Ognjeniki
Ako vam je do tega, preljubi otroci, da spoznate modrost in dobroto božjo, idite z menoj v prekrasno naravo, gledat, kako lepo ia modro je vse určjeno! A kakor nam je narava mila iu draga, takisto nam tudi utegne biti kvarljiva. Pomislifce, kedar se černi oblaki razgeru<5 po nebu ter grom zabobni v zraku in silni viharji previjajo drevje, kako vas je strah po vsem telesu, da se vam v tem hipu ne ljubi mis-
liti o prirodnej krasoti.    A kaj je groin, kaj silni viharji, prirnerjeui ouim strašuim
- 178 —
. ......i
goram, katere dim ia ogenj bljujtf iz nedrij. Zaam, da razno kateri izmej vas nij še slišal, kako se rodi ogenj in dim v zemlji, in kakšna sila ju žene iz ze-meljskega nedrija. Poslušajte, povedati vam hočem, kako se to godi. Sredi naie zemlje je velika vročina, katera se na vse strani razteza. Da je res tako, o tem nas uverjajo rudniške jame, kajti čim globokeje kopljemo v zemljo, tem večjo vročino nahajamo. To kaže tudi gorka voda, ki vre iz zemeljne globočine, kakor n. pr. topliee blizu Norega raesta, toplice Laške, Krapinske i. t. d.
A znano vam je, da gorkota izprerninja vodo v soparo ter da sopara je si-lovita. Ako se želite še bolje uveriti, kako silovita je sopara, vzemite stekleno posodo, v katerej je nekoliko vode, ter jo zamašeno segrejte! Videli bodete za malo časa, s koliko silo sopara izrine zamašek iz te posode.
Ako zatorej morje najde kako razpoklino v zemlji, to vleze voda hitro vdajo, kjer se potlej od velike vročine prestvori v soparo, katera potrebuje obilega pro-stora, da se more na vse strani raztezati, in če ga ne najde, potem z veliko silo vzdigne zemljo ter jo prodere v nje najvisjem mestu, in tam izbljuje tudi mnogo ynetnih stvarfj. Take naravne prikazni imenujerao ognjenike ali Fulkane. Ognjenici z večiue stoje na otocih. ali blizu kacega obrežja, časi tudi sredi suhe zeinlje, vendar vselej blizu jezera.
Na zemlji ye maogo takib. ognjeuikov, iz katerih piilia dim in ogenj. A pdmneti je treba, da jih je le malo, ki bi zmirom bljevali. Izmej 407 do sedaj znanih ognjeuikov je samo 225 gorečih; vsi drugi so uže izgoreli.
Liju podobna skožnja (luknja) verhu ognjenika, ki bljuje gorečo lavo, zove se žrelo. A lava je tekoča ognjena zmes, podobna raztopljenej železnej rudi. Černa je, rujava ali siva.
Preduo začn<5 ognjenfci bljevati, začuje se pod zemlj<5 strašno bobnenje, da se vsa zemlja trese. Vodena sopara, ko se je uže dosti pod zemljo nakopiči, prodere z največjo silo goro iu različuo ognjeno zmes vzmetava iz žrela.
Drobnega pepela, tace-ga, kakoršna je lava, nabljuj<5 ognjenfci dasi toliko, da soln-ce otemi. Po verhu se lava hitro sterdi in oskraliipi, a znotraj se stopervposled mno-zega časa uhladi. Ta izvrag se padaje kopiči okolo žrela ter se nabira v visok, silast stog. — Ugasli ognjenici često zopet ožive in jem<5 goreti.
^          Najznamenitejšiognje-
K" nik je V e z u v v južnej Ita-liji, ki je 79. leta po Kristu
zasiil mesti Pompeje in Herkulano. Še drugi znameuiti ognjenici so: Etna f Stromboli in Lipari na liparskih otocih.