
Bogokletstvo je samo na sebi moralno zlo. Boga preklinjati ni nikdar dovoljeno, če tudi bi s tem sebi ali komu drugemu rešili življenje.
Krivičen umor je sam na sebi moralno zlo in ni nikdar dovoljen. Če bi imel kak oče deset otrok, pa bi jih mogel preživljati le pet, ne sme pomoriti drugih pet, če tudi bi morda videl, da bodo sicer vsi umrli od lakote. Morda bi se ravno tako mogel izgovarjati, kakor pisec pisma: „Kaj ni bolje da jih pet živi, kakor da bi vsi umrli?" Ne, ni mu dovoljeno pomoriti pet otrok, da bi rešil drugim petim življenje.
Dva bi plavala na eni deski. Toda deska ne more nositi obeh, enega bi pa lahko. Eden torej mora iz deske, eden mora umreti, da bo drugi živel, sicer umreta oba. Ali bi smel sedaj v tem slučaju eden drugega ustreliti, da si reši življenje? Ne! Če se eden prostovoljno ne žrtvuje za drugega, drug nima pravice vzeti mu življenja, čeprav bosta utonila oba.
Nikdar se ne sme storiti kaj slabega, da bi iz tega nastalo kaj dobrega!
Tako n. pr. tudi ni izjeme glede ločitve zakona. Včasi bi bilo dobro, če bi se dva ločila in bi se mogla drugič poročiti. Ne razumeta se, ne spadata skupaj, v zakonu je le prepir in gorje. Marsikdo si misli, da bi v tem slučaju bilo bolje, da bi bilo dovoljeno ločiti se in drugič se poročiti. Toda to ni dovoljeno. Tu je božji zakon, ki ga človek ne sme prelomiti! Rimski papež je raje žrtvoval vso Anglijo, da jo je kralj odtrgal od cerkve, kakor da bi mu bil dovolil razdreti zakon in se drugič poročiti. Če bi bil dovolil Henriku VIII., da sme zavreči svojo ženo, bi bila Anglija ostala katoliška, tako je pa kralj s svojim nasiljem odtrgal vso državo od katoliške cerkve, na tisoče katolikov je moralo prestati največje muke in strašno smrt. Vse to bi bil lahko papež preprečil, če bi bil dovolil razporočiti en zakon in skleniti drugega. Toda tu ni izjeme . . .
Ne kak vernik, ne kak duhovnik in tudi papež nima pravice podirati božji zakon in dovoljevati kake izjeme proti božji volji. Kar je samo na sebi greh, tega storiti ne sme dovoliti nikdo brez greha.
Kaj pa potem, če so pa take socialne razmere!?
Vdanost in zaupanje v voljo božjo I To je prvo in najbolj potrebno za zakon. Bog še ni nikogar zapustil, kdor Boga ni. Kdor v Boga zaupa, se mu vse dobro izteče. Več zaupanja v božjo previdnost, ki skrbi za lilije na polju in ptice pod nebom, brez katere še en las ne pade z naše glave . . .
Ali pa zdržnost . . .!
Ni dolgo še, ko je tudi gotovo slovensko časopisje norčevalo se iz devištva, iz zdržnosti in iz onih, ki se temu posvete. Toda, če tudi se ne oziramo na asketično ali bo-goljubno stran devištva, zdržnosti, je v tem tudi velik socialen moment. Da se nekateri odpovedo uživanju, imajo mnogi drugi korist in vživajo sadove te odpovedi in te žrtve. Ti se potem žrtvujejo po bolnicah, po zavodih, delujejo celo življenje le za druge, da bi iz ljubezni do Kristusa pomagali človeški družbi. Če se tisoči in tisoči žrtvujejo za druge in si odpovedo vsemu, naj se pa tudi starši
Stran 2.
KRANJSKI ZVON.
Štev. 7.
žrtvujejo iz ljubezni do otrok v odpovedi . . ., če si ne upajo nositi bremena, radi katerega je bil postavljen zakon. Izjeme za greh pa ni nobene I
Onama, po katerem se imenuje greh, je Bog radi enega samega kaznoval s smrtjo v yedno svarilo bodočim rodovom . . .
Z morfijem v smrt.
Pierre l'Ermite (Pariz):
Zdravnik je končno vendar obupal. Saj mu je zelo neprijetno, da se mora vedno dotikati tega trupla, kajti pljuča so uničena in v teku 24 ur ubogi mladi Edmund pl. Gardenav sploh ne bo imel nobenih pljuč več. Danes se je odločil zdravnik, da očetu ne bo nič več prikrival resnice; vzame ga s sabo k oknu . . . »Konec je z njim," zašepeta trdo. „Do komolca sem moral iti, da sem začutil utrip žile . . . Sicer pa boste kmalu sami videli I"
Zdravnik se nato zopet vrne k bolniku, prime mladega oficirja za roko in ga potegne za kožo med prsti; namesto da bi koža skočila zopet nazaj kakor pri zdravih ljudeh, se ni niti premaknila. Oba moža sta izmenjala dolg pogled.
„Kako je z mano?" vpraša bolnik, ki ga je stvar vznemirila. »Kmalu bo bolje, moj dragi!" »Tako sem slab!" „Ah, treba je časa," ga prekine oče . . . „za vse je treba časa!"
V salonu je zbrana vsa družina: oče, mati, soproga, sestre, strici in tete. Zdravnik si nadeva rokavice: „Sedaj torej veste, kako je z bolnikom 1 Morda bi poklicali duhovnika . . . sedaj je čas. „Oh ne, še ne ... to bi ga umorilo!" zaihti soproga. „Kakor hočete; povedal sem vam to, ker se zavedam, da je to moja dolžnost."
»Popolnoma prav, gospod doktor; zelo smo vam hvaležni.'- — ..Priporočam se." — „Kdaj pridete nazaj, gospod doktor?" — wNe pridem več, razen če me boste pozvali ..." — Ali je v resnici tako slabo z njim!" — »Ponavljam, da zelo slabo!"
Zdravnik odide; med vrati si prižge cigaro in si ponovi besede, ki jih je pravkar izrekla soproga: „To bi ga umorilo!"
Salon je .podoben kulisi v gledališču, prizor pa sc odigrava v sobi umirajočega. Preden vstopijo, se postavijo pred ogledalo, si obrišejo oči in s pudrom zabrišejo sledove so|Za; uredijo si lase. „Dober dan," dahne bolestno bolnik. _ ()Njmaš nič apetita?" Trudno je odmajal z glavo- — „Kaj pa želiš, moj dragi? Saj je vendar naravno, da nimašft nobene moči več, ko ničesar ne ješ. Morda bi malo mleka? Ali v mehko kuhano jajce? Saj veš, da le eno znarnenje zadostuje . . ."
Četrt ure pozneje pride soproga. »No . .. Edmund?" — »i< . ." — »Saj je razumljivo, da se ne počutiš nič bolje... Zelo bi bilo treba dežja . . . Stene so vse vlažne. Jaz sem vendar zdrava, pa še meni to vreme nič kaj dobro ne de."
Čez druge četrt ure pride stric. »No, moj dragi, kako gre? Nič kaj zdrav še nisi videti . . . Seveda zanemarjeni katar . . . treba ga je dolgo ... saj vemo . . ., barometer se dviga . . ., sreča, da se dvigal"
Sedaj pride vrsta na tri tete. „Ali bi rad čaja!" Danes nimaš takšne mrzlice kot včeraj... O, gotovo; pačakaj malo da ti popravim blazine . . . tako.« V tem trenutku se vrže bolnik v hudi krizi nazaj na blazine. »Nič hudega, moj dragil" — »Toda povejte vendar, ali sem v nevarnosti?" — »V nevarnosti!!!" Vse tri tete dvignejo hkrati svojih šest rok v protest. — »V nevarnosti!!! Prosim te, ne govori več tako strašnih reči. Trgaš nam srce s takimi mislimi. .. Zdravnik pravi, da je danes bolje v primeri z včerajšnjim dnem! Ne smeš si vzbujati črnih misli ... Saj ne mislimo, da se bojiš? ..." — „Ne, ne bojim se," pravi mladi mož in oči se mu svetijo od mrzlice; „ravno zato vprašujem."  —  »No, naj bo, ti bom pa povedala . . .
Zanemarjen katar imaš ... to je vse! Kdo ga še ni imel? — Predvsem pa ne govori takih stvari pred svojo mlado ženo in pred svojimi starimi stariši! — Čudovito, da možje ne znajo ničesar prenesti . .. celo častnik ne — . . . Radi nosite sabljo; če pa je treba pokusiti nekoliko zdravil, takoj mislite, da je že vse zgubljeno ... V nevarnosti I . . . Tebi se meša ... saj vendar pripravljamo tvoj kovčeg, da ga pošljemo v Cannes . . ."
Ob sedmih svečer; vsi so pri večerji. Mala, deset let stara Edmundova sestra Ivanka je pri svojem bratu. Sama sta; mirna mala deklica, ki o vseh teh komedijah ničesar ne ve, pomiri bolnika. Ravno je grozdje. »Ali daš tudi meni malo, Ivanka?" In s svojimi majhnimi, nespretnimi prstki trga jagodo za jagodo in- mu jih daje; bolnik jo privije k sebi: »Kaj ne, Ivanka, jaz sem vendar dober kristjan: nočem se tako posloviti od življenja kakor pes... Kaj ne, bolan sem?" — „. . ." — »Povej, Ivanka!" Otrok ga v joku objame. »Da, gotovo ... ti si zelo bolan!" — „Vsi pravijo tako, kaj ne?" — »Da," zašeptta otrok, ki ne zna lagati. „Umri bom ... ali ne?" »Morda že danes . . . kakor je papa pravkar dejal ..." — »Nič ne dvomim, ali vedno ta komedija . . . Menijo, da sem kakšen slabič . .
Edmund postaja vedno bolj bled: ne zaradi tega, ker mora umreti, temveč zaradi misli na velikansko nevarnost, na strašni prepad, h kateremu ga tako neumno peljejo; zdi se, kakor da so njegove oči večje . . . vse se vrti okrog njega.
Ivanka prestrašena zbeži od bolnika: »Moj brat je v krizi .. ." Vsi tečejo v sobo. Bolnik si hitro odpomore od svoje slabosti, toda že so mu vbrizgali tri doze morfija.
Na tem bitju, na katerem že leži senca smrti, se vrši tuja prikazen; po strašnem sporočilu se je duša kmalu zopet posvežila in zahtevala za vsako ceno duhovnika ; toda telo je zaradi vbrizganega morfija otrpnilo in ni več poslušno. »Umira," zaječi sobarica, ki se ponaša z imenom bolniške sestre, ker je nekoč v bolnici pomivala pod! Na te besede mu vbrizgajo morfij še v drugič in tretjič . . . Duša začuti ta strašni položaj . . . Hočejo, da telo umrje brez bolečine; telo uspavajo, ne da bi pri tem pomislili na dušo, katero tako živo zaklenejo; doleti jo usoda »žive zakopane". Od časa do časa se skloni kdo izmed teh nedoslednih ljudi nad bolnika: „Edmund ... ali trpiš? Tvoj stari stric govori s tabo . . ." Nesrečnikova duša bi zakričala: »Pri usmiljenju božjem, duhovnika!" In ne da bi vedela, izrazi Ivanka to željo: »Ali ne bi morali poklicati gospoda župnika?" — „Tiho bodi!" zakliče oče . . . „govori bolj tiho... Hvala lepa! Duhovnika z vso njegovo pripravo za previdevanje ... z njegovimi svečami ... ti hočeš svojega brata takoj umoriti." „Toda vendar* — zašepeta teta, „ne bo kmalu ... ker je še gorak ..." — „Nikoli ! ... To je zelo enostavno ... Če bi hotel dohovnika ... no! on sam..." — »On sam???" — „On sam bi ga zahteval!"
Ko bo večja plača.
Iz šole smo šli. Cela tropa otrok se je sukala okrog mene in smo čebljali vsepoprek. Najbolj se je rinil k meni Tinko iz prvega razreda. Bil je nad vse ljubek dečko, kakor kak Murilov angelček, lepo vzgojen, dobrega srca in lepih manir.
»Tinko, kaj boš pa sedaj delal, ko prideš domov?" ga vprašam.
»Jedel bom, potem se bom pa igral."
»S kom se boš pa igral, imaš kakega bratca ali sestrico doma?"
»Nič. Sam sem. Pa sem že večkrat prosil papana, da bi kupil kakega bratca ali sestrico, da bi se mogel z njo igrati. Pa pravi papan, da sedaj ne, kasneje, ko bo imel večjo plačo . . ." Tako je brbral otrok nedolžno in veselo poskakujoč okrog mene.
Štev. 7.
KRANJSKI ZVON.
Stran 3.
„Jaz bi tako rad imel kako punčko ali kakega fantka bratca doma, sedaj se moram pa kar sam igrati . .
„Torej, ko bo večja plača . . sem se zamislil. Pa je imel sijajno plačo. In pogledam otroka in si mislim — : Morda mu Bog vzame še tega, ko drugih ne mara . . .
In Tinko je rastel in vzrastel v velikega fanta, ki je bil ponos svojim staršem.
Večkrat sem ga pozneje srečal, pa vselej se se spomnil takratnega pogovora in moje tedanje misli . . .
Tinko je postal vojak, bil je v častniški šoli. Z velikim veseljem so ga čakali starši doma, ko bo prinesel dolgo sabljo in postal rezevui častnik. Pa je prišel nenadoma telegram: Vaš Tinko je pri kopanju utonil , . .
Ko drugih ni hotel, mu je Bog še tega vzel . . .
Župnija Kranj.
Oznanila za julij.
4. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
5. Sv. Ciril in Metod
6. IV. ned po binkoštih, prva ned. v mesecu, slovesno praznovanje sv. Orila in Metoda. Pri 6. sv. maši skupno sv. obhajilo za moške, ki imajo prej v soboto in •a da dan prednost pri vseh spovednicah. Ob 10. peta sv. maša v čast sv. Cirilu in Metodu. Pop. ob 7. ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Ob 6*15 shod za žensko Mar. družbo.
13. V. ned. po binkoštih. Ob 10. slovesna sv. nova maša. Pop. ob 7. pete litanije M. B. 16. Karmelska Mati Božja.
19, Sv. Vincencij Pavelski, ob 6. sv. maša za Vin-cencijevo družbo.
20. VI. ned. po binkoštih, služba božja po navadi. Ob 6-15 shod za dekliško Mar. D. Pri popoldanskih službah božjih darovanje za g. kaplana.
22. Marija Magdalena, ob G. sv. maša na Rupi.
25. Sv. Jakob, ap.
26. Sv. Ana, ob 5 30 sv. mašayv Šmartinu za sosesko Huje, ob 6. v Cirčičah za sosesko Čirčiče, ob 8. sv. maša v rožni venski cerkvi. V župni cerkvi samo ob 6. sv. maša.
27. VII. ned, po binkoštih, ob 10. sv. maša na Rupi in v župni cerkvi. Zjutraj skupno sv. obhajilo za dekliško Mar. Družbo.
Počitniško kolonijo priredi Marijin vrtec v Kranju za s-oje člane in članice na sv. Joštu. Od 7. do 13. julija za dečke, od 14. do 20. julija za deklice. Celotna oskrba za otroka bo stala Din 12 na dan. Revni bodo dobili vse brezplačno, ker prispevata v ta namen Vincencijeva družba in Hranilnica in posojilnica v Kranju. Dotični starši, ki žele Poslati svoje otroke na počitniško kolonijo, naj jih prijavijo Pri g. voditelju Vrtca dr. Pogačniku. Za 6 dni plačajo 72 Din. Kakih 10 otrok se bo spiejelo brezplačno v kolonijo. To bo prvi poizkus, če se bo obnesel, bomo prihodnje leto tako kolonijo priredili v večjem obsegu. Starši se bodo na ta način sami doma nekoliko odpočili, ko ne bo treba skrbeti za otroke, mladini bo pa tudi prav prišlo bivanje v Planini in gozdnem zraku. Z otroci gre g. dr. Pogačnik in ^ par gospodičen, ki bodo pazile na mladino.
Poročeni pari:
1. Stopar Henrik, delavce, Kranj 102 in Rampa-her Liza, delavka, Kranj, Savsko predmestje 23, poročena '• januarja.
2. Jugovič-Schwingcr Friderik, profesor risanja, Otočac 111 Slavica Premru, hči krojača, poročena 9. jan.
3. Jama Ivan, klepar, Kianj 154 in Marija Mihe •iti šivilja, Kranj, Knkriško predm. 68, por. 12. jan.
4. Pavlic Jožef, hišnik, Kranj 148 in Jožefa Ba-*8nč, šivilja, Kranj, Kokriško predm. 5, poročena 12. jan.
5. Rojina Jožef, trgovec, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 in Stupica Karolina, hči gostiln., Kranj, Kokriško predm. 1, por. 25. jan.
6. Oblak Franc, posestnik, Jama, Mavčiče in Frančiška Šink, posestnika hči, Kranj, Kokriško predmestje 11, poročena 5. februarja.
7. Krt Matevž, posetnika sin, Premskovo 6 in Marija Drempetič, posestnica, Gorenje 18, por. 9. febr.
8. Dolinar Peter, čevljar, Premskovo 35 in Marija Dollnšek, delavka Zg. Bitinj 42, por. 16. febr.
9. Nadižar Franc, posestnik, Prebačevo 2 in Marija Triler, pos. hči, Čirčiče št. 34, por. 17. febr.
10. Maselj Janez, posestnik, Šenčur 79 in Ivana Jerman, pos. hči Gorenje 2, por. 23. febr.
11. Sumi Janez, mesar, Kranj 10 in Sajovic Frančiška, pos. hči, Gorenje 21, por. 23. febr.
12. Tomažič Franc, vpokojeni poručnik, Kranj, Kokriško predm. 105 in Marija Pretnar, tov. delavka, Kranj, Kokriško predm. 16.
13. Pajer Janez, Žagar, Kranj 114 in Alojzija Grošelj, kuharica, Kranj 115, poročena 23. febr.
14. Klančnik Alojzij, posestnik, Mojstrana 47 in Angela Ovsenek, Brezje, župnija Kovor 5, por. 26. febr.
15. Bele Janez, zidar, Huje 21 in Marjeta Svelc, roj. Žužek, posestnica, Huje 21, por. 26. febr.
16. Babnik Avguštin, krojaški pomočnik, Ljubljana, Sv. Petra c. 76 in Ana Čadež, šivilja, Kranj 185, poročena
I. marca.
17. Grašič Anton, krojač, Huje 2 in Julijana Vo-zelj, zasebnica, Kranj, Savsko predm. 43, poroč. 3. marca.
18. Repič Karol, knjigovodja, Kranj 88 in Marija Fugina, zasebnica, Kranj 158, por. 9. apr.
19. Finžgar Franc, čevljarski pomočnik, Kranj 62 in Marija Kogoj, kuharica, Kranj 52, por. 21. apr.
20. Lipar Andrej, polzemljak, Spodnji Brnik 10 in Ana Sitar, hči kočarja, Milje 6, por. 4. rnaja.
21. Praček Martin, mizar, Kranj, Savsko predm. 28 in Valerija Semič, hči delavca, Kranj 38, por. 4. maja.
22. Kušar Ivan, šofer, Kranj, Kokriško predm. 5 in Albina Viršek, trg. sotrudnica, Šenčur 64, por. 6. maja.
23. Hrovat Alojzij, čevljar, Kranj, Kokriško predmestje 87 in Marija Uršič, kuharica, Kranj 152, poročena
II. maja.
24. čebulj Jožef, kočar, Kranj, Savsko predm. 39 in Pelko Alojzija, delavka, Huje 21, por. 12. maja.
25. Martinuzzi Edvard, priv. uradnik, Kranj 191 in Marija Pavlic, šivilja, Kranj 166, por. 12. maja.
26. Zupan Janez, delavec, Trboje in Perčič Ivana, služkinja, Čirčiče št. 2 , por. 19. maja.
27. Mate Vincencij, mlekar, Ljubljana, Majstrova ul. 10 in Oblak Kristina, kuharica, Kranj, Kokriško predmestje 97, por. 18. maja.
28. Jenko Jožef, mizar, Praše 9 in Štibilj Marijana, tov. delavka, Kranj, Kokriško predm. 46, por. 19. maja.
29. Okorn Andrej, zidarski pomočnik, Kokrica 31 in Hafner Marija, služkinja, Premskovo 81, por. 1. junija.
30. Deu Bogomir, komisar sreskega načelništva, Kranj 114 in Crobath Marija, hči trgovca, Kranj 141, por. 3. jun.
31. Sotlšek Ivan, čevljarski pomočnik, Kranj, Kokriško predm. 47 in Štravs Amalija, delavka, Kranj, Kokriško predm. 72, por. 8. jun.
32. Lokar Viktor, tesar, Struževo 10 in Mrovlje Marija, delavka, Premskovo 18. por. 9. jun.
33. Zupan Janez, mizarski mojster, Kranj 73 in Pe teani Emilija, pletiljka, Kranj, Kokriško predm. 105, por. 15. junija.
34. Podgoršek Primož, usnjarski pomočnik, Kranj, Savsko predm. 36 in Marijana Žagar, hči kočarja, Šenčur 151, por. 22. jun.
35. Remic Janez, kočarja sin, Šenčur 140 in Marija Maselj, hči delavca, Šenčur, por. 22. jun.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Štev. 7.
Razno.
Spoved za gluhe. V naši župni cerkvi nimamo nobenega pripravnega prostora za spovedovanje takih, ki slabo slišijo. Ob spovednici na hodniku ob zakristiji vedno hodijo ljudje, v zakristiji je ob nedeljah tudi vedno kdo po opravkih, tako je za spovednika in za spovedanca neprijetno med spovedjo, če ljudje hodijo mimo. Za to prosim take, ki slabo slišijo, da pridejo k spovedi ob sobotah popoldan. Takrat se lahko mirno opravi spoved v zakristiji. Od 5. ure naprej smo spovedniki vedno na razpolago, če bi ne bilo nobenega v spovednici, pa katerega pokličite po cerkveniku.
Procesija presv. R. T. v Kranju je šla letos v Kokriško predmestje. Udeležba je bila še precej dobra. Okna povsod razsvetljena, koder je šla procesija. Pri procesiji je igrala domača godba na pihala. Želeti bi bilo, da bi izginili radovedneži ob straneh. Kdor ne gre za procesijo, naj ne stoji ob strani, ampak naj raje ostane doma, da ne moti udeležencev. Tretji blagoslov se mi ne zdi na primernem kraju, ker se procesija tam ne more razviti pred znamenjem. V prihodnje bo treba blagoslov prirediti na vogalu Žolarije na Kokrški cesti, kjer nastaja lep trg in je tam krasen pogled na planine in na polje. Potem bi šla procesija po Kokrški cesti in zavila mimo nove šole v mesto. Kaj pravite k temu?
Procesije na Premskovem se je v nedeljo po prazniku letos udeležilo veliko število ljudstva. Mnoge je privabila iz mesta godba. Udeležile so se je tudi sosednje soseske z banderi. Med 4. blagoslovom je stalo nekaj fantov pred cerkvijo pokritih in so se kar nežinirano pogovarjali med seboj, kakor sem videl od altarja. Drugič bi bilo morda prav, če soseska postavi nekaj rediteljev, ki naj bi take neotesance odstranili.
Novo sv. mašo bo pel v nedeljo, dne 13. julija v, Kranju čast. gospod Valentin Benedik, rojen v Šmartinu pri Kranju 13. februarja 1907. Njegov oče je bil Franc Benedik, poslovodja, ki je umrl v Kranju 22. marca 1915. Pred 10. uro se vrši slovesen vhod novomašnika v župno cerkev, kjer bo pridiga, na to slovesna sv. maša in darovanje za novomašnika. Cerkveni govor bo imel g. Veider Ivan, župni upravitelj v Poljanah pri Toplicah.
Delavski dom. Tekom meseca julija bomo začeli sprejemati v dekliški oddelek tudi dekleta.
Župnija Šmartin. 25-letnica župnika Alojzija Šarca.
Komaj teden dni je minilo od blagoslovitve novega prosvetnega ognjišča. Šmartin je zopet praznoval lepo slavje: 25-letnico svojega župnika.
25 let je preteklo, odkar župnikuje v Šmartnu gospod Alojzij Šareč. Redek jubilej! In še med temi redkimi je malo takih, kakor je bilo šmartinsko: priznanje za veliko delo. Župnik, ki je dopolnil 64 let, daruje že 39 let presveto daritev in že 38 let pase duše, skrbi zanje ter se žrtvuje. Tak jubilej ni zvonenje za delopust, ni mejnik med delom in počitkom, ampak naravna hvaležnost fare do svojega priljubljenega pastirja, priznanje, ki kliče na nadaljne delo in novo žrtev; po takem priznavanju dela je namreč nov napor lahek in lep.
Na sv. Alojzija zvečer, na gospodov god, kakor vsi pravijo v Šmartnem, je slovesno pritrkovanje šmartiriskih zvonov otvorilo praznovanje. Zvonovi, ki jih je oskrbel g. župnik, so zdaj tudi njemu zavriskali. Po vsem gorenjskem kotu pravijo, da znajo v Šmartnem najbolje pritrkovati. Pa naj bo to res ali ne, šmartinsko zvonenje je muzika, pa poslušaj kadarkoli: čedni so ti zvonovi I Nato so se pred župniščem zbrali pevci, združeni moški pevski zbor, 30 pevcev po številu, je zapel podoknico, ki je odmevala po tihem šmartinskem polju. Številni lampjončki so goreli krog župnišča — kakor da tako gori hvaležna ljubezen faranovl
Tolmač šmartiriskih želja pa je bil ta večer sedmošolec Leo Matajec, ki je g. župnika pozdravil z jedrnatimi častitkarni.
Lepo je bilo v nedeljo. Pri jutranjem opravilu so letošnji prvoobhajanci skupne darovali sv. obhajilo za svojega župnika. To bo gotovo ostalo vsem župljanom, posebno pa prvoobhajancem za dolgo v spominu. Dan prej so otroci prvikrat prejeli Gospoda, takoj drugi dan so ga pa darovali za svojega domačega gospoda! Za to lepo slovesnost otrok sta požrtvovalno skrbeli zlasti domači gdč. učiteljici.
22. junij je bil za šmartinsko faro izreden dan. Cerkev je bila okrašena kakor nevesta in razsvetljena kakor sama nebeška dvorana, zvonovi so peli in vabili. Pred slovesno mašo sta farna ključarja Miha Draksler in Franc Sušnik izročila g. župniku lep, gotski mašni plašč bele barve, katerega mu je podarila fara za petindvajsetletnico. Nato se je vršilo cerkveno opravilo. Sv. mašo je daroval jubilant sam v novem plašču, spredaj v cerkvi pa so sedeli zastopniki fare, po številu 47, oltar pa je obkrožalo 11 duhovnikov, ki so prihiteli na slavje. Cerkveni govor je imel sošolec g. župnika, vpokojeni profesor dr. Alfonz Levičnik. Njegove tople besede in verne misli zaslužijo, da jih na kratko posnamemo:
Potovanje je človekovo življenje na zemlji. Velik božje-potni sprevod se neprenehoma pomika proti nebeškemu Jeruzalemu.
Ta romarski sprevod ima svoje vodnike: papeža, škofe, manjše skupine pa vodijo župniki. — 14. dec. 1904. je do-romal vodnik šmartinske fare, pokojni župnik Josip Raz-boršek. Tedaj so župljani prosili škofa, naj jim pošlje za vodnika mladega gospoda, ki je bival tedaj pri Sv. Joštu. Škof so prošnjo uslišali in od 12. 7. 1905. vodi šmartinski sprevod župnik Alojzij Šareč. 25 let je od tega, prav je, da pogledamo nazaj.
Otrok pride na svet. Ne spada še v vrsto nebeških božjepotnikov. Prineso ga v cerkev, pri sv. krstu ga duhovnik uvrsti v nebeški sprevod. — V teh dvajsetpetih letih jih je župnik Šareč s svojimi pomočniki sprejel 2046 v vrsto božjih otrok in jih zapisal v knjigo življenja.
Na potu proti večnosti stoje mejniki — mejniki božjih in cerkvenih zapovedi. Župnik vas je opominjal, da jih ne prestopajte. Pa če kdo vendar ni ubogal in je zašel na krivo pot, ki pelje v pogubljenje, tega je župnik poiskal in ga v zakramentu sv. pokore spet pripeljal na pravo pot.
Pot proti nebesom je strma in težka. Samo človeške moči je ne zmagajo. Zato vodnik moli dan za dnem za svoje romarje, daruje zanje vsako nedeljo in vsak praznik, da ji izprosi moči od zgoraj, moči in milosti od Vsemogočnega. In vsak dan ji je delil angelski kruh, da niso omagali.
Pa se spotoma dva mlada popotnika spoznata in skleneta, da bosta hodila skupaj skozi življenje. Prideta k vodniku. Ta ju poduči, opominja, naj potujeta v ljubezni in edinosti Kristusovi, ter ju poroči v zakramentu sv. zakona. V dvajsetpetih letih je šmartinski vodnik združil 459 božje-potnih parov.
Ta ali oni popotnik obnemore, pride čas, ko je treba končati romanje in stopiti pred božjega sodnika. Tak še posebno potrebuje skrbi in pomoči svojega vodnika. Ta mu prinese iz božje hiše sv. popotnico in ga mazili s sv. oljem ter ga potolaži. In ko zatisne trudne oči, vodnik zanj moli, zanj daruje sv. mašo, spremi njegovo truplo k počitku in blagoslovi njegov grob. V teh dvajsetpetih letih jih je iz Šmartna odšlo v večnost 1.669. Upamo, da jih že mnogo izmed njih uživa večno veselje, drugi pa še čakajo v vicah, da se popolnoma očistijo, tu okrog cerkve pa čakajo njihovi zemeljski ostanki vstajenja.
Zato Tebe Boga hvalimo danes za vse milosti, ki si jih delil šmartirjski župniji po njenem vodniku teh 25 let. Prosimo pa obenem, da g. župnika še dalje podpiraš s svojo milostjo do tedaj, ko poldičeš tudi njega k sebi na plačilo.
Štev. 7.
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
Ta topli govor bo gotovo pomnil vsak domačin še Pozno, pozno.
Pri opoldanskem krepčilu v župnišču so častitali posamezniki g. jubilantu. Najlepše voččilo mu je izročil g. 'kanonik dr. Klinar. Izročil je g. župnitfu dekret presvetlega %- škofa, s katerim imenuje župnika Alojzija Šarca za duhovnega svetnika. To odlikovanje višje cerkvene oblasti lp dragoceno priznanje velikih zaslug g. ŠVca na socialnem, Prosvetnem, dobrodelnem polju in tudi drugod. Govorniki So zlasti spominjali z veseljem, kako je župnik — dobri Pastir vedno vodil svojo faro v duhu ljubezni, miru in prijateljstva med sosedi in vaščani.
Popoldan se je vršila po slovesnih večernicah proslava *a širše občinstvo v Domu. Lepo je pozdravil g. jubilanta domači župan g. Bašar, ki mu je častital v imenu fare in °očine. Petje, dramatski prizori in deklamacija so pokazali Sloboko in obkrito hvaležnost faranov do svojega župnika, dokazalo se je, da ga imajo res radi.
Lep in dostojen jubilej! Vidite, tako ljubi ljudstvo £voje duhovnike. In prav je, dvakrat prav, da tudi pokaže, ^ako dobro zna ceniti dobre duhovnike. Ti so vsi njegovi ln delajo zanj. Takih nam Bog dovolj pošlji!
Dr- /• Pogačnik.
Župniku A. Šarcu.
Ob 25 le-tnici župnikovanja.
Kdo Vam je povedal, venci, da nam cerkev okrasite? Kdo je rekel vam, zelene kite, da za danes Dom nam napolnite?
Alt so povedali zvonovi? Ali topli so glasovi naših src se zgovorili?
Bodi kakorkoli!
Dragi župnik danes god praznuje, zraven pa slavi Častito slavje, dvajsetpet let našim dušam župnikuje.
O lepo je biti oče!
Lepše še je zvanje materinsko.
Ali, da poklicev božjih kroge sklenem:
O najlepše zvanje, zvanje svečeniško —
svečenik je dušam oče, mati vse obenem.
In kar pravi božje pismo o Gospodu, to spolnjuje v vsakem se pastirju: prvo ni uspeh, je žrtev, tiha in nevidna, darovana Bogu . . .
O, ves čas
skoz dvajsetpet let dobro umel božje volje si ukaz:
trudil si se in oral, sejal si v blagoslovu dela, nisi maral, če ni nikdo rekel „hvala", nisi maral, če je tudi druga roka žela.
Ali v petkrat petih letih marsikaj se vseje, marsiktera klica se v cvet požene .. . Pa preštejmo belo cvetje Tvoje tihe, Tvoje drage setve!
Razrvano bilo je župnišče.
Ti iz njega si ustvaril
ljubi dom — a ne le zase,
v njem si fari vsej odprl zavetišče.
Sprejmeš tujca, sprejmeš brata,
o vsakomur so za svet odprta vrata.
Božjo luč si v dušah netil,
o, da tudi v cerkvi bi bilo ko v dušah,
hram si božji z lučjo nam razsvetlil.
Nisi zbal se i preskušnje: ogenj hiši božji uničil je ostrešje. Ti postavil si Gospodu Bogu domovanje še trdnejše.
In vse fare daljni sloves dalj še nesli novi so zvonovi.
Glej, čimdalj poslušaš jih, tembolj po njih si žejen — še umreti težko ni, če pojejo domači ti zvonovi.
In ta Dom — velika priča velikega svečenika. Tvojih silnih žrtev je glasnik, jubileja Tvojega največji spomenik!
,  Angel božji, piši, piši, v knjigo župnikovih dni! Da se ne pozabi, ne presliši, kaj pastirja žrtev naredi.
A zapiši tudi našo hvalo,
zraven pa pristavi hitro tudi prošnjo:
da še dolgo, dolgo bi tako ostalo.
Župnik — svetnik, dolgo, dolgo zdrav med nami naj živi! Svoje setve sad stoteri naj njegove vidijo oči!
Oznanila za julij.
2. julija. Obiskovanje Marijino. Ob 6. v Crngrobu obljubljena sv. maša za sitarsko in žimarsko obrt.
6. julija. 4. nedelja po bink. Ob 6. duhovno opravilo po navadi, ob pol 10. slovesna nova sv. maša, katero bo daroval g. Vilko Pipp, popoldan ob pol 4. slovesne pete litanije.
12. julija. Sv. Mohor in Fortunat. Ob 4. uri sv. maša v Stražišču, po sv. maši gre obljubljena procesija k sv. Joštu, kjer bo sv. maša z blagoslovom.
13. julija. 5. nedelja po bink. Božja služba po navadi. Popoldan po litanijah shod 3. reda.
20. julija. 6 nedelja po bink. Božja služba po navadi.
25. julija. Sv. Jakob.
26. julija. Sv. Ana, mati Marije Device, duhovno opravilo pri sv. Joštu. Ob 6. uri pridiga in sv. maša z blagoslovom, ob 9. druga sv. maša.
27. julija. 7. nedelja po bink. Božja služba po navadi.
Kronika.
NovomaŠnik č. g. Vilko Pipp je bil rojen 30. maja 1905. v Lescah. Njegov oče je bil železniški uradnik na postaji Kranj, pa je 9. julija 1916. utonil v Kokri ter je pokopan na tukajšnjem pokopališču. Zapustil je pet nedoraslih otrok, najstarejši je dosegel duhovniško čast. Slavnostni govornik pri novi maši bo č. g. Franc Watzl, profesor na kranjski gimnaziji. Po pridigi bo darovanje za novomašnika.
Poročeni.
11. maja, Bradaška Anton, hišni posestnik iz sv. Barbare pri Škofji Loki z Marijo Lebar iz Stražišča.
18. maja, Miklavčič Franc, delavec iz Škofje Loke z Amalijo Šraj, delavko s Trate nad Skofjo Loko.
25. maja, Pirnat Franc, posestnik na Homcu s Fran-čiško Benedik iz Stražišča.
18. maja, Grabnar Rupert, čevljar iz Št. Vida nad Valdekom s Pavlo Osvald iz Št. Lorenca na Pohorju.
1. junija, Česen Ludvik, delavec iz Sražišča s Terezijo Ambrož, delavko iz Stražišča.
Stran 6.
KRANJSKI ZVON
Štev. 7,
7. junija, Knorke Vilem, tkalski mojster, rojeti v Upicah na Češkem z Angelo Rozehnal, rojeno v Misteku na Moravskem.
8. junija, Naglic Anton, zidar, rojen na Zg. Beli s Kovač Marijo, delavko, rojeno pri Sv. Križu nad Litijo.
1. junija, Jerše Anton, železniški uslužbenec iz Sr. Bitinja z Ivano Eržen iz Zg. Bitinja.
Umrli:
28. aprila, Franc Šifrar, zak. sin Mat. Šifrar iz Sr. Bitinja, star 2 meseca.
29. aprila, Porenta Franc, posestnik iz Sr. Bitinja št. H, star 74 let.
1. maja, Gorjanc Peter, posestnik v Stražišču. star
74 let.
3. maja, Zevnik Franc iz Drulovka, star 70 let. 13. maja, Marija Tepina, samska hišna posestnica iz Stražišča, stara 84 let.
2. junija, Franc Dagarin iz Sr. Bitinja, star 5 mesecev.
17. junija, Stanislav Kalan iz Brega, star 1 mesec. 21. junija, Julijana Zeme, vdova železniškega kurjača iz Gorenje Save, stara 61 let.
Duh. svetnik Pokom.
Iz cerkvene zgodovine Kranja.
(Nadaljevanje.)
Pregledala se je neka pridejana suspenzija glede osebe imenovanega Klementa. Pregledovala se je razglasitev iregularnim istega gospoda. Pregledala se je tudi neka priložena listina izobčenja glede Klementa. Pregledala se je nadalje ustanovna listina obsežne ljubljanske škofije, ki jo je ustanovil cesar Friderik III. in Maksimilijan L, potrdil pa papež Pij II., na podlagi katerih je ljubljanska škofija z vsem delovanjem, prirastkom posestva, dohodki, osebami, pravicami, dobičkom, bremeni in častmi izvzeta iz oglejske oča-kovine in od vsakega drugega škofa (ordinaria) ter neposredno, naravnost podvržena sv. rimski stolici. Pregledala se je listina vtelešenja kianjske župnije napominani ljubljanski Škofiji, posebno in naravnost v naslov vzdrževanja (titulum mensae). Naposled se je pregledalo vse, kar je bilo treba pregledati, prevdarilo vse, kar je bilo treba prevdariti. Poklicalo se je presv. Ime Kristusovo, od katerega je zavisno vse pravo razsojanje. Posvetovanju so prisostvovali sledeči gospodje: Mihael Mikec, doktor bogoslovja, stolni dekan in predsednik kranjskih stanov, Gašper Frevdenschuss, stari prost in kolinsko-volilni knežji svetnik, Jurij Schrieper, stolni kanonik in pridigar (ecclesiastes) ter župnik na Igu, Adam Sontner, stolni kanonik in pridigar, Kozma Friderik, korar in doktor bogoslovja in slednjič škof ljubljanski. Obrazložilo se je vse in presodilo ter po sodnem reku razglasilo slovesno : Obvestila, zagrozitve, suspenzije, nepravilnosti, izobčenja in vsa dela in početja napram omenjenemu Kle-mentu od strani gospoda oglejskega očaka ali njegovega naddijakona Trebuhana so bila in so nična, brez vsake veljave in pomena. Iz njih tudi slediti ni mogel in ni sledil noben juridičen učinek, še manj pa poskušeni. Gosp. očak in njegov naddijakon sta hotela žeti na tuji njivi ter obdržati združeno in razdeljeno, skupno in posebič, po sv. ka-nonih dolžne kazni radi kršitve in prilastitve tuje jurisdikcije. Radi tega pa isti gosp. Klement kot vikarij v Kranju in njegovi nasledniki niso dolžni, še manj prisiljeni na kak način ali po kaki pogodbi (zavezbi) ubogati in poslušnim biti predrznim poveljem večkrat omenjenega gosp. očaka ali njegovega naddijakona, ker onadva nista oblastna sodnika njegova, ampak nepripustna in vsiljena ter vsled tega
nimata nobene jurisdikcije, pravice in oblasti ne do njega? kakor tudi ne do škofa ljubljanskega, ki je pravi župnik kranjski; tako in nič drugače. Ta razsodba je bila na zah-: tevo gosp. Mgr. Jan. Frid. Klementa ondi odločena in raz- . glašena vpričo odličoih mož: Jožefa Posarel in njegovega brata Matije ter Gregorija Zurler. V dokaz tega sledi lastnoročni podpis ljubljanskega škofa in škofijski pečat. Hvala' Bogu!
Ako se ne gleda na razne boje, ki jih je moral skofj Chroen prestati v svoji odločnosti napram raznim uasprot-j nikom svojim, oziroma samo na borbe za posest kranjske župnije, pri katerih je sam priznal, da zaupa za Bogom edino-le na protektorja  svojega   nadvojvoda Ferdinandan moramo priznati, da je neustrašen junak, ki gre po svoji jasno zarisani poti, dokler ne doseže svojega zaželjenega1 namena.
K zgoraj omenjenemu činu, ki ga je izvršil konzistorij; na sv. Jedrte dan 1607., je dal škofu nasvet njegov pro-j kurator dr. Gašper Terc. Ta se je pomenkoval o tej zadevi j obširno z dvorskim podkancelarjern Casalom, od katerega'; je zvedel, da se deželni knez ne meša rad v spore med duhovnimi predstojniki, marveč jih oddaja apostol, nuncija ki je pa škofu zelu nasproten in mu brez vsakega vzroka dela neprijetnosti še v drugih zadevah, koliko bolj še m zadevah njegovih z oglejsk. očakom in tržaškim škofom-i In kar se tiče gosp. Klementa, meni prokurator, in vsega' nasilstva očakovega in njegovih cerkvenih kaznij nad ose-i bami, ki niso v njegovi škofiji, ni drugega, kakor sarna| neutemeljena ničnost brez kakih učinkov. In ako bi gospod j očak tudi v Rimu gosp. Klementa tožil, bi ondi gg. očetje kmalu spoznali, ker je podložen le vaši eksemptni škofiji/ da vse očakovo početje meri le nato, da bi se polasti' župnije, Ako hoče vaša milost gosp. Klementa obvarovati; konečno vsega boja, naj stori to, kar sem glede te tvarine že večkrat svetoval, namreč, naj pride pred skupni konzistorij, pred vas kot postavno njegovo oblast, kjer naj pripoveduje vse dogodke očakove zadeve, pokaže vse, akt za aktoflir kar se mu je kot mandat vročilo, slednjič pa zahteva, da se vse to, kar je gosp. očak proti njemu počel, prizna kot veljavno, neobvezno, ker on od njega nima nobene jurisdikcije, da ga vsled tega ni dolžan ubogati. Gosp. Klement dobi s tem v roke razsodek, ki velja pred vsako oblastjo tu in tam, izvrstno in imenitno, vrhutega pa naša milost da s tem gosp. očaku razumeti, da naj se v prihodnje ne spušča več v take procedure (postopanje), sebi pa ohranila mirno posest ter varovala in obenem pri tem nobenega apostol, nuncija ne potrebovala. Ravno tega mnenja ■ tudi prej omenjeni deželni g. oblastnik ter poleg njega tu«', apostol, nuncij, ki mu je, pravi prokurator, pred letom v zaupnosti to svoje mnenje odkril in očitno povedal. Tak" bi svetoval vsak moder, nesurnljivi pravdoznanec, da sto' rite, sicer vaša milost ne bo vse življenje imela miru i" vedno bo dovolj intrig in novih prilik še za predrznej^ početja. Toliko o tej zadevi.
V Gradcu, dne 20. julija 1606.*)
Udani sluga
Gašper Tertz.
Ako je 1. 1602. odločen nastop ljubljanskega škofa $ goriški sinodi za pravice svoje na javni seji mogočnem1'; nelojalnemu očaku sapo zaprl saj za trenutek, da je m' ves iz sebe, je bil pa omenjeni konzistorialni sodni odlo" glede kranjskega župnika Klementa tako mrzel poliv, f": je obmolknil, četudi je le z gnevom prenašal, da je b$ ljubljanska škofija od njegove nadoblasti izvzeta. Ujeda'! se je hotel le še domišljavi naddiakon Trebuhan ob ne^1 priliki, pa mu je škof dal vedeti, da je pripravljen.
•) Ljubljan. kap. arhiv. Fr. 157. St. 35.
Za tiskarno »Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kranj-
Odgovorni urednik In zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj,