
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Spremembe socialne zakononodaje 
prinašajo dodatne probleme  .................................. 4
PVD Sever za celjsko območje: 
Darku Repenšku najvišje 
priznanje Združenja Sever  ....................................... 5
60 let zgornjesavinjske veterine: 
S časom se spreminja 
tudi pogled na delo veterinarjev  .......................... 6 
Zapoj z menoj v Novi Štifti: 
Glasba za dušo, besede za smeh  ........................ 11
Koncert v Gornjem Gradu: 
Za šolski sklad dobrodelni 
nastopajoči in obiskovalci  ...................................... 12
Osrednja knjižnica Mozirje:
Na ogled del zbirke starih razglednic  ............. 15
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 50, 14. december 2018. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(ŠMS)
(ŠMS)
(RM)
Kako ustaviti birokracijo?
Najbrž bi težko našli koga, ki se ne bi strinjal 
s trditvijo, da imamo v naši državi preveč biro-
kracije in da je le-ta škodljiva za razvoj in boljše 
življenje. Načelno se tudi vsi strinjamo s tem, da 
je skrajni čas, da glede tega nekaj naredimo. Ja, 
to je mogoče, a ne na način, ki smo ga uporab-
ljali doslej, ko smo bolj kot ne zdravili simpto-
me birokracije. Da bi slednjo dejansko odpravi-
li, je treba razumeti, zakaj je nastala, in se siste-
matično lotiti vsake njene pojavne oblike, vzpo-
redno s tem pa je treba vzpostavljati alternativ-
ni sistem.
Po mnenju komentatorja Financ Marka Pa-
horja bi se morali v kontekstu odpravljanja bi-
rokracije na ravni države za vsak zakon občasno 
vprašati, zakaj je bil sprejet in ali razlogi za nje-
govo veljavo še obstajajo. Nekatere pravne ure-
ditve poznajo prakso, da ob sprejetju vsakega 
novega zakona predvidijo, da bo njegova velja-
va čez določen čas prenehala, če mu zakonoda-
jalec ne bo podaljšal življenja. 
Koristnost revizije pravil dobro ilustrira na-
mišljen eksperiment, ko bi skupino opic vsa-
kokrat, ko bi se katera od njih po lestvi povzpela 
do banan, poškropili z mrzlo vodo. Kmalu opice 
spoznajo povezavo in vsako, ki poskuša plezati 
po hrano, preventivno potegnejo z lestve. Kmalu 
nobena več ne pleza. Nato eno od njih zamenja-
jo. Ta seveda želi plezati po hrano, a jo druge hit-
ro naučijo, kakšno je pravilo: po hrano se ne ple-
za. Ko postopoma zamenjajo vse opice v kletki, 
so v njej le še tiste, ki nikoli niso izkusile mrzle 
vode, a pravilo ostane. Birokratski sistemi so po-
gosto zelo podobni: nihče se ne vpraša, zakaj je 
neko pravilo nastalo in kakšen učinek ima, a dr-
žimo se ga, ker pač velja. 
Drugi način preprečevanja birokracije bi bil, 
da posamezniki v državni upravi dobijo več po-
oblastil za odločanje. Morajo imeti jasne cilje, 
ki naj jih dosežejo, morajo biti dobro nagrajeni, 
hkrati pa morajo tudi nositi odgovornost za od-
ločitve. Cilji morajo biti postavljeni tako na rav-
ni celotnega sistema kot na ravni posameznika, 
le tako vsak dela v dobro celotne organizacije. V 
zdravstvenem sistemu, na primer, bi lahko bili 
vsi akterji nagrajeni, če bi občutno skrajšali ča-
kalne dobe – le tako bi si vsi dejansko prizade-
vali za njihovo skrajšanje.
Dejstvo je, da je odprava birokracije veliko 
težja kot njeno vzpostavljanje. Iz strahu pred 
spremembami ljudje praviloma vztrajajo pri ob-
stoječih pravilih, najsi bodo smiselna ali ne. Boj 
proti birokraciji bo uspešen le, če se lotimo ko-
renin, to je motivacije ljudi, da vztrajajo v tem 
sistemu, če pa se bomo še naprej ukvarjali s 
simptomi birokracije, bo vsak poskus obsojen 
na neuspeh.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
4
Tema tedna
SPREMEMBE SOCIALNE ZAKONODAJE PRINAŠAJO DODATNE PROBLEME
Izdajanje odločb v zaostanku zaradi težav z informacijskim 
sistemom
Marjana Veršnik Fale, pomočnica di-
rektorice pri CSD Savinjsko-Šaleška, Eno-
ta Mozirje: »Na Enoti Mozirje še vedno os-
tajamo pristojni za pravice do denarne 
socialne pomoči, tako redne kot izredne, 
osnovnega in dodatnega zdravstvenega 
zavarovanja, varstvenega dodatka, pog-
rebnin, posmrtnin in subvencije stanarin. 
Teh vlog je v povprečju 200 mesečno. Tu-
di za te vloge se izjemno trudimo, da so 
rešene tekoče, torej v roku enega mese-
ca. Zavedamo se namreč, da so to pravi-
ce, ki predstavljajo osnovni vir preživetja 
za družine oziroma posameznike.«
Pri priznavanju pravice do denarne socialne pomoči, varstve-
nega dodatka, subvencije najemnine, do pravice kritja razlike do 
polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice plačila pri-
spevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ni prišlo do spre-
memb. To pomeni, da mora posameznik vložiti vlogo pri prvem 
uveljavljanju pravice, pri podaljšanju priznane pravice, potrebno 
pa je tudi javiti spremembe v času trajanja pravice.
200 vlog 
za uveljavljanj pravic do 
denarne socialne pomoči 
mesečno v povprečju 
prejmejo v mozirski enoti 
Centra za socialno delo 
Savinjsko-Šaleška.
V oktobru je prišlo do reorga-
nizacije Centrov za socialno delo. 
Nekdanjih 62 centrov se je spoji-
lo v 16 večjih. Za tem je prišlo do 
težav v delovanju informacijske-
ga sistema, kar je pripeljalo do 
zamud pri izdajanju odločb o zni-
žanem plačilu vrtca, otroških do-
datkih, štipendijah in subvencijah 
malic. Tudi v Enoti Mozirje (nekda-
nji CSD Mozirje), ki sedaj spada 
pod organizacijsko strukturo CSD 
Savinjsko-Šaleška, so se zaradi 
občasno nedelujočega informa-
cijskega sistema srečevali z za-
mudami pri izdelavi določenih od-
ločb. Stanje je sedaj normalizira-
no, tudi zaradi velikega truda za-
poslenih in njihovega dela izven 
rednega delovnega časa.
NEDELUJOČ INFORMACIJSKI 
SISTEM ZAVIRAL IZDAJO ODLOČB
Tako kot v drugih enotah cen-
trov po vsej Sloveniji so imeli tudi v 
mozirski enoti zaradi nedelujočega 
informacijskega sistema v avgustu 
in prvi teden v oktobru onemogo-
čen vnos podatkov in tako preki-
njen celoten proces izdelave od-
ločb za štipendije. Kot je poveda-
la pomočnica direktorice Marja-
na Veršnik Fale, je bil ravno v tis-
tem obdobju priliv vlog za štipen-
dije največji. 
»V naši enoti je bilo v mesecih 
avgust in september oddanih prib-
ližno 1.300 vlog za otroški doda-
tek, subvencijo vrtca in štipendi-
jo. Z nekaj izjemami zaradi določe-
nih razlogov so vse te vloge sedaj 
rešene, kar pa je od nas zahtevalo 
ogromno truda, dela izven rednega 
delovnega časa, kot tudi prerazpo-
rejanja dela,« je povedala.
Zaradi reorganizacije se od ok-
tobra dalje vloge za letne pravice 
(otroški dodatek, subvencija mali-
ce in kosila, subvencija vrtca in šti-
pendija) rešujejo na enoti v Vele-
nju. Tam rešujejo vloge oddane v 
mesecu oktobru.
UPRAVIČENCI TEŽKO SLEDIJO 
VSEM SPREMEMBAM PRI 
PRAVICAH 
Kot smo že pisali v prejšnji šte-
vilki Savinjskih novic, se je s 1. de-
cembrom spremenil postopek po-
daljševanja določenih pravic iz jav-
nih sredstev, ne pa vseh. Na mi-
nistrstvu za delo, družino, social-
ne zadeve in enake možnosti na te 
spremembe zato še posebej opo-
zarjajo. 
Spremenil se je postopek po-
daljševanja pravice do otroškega 
dodatka, državne štipendije, zni-
žanega plačila vrtca ter subvenci-
je malice in kosila. To pomeni, da 
upravičencem do navedenih pra-
vic ni več treba vlagati vlog za nji-
hovo podaljšanje, pristojni center 
bo to naredil po uradni dolžnosti. 
Sprememb v socialni zakonodaji v 
zadnjem obdobju res ni malo. Ra-
zumljivo je torej, da so posamezni-
ki zato pogosto zmedeni in se v že-
lji po pravem odgovoru pogosto 
obračajo na pristojni center oziro-
ma njegove enote.
RAZBREMENITEV ZAPOSLENIH 
MOŽNA ZGOLJ S KADROVSKIMI 
OKREPITVAMI
Potreba po večkratnem pojas-
njevanju pravic dan na dan pri-
naša dodatne obremenitve za za-
poslene. Tako ugotavlja tudi Fa-
letova: »Vse spremembe zakono-
daje, ki se včasih že kar meseč-
no spreminja, prinašajo dodatne 
obremenitve in obveznosti na za-
poslene, poleg tega težko načrtu-
jemo naše delo na daljši rok.«
Tudi Društvo socialnih delavk 
in delavcev Slovenije v svoji izjavi 
za javnost opozarja, da novela za-
kona o uveljavljanju pravic iz jav-
nih sredstev, ki umika masovni av-
tomatični izračun za letne pravice 
in bi sicer pričela veljati septembra 
2019, ne bo pripomogla k razbre-
menitvi zaposlenih. 
V društvu opozarjajo še, da za 
nemoteno vpeljevanje sprememb 
ni zagotovljeno dovolj kadra, sti-
ske zaposlenih pa se že dalj ča-
sa odražajo v poslabšanih delov-
nih odnosih, izgorelosti ter posle-
dičnih dolgotrajnih bolniških od-
sotnostih delavcev. Prepričani so, 
da socialni delavci delajo strokov-
no, vendar v takšnih izrednih raz-
merah ne morejo zagotavljati stan-
dardov za strokovno socialno delo. 
Rešitev vidijo v takojšnji kadrovski 
okrepitvi. 
MINISTRSTVO ZATRJUJE, DA SO 
POTREBNE INFORMACIJE VEDNO 
DOSTOPNE
Na ministrstvu nasprotno zatr-
jujejo, da te navedbe ne držijo ter, 
da so centri z njihove strani preje-
li vse potrebne informacije in poja-
snila ter so dolžni o tem seznanjati 
tudi stranke. A težave bodo le stež-
ka povsem zanikali. Tudi na Zvezi 
prijateljev mladine Slovenije, kjer 
se njihovi strokovnjaki in prosto-
voljci dnevno srečujejo z ljudmi v 
stiski, namreč opozarjajo, da so na 
področju socialne zakonodaje sis-
temske spremembe nujno potreb-
ne. Po opažanju humanitarnih de-
lavcev je birokracija že tako zaple-
tena, da ljudje ne znajo in ne zmo-
rejo več sami poiskati ustrezne 
podpore sistema.
Tatiana Golob
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 5
Aktualno
SLOVENKA LETA 2018 JE POSTALA URŠA ZGOJZNIK
Okoljevarstvenica izbrana med deseterico izjemnih žensk
Urša Zgojznik (peta z leve) je bila za Slovenko leta izbrana med desetimi kandidatkami, 
izstopajočimi na svojem področju dela. (Foto: Adria Media Ljubljana)
V klubu Cankarjevega doma se je v minulem 
tednu v organizaciji revije Jana odvila že 30. pri-
reditev izbora Slovenke leta. Izmed desetih kan-
didatk je največ glasov prejela Urša Zgojznik, po 
rodu iz Mozirja. 
ZNA MOTIVIRATI JAVNOST K RAZMISLEKOM
Dolgoletna aktivistka na področju okolje-
varstva in predsednica Društva Ekologi brez 
meja je po prepričanju organizatorjev izbora 
človek, ki zna motivirati javnost k razmisleku o 
tem, kako lahko vsakdo pripomore k zmanjšanju 
kopičenja odpadkov. Zaradi velike angažiranosti 
nje in vseh ostalih ekologov brez meja ter njiho-
vih prostovoljcev se je Slovenija zaradi njihovih 
čistilnih akcij pred kratkim uvrstila na peto mes-
to med najbolj čistimi državami po indeksu EPI 
(angl. environmental performance).
VELIKE STVARI SE ZGODIJO ZARADI VELIKE 
PODPORE
Delovanje letošnje Slovenke leta, Urše Zgoj-
znik, je uspešno tudi zaradi njenega čuta za po-
vezovanje ljudi in timsko delo. Njeno zavedanje, 
da lahko nekaj velikega dosežemo zgolj poveza-
ni, je zaslediti tudi v njeni zahvali na njenem fa-
cebook profilu. 
»Rada bi, da nam je vsem jasno: velike stva-
ri se zgodijo zaradi velike podpore! Pika! Tole je 
zame velika stvar, ampak niti slučajno ni samo 
moja! Glasovali ste vsi vi in tudi vsi vi ste bili naj-
brž zraven, ko je bilo treba pobirati vse te nes-
rečne odpadke.« 
Hkrati opozarja, da je zdravo in čisto življenj-
sko okolje naša pravica in dolžnost. Na to je tre-
ba občasno spomniti tudi predstavnike naših 
občin in države, sami pa smo se prav tako dolžni 
obnašati odgovorno do narave in prihodnosti.
IZBRANA MED IZJEMNIMI ŽENSKAMI S 
POSEBNIM POSLANSTVOM
Zgojznikova nas ob tem želi spomniti, kako 
dobro bi bilo, če bi se ljudje bolj zavedali, ka-
ko popoln za življenje je naš košček zemlje. Po 
njenem mnenju besede niso nepomembne »in 
dejanja štejejo še malo več, zato vsem nam že-
lim samo to, da se zavedamo, da imamo skupaj 
preko besed in dejanj veliko moči, da kaj spre-
menimo!«
Uršo Zgojznik so to sredo v uredništvu Dela 
uvrstili med deseterico kandidatov za Delovo 
osebnost leta 2018. Zmagovalec bo znan na slo-
vesnosti 9. januarja v Cankarjevem domu.
Tatiana Golob
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE
Darku Repenšku najvišje priznanje Združenja Sever
Mag. Darko Repenšek (četrti z desne) je prejel plaketo Združenja Sever. (Foto: DR)
Policijski veterani vojne za Slovenijo 1. de-
cembra praznujejo svoj dan v spomin na leto 
1989, ko so takratni organi za notranje zadeve 
z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, pre-
prečili politično manifestacijo jugoslovanskih 
centralističnih sil v Ljubljani. Letošnji praznik so 
počastili na osrednji slovesnosti v Novi Gorici.
MINISTER POKLUKAR POHVALIL DEJAVNOST 
ZDRUŽENJA
Na slavnostni akademiji se je zbralo preko 
500 udeležencev, med njimi poslanci državnega 
zbora, župani in predstavniki Policije in Sloven-
ske vojske, veteranskih, domoljubnih in invalid-
skih organizacij, italijanske veteranske organi-
zacije, drugih državnih organov, svojci padlih 
policistov ter drugi gostje. Udeležence sta na-
govorila novogoriški župan Matej Arčon in pod-
predsednik Zveze Sever Alojzij Krančišar, slav-
nostni govornik pa je bil minister za notranje za-
deve Boštjan Poklukar. Govorniki so vsak na 
svoj način orisali čas akcije Sever, poudarili vlo-
go takratnih organov za notranje zadeve in po-
hvalili dejavnosti združenja pri ohranjanju zgo-
dovinskega spomina, skrbi za vojne veterane, 
ranjene in svojce padlih policistov. 
REPENŠEK NAGRAJEN ZA DOLGOLETNO DELO
Na slovesnosti so bila podeljena najvišja pri-
znanja – plakete Združenja Sever. Za dolgole-
tno pomembno delo pri organizaciji in delova-
nju združenja jo je prejel tudi član mozirskega 
odbora Policijskega veteranskega društva Se-
ver za celjsko območje mag. Darko Repenšek. 
Člani omenjenega društva so udeležbo na slo-
vesnosti v Novi Gorici izkoristili tudi za ogled po-
mnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju.
KF
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
6
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Župan Suhoveršnik in novoizvoljeni svetniki so se sestali na 
konstitutivni seji
Člani novega občinskega sveta so (zadnja vrsta z leve): župan Ivan Suhoveršnik, Jožef Jelen, 
Marko Presečnik, Urška Car, Boštjan Goličnik, Damjan Kocjanc, Tanja Zupan Voler, Mark 
Molnar. Spredaj z leve: Borut Repše, mag. Peter Goltnik, Alenka Brezovnik, Nina Žmavc in 
Ivan Čopar. Lilijana Rakun ni bila prisotna. (Foto: Primož Vajdl)
Po lokalnih volitvah so se 3. decembra prvič 
sestali novi člani mozirskega občinskega sveta. 
Seznanili so se s poročilom volilne komisije in 
štiriletnim planom župana Ivana Suhoveršni-
ka ter potrdili tudi člane posameznih komisij in 
odborov.
NAJVEČ SVETNIŠKIH STOLOV IMA SDS
Poročilo volilne komisije je podala njena 
predsednica Janja Port. Po novem bo v Mozir-
ju največ svetnikov imela stranka SDS, in sicer 
štiri (Jelen, Zupan Voler, Žmavc, Čopar), po ene-
ga manj Lista prihodnosti (Goltnik, Car, Repše) 
in SLS (Presečnik, Rakun, Goličnik). Dva svetni-
ška stola bosta zasedla člana NSi (Brezovnik, 
Kocjanc) in enega član SD (Molnar). Za župan-
ski stolček so se potegovali štirje kandidati, vo-
livci pa so že v prvem krogu namenili skoraj 67 
odstotkov glasov dosedanjemu županu Suho-
veršniku, ki je tako nastopil že peti mandat. Por-
tova je še povedala, da je bila volilna udeležba v 
Mozirju skoraj 60-odstotna, trije svetniki so se v 
občinski svet uvrstili preko preferenčnih glasov, 
najbolj množično pa so se volitev udeležili sta-
rejši od 60 let.
ŽUPAN SI ŽELI DOBREGA SODELOVANJA S 
SVETNIŠKO EKIPO
Po svečani zaprisegi je svetnike in svetni-
ce nagovoril župan, ki si želi predvsem dobre-
ga sodelovanja. Občinskemu svetu je predsta-
vil projekte, ki jih v štiriletnem mandatu želi iz-
polniti. Mednje spadajo izgradnja turistično in-
formacijskega centra, širitev knjižnice, posodo-
bitev čistilne naprave, kanalizacije in občinskih 
cest, ureditev potoka Šajspah in njegove okoli-
ce, oživitev Gozdne šole v Lokah, gradnja prire-
ditvenega prostora na sejmišču in drugi. V Mo-
zirju naj bi zgradili še dve krožišči, izvajal naj bi 
se projekt kolesarske poti od Sotle do Rinke, na 
območju Cinkarne se bo širila industrijska cona, 
občina pa bo financirala tudi v gradnjo prizidka 
zdravstvenega doma v Nazarjah.
V MOZIRJU BODO INVESTIRALI 
TUDI DRUGI
Kot je še povedal župan, bodo v občini inve-
stirali tudi drugi. Tako bosta zgrajena trgovska 
centra Jager in Spar ter mlekarna v Lokah. V 
okolici Mozirskega gaja bosta tudi nova resta-
vracija in parkirišče, pred trgovino Hofer ben-
cinska črpalka, pod Rožnikom pa naj bi družba 
Golte gradila hotel.
Primož Vajdl
60 LET ORGANIZIRANOSTI ZGORNJESAVINJSKE VETERINE
S časom se spreminja tudi pogled na delo veterinarjev
V letošnjem letu zgornjesavinjski veteri-
narji obeležujejo šest desetletij organizira-
nosti. V družbi Veterina Mozirje d. o. o delu-
jejo od leta 2002, sedanji direktor Jože Pod-
meninšek pa je vodenje prevzel leta 2007 . Od 
začetkov do danes so se spreminjali tako po-
goji dela kakor pogled rejcev na delo veteri-
narjev. Bistveni preskok je doživela tudi ma-
la praksa, torej delo s hišnimi ljubljenci, ki je 
včasih domala ni bilo.
Savinjsko šaleška veterinarska postaja s pr-
vim predsednikom upravnega odbora Lovrom 
Goličnikom iz Šmihela je bila ustanovljena le-
ta 1958. Postaja je odgovarjala na potrebe dveh 
občin, Mozirje in Velenje. Leta 1982, ob občin-
skem prazniku v septembru, so slovesno preda-
li namenu novo sodobno stavbo za opravljanje 
veterinarske dejavnosti. S tem so izboljšali po-
Veterina Mozirje je opremljena z vsem, kar veterinarji potrebujejo za opravljanje 
svojega dela.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 7
Gospodarstvo
goje in strokovne možnosti delova-
nja desetih zaposlenih diplomira-
nih veterinarjev in enega tehnika. 
V tistem času je postajo vodil mag. 
Anton Resnik. 
Od leta 1988 je bila postaja Po-
slovna enota Regijskega zavoda 
za živinorejo in veterinarstvo Ce-
lje. Aprila 1997 je bila ustanovlje-
na Savinjsko–Zadrečka veterinar-
ska postaja d. o. o. Mozirje, ki se je 
leta 2002 preimenovala v Veterino 
Mozirje d. o. o.
VČASIH VETERINARSKIH 
STORITEV NI BILO TEŽKO 
PLAČATI
»Takrat je bila Zgornja Savinjska 
dolina vodilna regija v proizvodnji 
mleka. Le par kmetov je bilo še po 
Sloveniji, ki so lahko parirali zgor-
njesavinjskim. Kar naenkrat pa se 
je začela stvar podirati. Začeli so 
prihajati kmetje s šaleškega kon-
ca, ki so pokupili najvrednejšo ple-
mensko živino. Nato so se pa vsi 
zgražali, kako se je to lahko zgodi-
lo, a se je širilo kot požar. Prodane 
so bile najboljše krave, na katerih 
so nato gradili svojo proizvodnjo 
v Zavodnjah in okolici,« pravi upo-
kojeni veterinar Marjan Lešnik, ki 
je prišel na mozirsko veterino le-
ta 1981, in dodaja: »Bilo pa je tak-
rat lepo delati. Nekatere kmetije so 
bile večje in tržno usmerjene. Bilo 
je tudi cel kup manjših rejcev, ki so 
imeli doma po pet, deset glav ži-
vine. Veterinarska storitev seveda 
nekaj stane, a jim tega ni bilo pro-
blem plačati. 
Zelo dobro je delala zavaro-
valnica, saj je zavarovanje zaje-
lo preko 70 odstotkov govejega 
staleža. Rejec je brez strahu za 
svoj žep poklical veterinarja, ki 
je poskrbel za živali. Potem so tu-
di zavarovalnice spremenile po-
goje, začele so uveljavljati sou-
deležbo in podobno. Procent za-
varovanega staleža se je zato bi-
stveno zmanjšal.«
KMETI NEZADOVOLJNI ZARADI 
NEUSKLAJENEGA NADZORA
»Slovenci ne bomo mogli niko-
li parirati svetu, kjer se proizvodnja 
industrializira, torej maksimizira-
la do skrajnosti. Svoje možnosti in 
priložnosti bi morali poiskati v svoji 
majhnosti. Mešane kmetije niso ta-
ko slabe, kot se je včasih govorilo. 
Ni narobe, če sediš na dveh stolih, 
kar se proizvodnje tiče. Ko mleko 
ne gre najbolje, gre pa morda les. 
Dobro je, če imaš več možnos-
ti za zaslužek in preživetje. Dopol-
nilna dejavnost na kmetiji tudi ni 
slaba. Seveda pa mora biti nadzor. 
Brez njega potrošnik ne bi dobil te-
ga, kar pričakuje. V vsaki skupnosti 
je določen procent posameznikov, 
za katere bi bilo bolje, da bi delali 
kaj drugega, ne to, kar delajo. Ker 
znotraj vsakega ceha ne znamo 
najti gnilih jabolk, pač rabimo nad-
zor,« pravi Jože Podmeninšek. 
Ob tem Lešnik doda: »Neuskla-
jevanje tega nadzora med vse-
mi službami, ki so ga dolžne vrši-
ti, je velik razlog za nezadovoljstvo 
kmetov. Na kmetiji se zvrsti cela vr-
sta služb, ki pa hočejo vedeti eno 
in isto. V naravi našega kmeta pa je 
še vedno prisotno, da ne želi niko-
gar na svojem dvorišču, ki bi gle-
dal, kaj dela.«
POGOJI ZA DELO SO BILI VČASIH 
SLABŠI
Marjan Lešnik se še spomni, ka-
ko je bilo pred desetletji. V glavi ni-
ma posameznih primerov s terena, 
zelo dobro pa se spominja pogojev, 
v katerih so veterinarji delovali. 
»Poleti ni bilo težav, pozimi pa 
velike, saj nismo imeli primernih 
prevoznih sredstev, s katerimi bi 
se pripeljali na oddaljene kmetije. 
Z avtomobilom si se peljal, dokler 
je šlo, potem pa je prišel po tebe 
kmet s traktorjem. Stal si na trak-
torju in se z rokama držal za lok. Ko 
si prišel do kmetije, te je tako zeb-
lo v roke, da nisi mogel niti prstov 
premakniti. 
Pogoji tam v osemdesetih letih 
res niso bili rožnati. Po drugi stra-
ni je bilo delati takrat veliko lažje, 
kot pred desetimi leti, ko sem ne-
hal. Včasih te je rejec poklical, da si 
uredil, za kar te je pač poklical. Bil 
je zelo vesel, saj smo mu s priho-
dom morda rešili teleta, potegnili 
žebelj iz vampa ali ozdravili praši-
ča, ki je bil težak že 150 kilogramov. 
Ljudje so bili zelo zadovoljni. Bi-
li smo »doktorji«, danes pa je vete-
rinar bolj kot to le še strošek,« pra-
vi Lešnik. 
Slednji je bil tudi tisti, ki je za-
čel z malo prakso. Na teden so si-
cer sprejeli le dva ali tri paciente. 
Kmalu je ugotovil, da je za to po-
dročje potrebnega ogromno no-
vega znanja, ki ga ni imel. To pra-
kso je nato prevzel Bojan Staj-
ner, ki je prav tako zaposlen na 
mozirski veterini. Danes delo z 
malimi živalmi prevzemajo mlajši 
kolegi in kolegice.
VSE VEČ JE LJUBITELJSKIH 
REJCEV
Veterinarji sedaj uporabljajo 
najmodernejše diagnostične me-
tode, s katerimi uspešno opravlja-
jo svoje delo. V zadnjih letih se po-
javlja trend ljubiteljskih rejcev. Nji-
hov glavni vir zaslužka je služba, 
ob tem pa imajo še par glav gove-
da, za katere ne namenijo nič. Te-
mu se reče čista ekstenziva. 
»V teh čredah se ne spoštuje ni-
ti osnov reje. Se pravi, vsaj dvakrat 
na leto odprava parazitov ali da bi 
rejec vsaj pomislil, da lahko ima-
jo živali parazite. Velikokrat je pro-
blem takih čred tudi nesocializira-
nost, saj se živali nihče ne dotika. 
Običajno so tudi v prosti reji. Na 
drugi strani pa so, na primer, kra-
ve v hlevu, ki se jih kmet vsak dan 
dotika, jim čisti vime, jih pomolze,« 
doda Podmeninšek.
MOZIRSKA VETERINA MED 
NAJBOLJE OPREMLJENIMI
Veterina Mozirje je med najbolje 
opremljenimi primerljivimi ustano-
vami. Veterinarji, trenutno je zapo-
slenih šest, so odlično usposoblje-
ni. Kot pravi Jože Podmeninšek, je 
praksa oziroma zdravljenje osta-
lo podobno kot včasih. Veterinar 
ima v avtomobilu na terenu s sa-
bo svojo lekarno in na licu mes-
ta se odloča, kako bo zdravil. Ob 
tem ima sedaj na voljo in uporab-
lja vrsto diagnostičnih pripomočk-
ov, kar je nadstandard, ki ga včasih 
ni bilo. Seveda pa čas s sabo pri-
naša vedno nove bolezni, ki zahte-
vajo nova znanja in nove pristope 
k zdravljenju.
Odlično razvito imajo tudi malo 
prakso z vsemi pripomočki, ki jih 
pri delu za lažje diagnosticiranje in 
obravnave malih pacientov potre-
bujejo, od ultrazvoka, rentgena do 
laboratorija in potrebnega znanja.
Tekst in foto: 
Benjamin Kanjir
Marjan Lešnik se še spominja časov, ko so bili veterinarji »doktorji«, 
ne le strošek.
Jože Podmeninšek vodi mozirsko veterino od leta 2007 .
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
8
Iz občin
OBČINA LJUBNO
V enajstčlanskem občinskem svetu le ena članica
Občinski svet občine Ljubno v mandatu 2018-2022 (z leve): Leopold Brglez, Stanko Rihter, 
Rok Prušnik, Jože Slatinšek, Primož Kopušar, Jože Hudej, župan Franjo Naraločnik, Franc 
Fricelj, Jasmina Jurič, Lenart Solar, Paul Orešnik in Alojz Zamernik.
Županu Franju Naraločniku je najstarejši 
svetnik novoizvoljenega občinskega sveta Jože 
Hudej na prvi seji sveta predal župansko veriži-
co kot simbol njegove funkcije in mu čestital k 
izvolitvi. Župan se je v slovesni prisegi zavezal 
delovati v dobro vseh občanov in izrazil prepri-
čanje, da bo delo z novim občinskim svetom po-
tekalo v skladu s to obljubo in v interesu prebi-
valcev celotne občine.
POTEK VOLITEV BREZ ZAPLETOV IN PRITOŽB
Hudej se je zahvalil za čast, da lahko kot 
najstarejši svetnik vodi sejo in zaželel v novem 
občinskem svetu razumevanja. K besedi je poz-
val predsednico občinske volilne komisije Dani-
co Vezočnik Krajnc.
Ta je poudarila, da komisija pri volitvah ni 
zaznala nobenih nepravilnosti, prav tako ni pre-
jela pritožb. Predstavila je poročilo o rezultatih 
volitev za svetnike, o volitvah župana, ki je bil 
edini kandidat za to funkcijo, ter stroškovnik vo-
litev. Skupaj z njo je začasna komisija za potrdi-
tev mandatov nato v drugem prostoru pregleda-
la volilne rezultate in morebitne pritožbe. Kot se 
je komisija vrnila, je njen predsednik Paul Oreš-
nik poročal, da nepravilnosti niso ugotovili in se 
zato predlaga sprejem sklepa o potrditvi man-
data svetnikov in mandata župana.
SLOVESNA PRISEGA IN IMENOVANJE 
KOMISIJE 
Sklep je bil soglasno potrjen. Jože Hudej je žu-
panu Naraločniku predal verigo – simbol župan-
ske funkcije in mu zaželel še nadaljnje uspeš-
no delo. Naraločnik se je nato s slovesno prise-
go zavezal, da bo skupaj s svetniki deloval v ko-
rist občine in vseh občanov. Sledilo je še ime-
novanje komisije za mandatna vprašanja, voli-
tve in imenovanja, ki bo poskrbela za oblikova-
nje delovnih teles občinskega sveta. V njej so: 
Jože Hudej, Stanko Rihter, Paul Orešnik, Leo-
pold Brglez in Rok Prušnik.
Tekst in foto: Marija Lebar
V OBČINSKEM SVETU LUČE TRETJINA ČLANIC 
Novih kar osem od enajstih svetnikov
Lučki občinski svet (z leve): Alojz Hudobreznik, Marko Breznik, Andreja Podlesnik Moličnik, 
Peter Kladnik, Jožica Germelj, župan Ciril Rosc, Andreja Urh, Marko Kladnik, Marjeta Robnik, 
Boštjan Robnik, Jože Podbregar in Janez Robnik. (Fotodokumentacija Občine Luče)
Velika večina članov novega občinskega sve-
ta v Lučah je novih, med njimi so štiri ženske, 
občinski svet pa je v povprečju natanko enako 
star, kot so bili svetniki prejšnjega sklica ob svo-
ji izvolitvi. S temi zanimivimi podatki so se sve-
tniki seznanili na konstitutivni seji, ki je bila v 
ponedeljek, 3. decembra.
IMENOVANA POSEBNA MANDATNA KOMISIJA 
Sejo je vodil najstarejši svetnik Peter Klad-
nik. Predsednica občinske volilne komisije Ma-
rija Štebe je poročala o poteku volitev in o izi-
du glasovanja za člane občinskega sveta, nato 
pa še o izidu volitev za župana. Od treh kandida-
tov je največ glasov dobil dosedanji župan Ciril 
Rosc. Kot je povedala, občinska volilna komisija 
glede volitev ni dobila nobenih pritožb. 
Za pregled morebitnih prispelih pritožb in pri-
pravo predloga potrditve mandatov članov ob-
činskega sveta ter župana so na seji imenova-
li komisijo. To je posebna tričlanska komisija, ki 
ima pristojnosti le na konstitutivni seji, nato nje-
na pristojnost ugasne. Komisija se je skupaj s 
predsednico za nekaj minut umaknila iz sejne 
sobe in po pregledu volilne dokumentacije ugo-
tovila, da pritožb ni bilo, zato je po vrnitvi na se-
jo predlagala potrditev svetniških mandatov in 
župana, kar je občinski svet s sklepom potrdil.
PO ŠTIRIH LETIH SE OBČINSKI SVET NI 
POSTARAL
Ponovno izvoljeni župan Ciril Rosc se je zah-
valil za zaupanje in izrazil prepričanje o dobrem 
sodelovanju z občinskim svetom. »Kar osem 
od enajstih svetnikov je novih, med njimi štiri 
ženske, kar je največ od leta 1994, od kar imamo 
spet svojo občino. Povprečna starost svetnic in 
svetnikov skupaj je 43,3 leta. Zanimivo, da je ta 
do zadnje decimalke enaka starosti prejšnjega 
občinskega sveta ob nastopu mandata,« je med 
drugim dejal Rosc.
Imenovali so še komisijo za mandatna vpra-
šanja, volitve in imenovanja v sestavi Andre-
ja Urh, Boštjan Robnik, Marko Kladnik, Peter 
Kladnik in Marko Breznik. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 9
Oglasi
INTERVJU Z MAG. SEBASTIJANOM ROUDIJEM, 
DIREKTORJEM ECE D.O.O.
»Odzivamo se na želje in 
potrebe kupcev!«
ECE d.o.o. je hčerinsko podjetje Elektra Celje 
d.d. in Elektra Gorenjska d.d.. So dobavitelj ener-
gentov za gospodinjstva in podjetja. Dobavljajo 
električno energijo, zemeljski plin in lesno bio-
maso. Po količini dobavljene električne energije 
končnim kupcem se uvrščajo v sam vrh. Z infor-
macijskimi pisarnami so prisotni v Celju, Slovenj 
Gradcu, Velenju, Krškem, Kranju in v Žirovnici.
- Našteli ste razloge za dvig 
cen na evropskih borzah, zakaj 
to vpliva na cene pri nas?
Dobavitelji energente kupuje-
mo pri slovenskih ali tujih pro-
izvajalcih, ki električno energi-
jo in zemeljski plin prodajajo na 
terminskem trgu. Ponudba se ob-
likuje glede na ponudbo in pov-
praševanje, navadno se kupu-
je za leto ali več v naprej, kar je 
tudi razlog, da do sedaj teh pod-
ražitev naši kupci še niso čutili v 
obliki višjih cen. Žal smo bili le-te 
primorani dvigniti za leto 2019, 
za dlje vnaprej pa je še prezgo-
daj govoriti.
- Večkrat slišimo, da lahko 
najbolje znižamo račun za ele-
ktriko in plin tako, da se dr-
žimo nekaterih varčevalnih 
ukrepov, ki so jih poznale že 
naše babice. Ali to drži?
Naše izkušnje temu pritrjuje-
jo. V primeru električne energije 
lahko iz računa vidimo, da cena 
predstavlja okvirno tretjino celot-
nega zneska. Večina ostalih da-
jatev je vezanih na količino pora-
bljenih kilovatnih ur. Če torej zni-
žamo porabo, smo na zelo dobri 
poti k prihranku v denarnici.
- Kako kupcem pomagate pri 
varčevanju z energijo?
Na tem področju smo v le-
tošnjem letu naredili res veli-
ko. S televizijsko voditeljico Moj-
co Krajnc smo posneli video pri-
kaz, s prikazanimi preprostimi 
ukrepi za znižanje stroškov ener-
gije v svojem domu. Video smo 
nadgradili z brošuro in predstavi-
tvijo na spletni strani ece.si. Kot 
vsako leto smo tudi letos natis-
nili več kot 10.000 stenskih ko-
ledarjev, ki so letos namenjeni 
- G. Roudi, december je zad-
nji mesec v letu, kako ocenju-
jete leto, ki se končuje?
Podobno kot v letu 2017 se je 
tudi letos nadaljeval trend dvi-
ga cen energentov na evrop-
skih borzah, kar močno vpli-
va na naše nakupne cene. Sa-
mo letos so se cene električ-
ne energije zvišale že za več 
kot 30 %. Strokovnjaki razloge 
za rast pripisujejo več dejavni-
kom: rasti cen emisijskih kupo-
nov, gospodarski konjunkturi, 
tudi premog je dalj časa vplival 
na rast cen električne energije, 
nizka hidrologija in posledično 
manjša proizvodnja hidroelek-
trarn. Tukaj so potem še global-
ni politični vplivi … 
S tega vidika ocenjujem le-
to kot zahtevno, soočali smo se 
z veliko spremenljivostjo cen na 
nakupnih trgih v kratkih časov-
nih obdobjih, pa vendar lahko na 
koncu ugotovimo, da smo poslo-
vali stabilno, na končne rezultate 
pa bo potrebno počakati do po-
mladi 2019, ko bodo v celoti znani 
učinki poslovnega leta 2018.
ravno varčevanju z energijo. Ko-
ledarji so na voljo v informacij-
skih pisarnah, kupci pa si lahko 
brezplačno izposodijo tudi meril-
ce porabe električnih naprav, da 
odkrijejo morebitnega »požeru-
ha«, torej potratno električno na-
pravo pri njih doma. 
- Zelo ste aktivni tudi pri do-
datni ponudbi. Pri vas najde-
mo rešitve za pametni dom in 
spletno trgovino, ki omogoča 
nakupe na obroke. 
Odzivamo se na želje in pot-
rebe kupcev. Rešitve za pamet-
ni dom se v marsičem navezu-
jejo na električno energijo, bodi-
si pri načrtovanju instalacij, bodi-
si pri varčevanju z energijo. Sku-
paj s priznanim evropskim proi-
zvajalcem Fibaro smo pripravili 
pakete za večje udobje, varnost 
in varčnost. Seveda ugodneje za 
kupce naših energentov. Sple-
tno trgovino ECE shop pa so kup-
ci vzeli za svojo, predvsem zaradi 
možnosti plačila na obroke sku-
paj z energenti na mesečnem ra-
čunu. Tako jim ni potrebno skrbe-
ti za kreditne pole ali plačati ce-
lotnih zneskov takoj. Omogoča-
mo nakup že več kot 1.000 izdel-
kov, s poudarkom na beli tehni-
ki, telefoniji, avdio-video progra-
mu in izdelkih za dom in vrt. Vse 
izdelke kupcem dostavimo brez-
plačno do doma, naročilo lahko 
oddate tudi preko telefona.
- Kakšno so vaši načrti za le-
to 2019?
Načrtujemo kar nekaj projek-
tov, ki bodo omogočili boljši nad-
zor nad porabo energentov in do-
datne ugodnosti za zveste kupce, 
ki jim ob tej priložnosti želim tudi 
srečno in uspešno leto, ki prihaja.
Mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE d.o.o.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
10
Gospodarstvo, Iz občin
PICERIJA 902 V GORNJEM GRADU
Stavijo na bogato izbiro odličnih pic
V Piceriji 902 v Gornjem Gradu ugodijo tudi najzahtevnejšim 
gostom. (Foto: Štefka Sem)
Pred časom je znano Piceri-
jo 902 v Gornjem Gradu prevzelo 
podjetje BBI d. o. o. iz Luč. Njiho-
va primarna dejavnost je trgovina 
in oddajanje apartmajev, sedaj so 
se podali še v gostinstvo. Lastnik 
podjetja Benjamin Robnik je po-
vedal, da se je pokazala priložnost 
za najem prostorov picerije in od-
ločili so se, da razširijo dejavnost.
Poiskali so nekaj novih mladih 
in zagnanih sodelavcev, nekaj so 
jih obdržali in rezultati se že kaže-
jo. Z obiskom strank so zadovoljni, 
pri ponudbi pa stavijo na različne 
vrste pic, s katerimi želijo ugoditi 
željam tudi najzahtevnejših gostov. 
Z decembrom so ponudbo v lokalu 
popestrili še s sladicami, kar se je 
izkazalo za zadetek v polno. Sladke 
dobrote imajo v ponudbi ob sobo-
tah in nedeljah.
Picerija je odprta vsak dan ra-
zen ob ponedeljkih. Poleg osre-
dnjega prostora imajo posebno so-
bo, primerno za zaključene družbe. 
V toplejših dneh pa je prav prijet-
no posedeti na njihovi terasi. Vso 
osebje se trudi, da obiskovalcem 
postrežejo z najboljšo pico, ki je si-
nonim za Picerijo 902.
Štefka Sem
KAMP MENINA
Prvi kamp v Sloveniji z Zelenim ključem
V kampu bi radi gostom 
približali skrb za naravo. 
(Foto: IS)
Kamp Menina je kot prvi kamp v 
državi prejel ekološki certifikat Ze-
leni ključ. Lastnik kampa Jure Ko-
lenc je član Zelene ekipe, ki si tudi 
prizadeva, da bi Občina Rečica ob 
Savinji pridobila enega od znakov 
Slovenia green.
Povedal je, da so se »za pridobi-
tev zelenega ključa odločili, ker se 
zavedamo, kako pomembno je, da 
ohranjamo našo naravo čisto in da 
dobro skrbimo zanjo.« V kampu za-
gotavljajo, da gostje pripomorejo k 
varovanju okolja, saj skrbijo, da jim 
vzbujajo skrb za naravo.
IS
GRADNJA TURISTIČNO INFORMACIJSKEGA CENTRA V MOZIRJU
Upravitelj naj bi povezal ponudnike storitev
Zgradba Turistično informacijskega centra Mozirje naj bi zaživela 
aprila prihodnje leto. (Foto: Benjamin Kanjir)
V Mozirju, tik ob obvoznici in avto-
busni postaji, je konec novembra pri-
čel rasti nov objekt. V njem bo dobil 
prostor Turistično informacijski cen-
ter (TIC) Mozirje, katerega upravlja-
vec bo izbran na razpisu. Ob objektu 
bo na voljo za izposojo tudi več koles.
PREJŠNJI TIC NA NEPRIMERNI 
LOKACIJI
Mozirje je ob vsej strategiji ra-
zvoja turizma brez pravega cen-
tra, v katerem naj bi turisti in obi-
skovalci kraja dobili potrebne in-
formacije. Prostor, ki je bil pred le-
ti v pritličju upravnega centra na-
menjen tej dejavnosti, ni zaživel 
tudi zaradi neprimerne lokacije. 
Nova, tik ob obvoznici, je primer-
na, saj je ne bo mogoče zgrešiti 
ostalo okoli 10 odstotkov.
S pridobljenimi sredstvi bo Obči-
na Mozirje zgradila objekt, ga opre-
mila, urejena bo okolica. Ob tem bo 
zunaj zgrajena še polnilnica za ele-
ktrična kolesa, ki bodo poleg nava-
dnih na voljo za izposojo. Objekt z 
vso potrebno infrastrukturo bo do-
končan do občinskega praznika, 
torej aprila naslednje leto.
V kratkem bo izšel razpis za 
upravljavca centra. Od njega se  
veliko pričakuje. Od tega, da bo na 
voljo turistom in pripravljen živeti s 
krajem, z njegovo promocijo in ra-
zvojem, do tega, da poveže ponu-
dnike turističnih storitev širom 
Zgornje Savinjske doline. 
Benjamin Kanjir
ali jo potrebno iskati znotraj kraja.
SREDSTVA PRIDOBLJENA PREKO 
LAS
S projektom je mozirska občina 
kandidirala skupaj z ljubensko za 
sredstva, ki jih je razpisala Lokal-
na akcijska skupina (LAS) Zgornje 
Savinjske in Šaleške doline. Uspelo 
jim je pridobiti potrebnih 150 tiso-
čakov. Od tega jih bo na Ljubnem 
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 11
Ljudje  in dogodki, Kultura, Organizacije
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Uprizoritev živih jaslic v 
Dol-Suhi 
V času, ko se ljudje in nara-
va umirjamo, se člani Turistične-
ga društva Rečica ob Savinji prip-
ravljajo na uprizoritev živih jaslic 
v Dol-Suhi. Te bodo izvedli v torek, 
25. decembra, ob 17 . in 18.30. 
Turistični zanesenjaki obljublja-
jo, da bo to eno najbolj čarobnih 
božičnih doživetij, kar jih lahko do-
živijo obiskovalci, saj gre za božič-
no zgodbo, uprizorjeno v opušče-
nem kamnolomu, pred kuliso, ki jo 
je dolga leta ustvarjala narava. Ob 
soju zvezd, ognja in bakel je doga-
janje izredno privlačno in spominja 
skoraj na pravljično vzdušje, zato ne 
gre zamuditi letošnje uprizoritve. 
Približno trideset članov društva 
bo pripravilo lepo predstavo in 
poskrbelo za drugačno doživljanje 
svete noči. Dogajanje bodo oboga-
tili pevci zasedbe Tona vokala. Obi-
skovalci so vabljeni, da se na ogled 
živih jaslic odpravijo peš, v družin-
skem krogu, s prijatelji in tako še 
globlje doživijo skrivnost božične-
ga dne. 
Marija Šukalo
PREDAVANJE V GALERIJI MOZIRJE
Vesna Juvan o tem, kako je biti ženska v sodobnem svetu
Predavanja Vesne Juvan se je udeležila lepa množica obiskovalcev, 
kjer so prevladovale predvsem ženske. (Foto: Primož Vajdl)
V okviru svojega tedna upoko-
jencev so člani Društva upokojen-
cev Mozirje v sodelovanju z Osre-
dnjo knjižnico Mozirje pripravi-
li številne aktivnosti, ki so se odvi-
jale v prostorih tamkajšnje galeri-
je. Ena izmed teh je bilo predava-
nje domačinke Vesne Juvan o po-
ložaju ženske v današnjem svetu, 
ki ga je opisala v svoji knjigi z nas-
lovom Rdeča zarja.
ŽENSKA SE V SODOBNEM 
SVETU SREČUJE S ŠTEVILNIMI 
PROBLEMI
Kaj pomeni biti ženska? Kaj je 
njena glavna naloga? Kakšna je 
njena narava? Kaj ženska naredi, 
ko mora narediti nekaj pomemb-
nega? Ta in še marsikatera vpraša-
nja se po mnenju Juvanove pojav-
ljajo pri sodobnih ženskah vsako-
dnevno. Predavateljica je sprego-
vorila o tem, kako je biti ženska v 
sodobnem času, kako se poveza-
ti s sabo in dostopati do svojih vi-
rov moči. Govora je bilo tudi o tem, 
kako lahko menstrualni cikel, ki 
je podoben poteku letnih časov, 
podpre žensko pri raziskovanju in 
odkrivanju njenih globin ter trans-
formaciji.
»Ženska moč in zavedanje se po 
celem svetu iz tedna v teden po-
večujeta. Številna znanja, ki so bi-
la včasih nevredna in nepomemb-
na, sedaj postajajo zopet zažele-
na. Ženska narava se prebuja, ven-
dar pa to potegne za sabo tudi do-
ločene odgovornosti, zmedenost, 
strah,« je med drugim povedala 
Juvanova.
SVOJE RAZISKOVANJE 
POSVETILA MENSTRUACIJI
Vesna Juvan je strastna razisko-
valka življenja, za katerega ver-
jame, da ljudje ne vemo veliko o 
njem. Tako je pozabljena tudi mod-
rost menstrualnega cikla, ki jo ve-
nomer raziskuje. Vodi še ženske 
delavnice, izvaja energijske korek-
cije, v prostem času pa najraje ple-
še tango, izvaja acroyogo in se po-
sveča naravi.
Primož Vajdl
ZAPOJ Z MENOJ V NOVI ŠTIFTI 
Glasba za dušo, besede za smeh
Na tradicionalni prireditvi Zapoj 
z menoj v Novi Štifti vedno postre-
žejo z zanimivimi gosti. Nič druga-
če ni bilo letos, ko so se v soboto, 
17. novembra, na odru kulturnega 
doma zbrali glasbeni zanesenjaki, 
njihove točke pa je popestril komik 
Dejan Ikovic – Bushi.
MIMOGREDE IZVEDLI ŠE 
AVDICIJO
Pestro paleto glasbenih go-
stov so sestavljale Ljudske pev-
ke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Že 
enajst let prepevajo ljudske pe-
smi, najraje tiste, ki so se jih nau-
čile v otroštvu od staršev. Njihova 
protiutež so bili leto dni stara za-
sedba Tona vokala, ki so na nasto-
pu mimogrede izvedli še avdicijo 
za starega in hkrati novega čla-
na. Fantje prepevajo veliko zvrsti 
glasbe, z izborom skladb so obi-
skovalce navdušili. 
ZASEDBE, KI TUDI NAVDUŠUJEJO
Tudi Fantje treh vasi so vokal-
na zasedba, ki je začela prepeva-
ti pred leti, si vzela počitek, in se-
daj spet navdušuje na prireditvah. 
V družbo vokalistov so se ženski 
vokali članic Kvarteta Štiglic, zma-
govalk oddaje Slovenski pozdrav, 
Družina poje popolnoma prilegali. 
Odpele so tri skladbe in dokazale, 
zakaj so osvojile srca gledalcev po 
vsej Sloveniji.
ZA POVRH ŠE OBILO SMEHA
Družina Zavolovšek je odpela tu-
di avtorsko skladbo. V okrnjeni za-
sedbi so zaigrali nič manj navdu-
šujoči harmonikarji Sverjanski ga-
di. Večer pa je zaključila mlada za-
sedba iz Gornjega Grada Udarni 
muzikanti. Ob prepevanju in igra-
nju je do besede prišel še stand up 
komik Dejan Ikovic – Bushi iz Sol-
čave, ki je poskrbel za pošteno do-
zo smeha.
ŠMS
Udarni muzikanti so dobro razvneli publiko. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
12
Kultura, Ljudje in dogodki
FINALNA ODDAJA ŠOVA SLOVENIJA IMA TALENT
Veronika Steiner iz Mozirja se bo potegovala za zmago
Veronika Steiner si je s petjem priborila 
nastop v finalni oddaji Slovenija ima talent. 
(Fotodokumentacija VS)
Vokalistka Veronika Steiner iz Mozirja nadvse 
uspešno nastopa v aktualni sezoni oddaje Slo-
venija ima talent. V zadnji polfinalni oddaji pri-
ljubljenega šova so žiranti odločali o usodi sed-
mih polfinalistov, nastop v finalni oddaji, ki bo 
na POP TV v nedeljo, 23. decembra, pa si je po-
leg Veronike priborila še Tjaša Dobravec.
V STOCKHOLMU ŠTUDIRA GLASBO, NJEN 
VZORNIK JE BRUNO MARS 
Rdečelasa 20-letnica, ki se zgleduje po Brunu 
Marsu, pravi, da je najbolj pomembno osta-
ti zvest samemu sebi, njen moto pa je biti naj-
bolj pristna verzija samega sebe. Veronika štu-
dira glasbo v Stockholmu, na šov Slovenija ima 
talent pa se je prijavila, ker si je želela dokaza-
ti, da lahko tudi na televiziji ohrani mirno kri in 
se kar najbolje predstavi. Sama se opiše kot ču-
tečo, odkrito in ambiciozno osebo, poslušalcem 
pa želi, da se ob njenem prepevanju poistove-
tijo z njeno ljubeznijo do glasbe in umetniške-
ga ustvarjanja.
PRIHAJA IZ DRUŽINE ZDRAVNIKOV
Obetavna pevka prihaja iz družine več generacij 
zdravnikov, sama pa se namerava, še zlasti ob mo-
rebitni zmagi, osredotočati na svoj glasbeni poten-
cial. V polfinalno oddajo je s pesmijo Feeling good 
prinesla dobršno mero energijskega naboja, žiran-
ti pa so njen nastop pospremili z besedami: »Vero-
nika, ti si to, kar ta oddaja potrebuje!« 
Barbara Rozoničnik
GALERIJA VELENJE
Promenada 
umetniških izdelkov
V Galeriji Velenje so včeraj odprli prodajno 
razstavo Galerijska umetniška promenada del 
ustvarjalcev SAŠA regije in tistih, ki so s svojim 
delovanjem vanjo močno vpeti. S svojimi deli se 
predstavljata tudi Terezija Bastelj iz Gornjega 
Grada in njena hči Kristina. 
Nekateri avtorji so sami predstavljali svo-
ja dela, zato je bilo srečanje z njimi zanimivo 
za obiskovalce in za avtorje. Zaradi prostorske 
omejitve so povabili manjše število ustvarjal-
cev, ki ponujajo pester izbor del in prazničnemu 
času primerno tematiko. S tem galerija uresni-
čuje še enega od svojih osrednih ciljev delova-
nja – približati umetnost domačih ustvarjalcev 
širši javnosti. Ogled in nakup umetniških del je 
možen v času odprtja galerije do 5. januarja.
IS
KONCERT OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Za šolski sklad dobrodelni nastopajoči in obiskovalci
Že šesto leto zapored so zaposleni na gornje-
grajski šoli organizirali dobrodelni koncert, ka-
terega izkupiček je namenjen šolskemu skla-
du. Z zbranimi sredstvi s koncerta, donacijami 
in izkupičkom bazarja, ki ga pripravijo, pomaga-
jo učencem iz socialno šibkejših družin pri ra-
znih obšolskih dejavnostih. Tako je bila dvora-
na kulturnega doma ponovno napolnjena z ljud-
mi dobrega srca.
VSI ZA ŠOLSKI SKLAD
Na prireditvi so imeli glavno besedo učenci, 
ki so povezovali program, bili v komisiji, ki je po-
trjevala talente, nastopali v skečih in prepeva-
li v zboru. Nastopili so še razni ansambli in po-
samezniki, ki so se honorarju odpovedali v prid 
šolskega sklada. Poleg otroškega in mladinske-
ga pevskega zbora pod vodstvom Eve Stvarnik 
so z glasbeno točko nastopili učenci iz vrtca.
LOKALNE ZASEDBE PREPRIČALE
Na odru se je zvrstila četica glasbenikov, ki 
so vztrajno skrbeli za ogrete dlani obiskoval-
cev. Med temi so bile sestre Lamprečnik, vo-
kalna zasedba Viva la Bočna, Ansambel Gol-
te, harmonikarji Andreja Raka in ljudske pev-
ke Pušeljc. 
GLASBENIKI OD TU IN TAM
Za dobro voljo so poskrbeli tudi Ansambel 
Unikat in Hec ter skupina Špica. Še posebej je 
navdušil 10-letni Nik Valenci iz Raven na Koro-
škem, ki je sam in v družbi Andreja Raka zai-
gral na harmoniko. Nik je namreč na tekmova-
nju za nagrado Lojzeta Slaka letos osvojil srebr-
no priznanje. S skeči so se med nastope vklju-
čili še šolarji, ki so se izkazali bolj kot zabavlja-
či in ne glasbeni talenti, so pa prijetno popestri-
li dogajanje.
ŠMS
Otroški in mladinski pevski zbor sta v družbi Ansambla Golte odpela pesem o Menini. 
(Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Samouk izumitelj Anton Jamnik
Flosarska pesem
Težko bi slutili v hribih nad Radmirjem takšno 
znamenitost, kot je bila leta 1986 najdena na do-
mačiji pri Gornjem Jamniku v Jamah. Kot je po-
vedala Ivanka Čeplak, stara gospodinja na kme-
tiji, je ta bila nekoč kar velika, saj je iz nje nas-
tala kasneje še domačija, imenovana pri Spo-
dnjem Jamniku. Prav presenetljivo zanimivo se 
je bilo pogovarjali z Ivanko in Jožetom, ki sta 
gospodarila na kmetiji, dokler nista posestvo 
predala mladima. Pa tudi mladi gospodar je bil 
prijeten sogovornik.
IVANKA IN JOŽE ČEPLAK O ANTONU JAMNIKU
Akademski slikar Alojz Zavolovšek me je opozo-
ril na hišo, v kateri je nekoč živel in delal znameniti 
urar samouk Anton Jamnik. Strma pot od Frančiška 
po lepi gozdni poti do Jamnikov je bila lep sprehod 
in splačalo se je, kajti o urarju in iznajditelju Anto-
nu Jamniku je vedela veliko povedati Ivanka Čep-
lak, ki je pokojnega samouka stregla vse do smrti 
leta 1942. Njeno pripoved je dopolnil še njen mož 
Jože, ki se je pri Antonu učil urarske obrti. 
ČLOVEK MNOGOTERIH SPOSOBNOSTI
Anton Jamnik je bil rojen na tej kmetiji leta 
1868. Po končani osnovni šoli v Radmirju je os-
tal doma na kmetiji kot stric. Po odsluženem 
vojaškem roku v avstrijski armadi se je vrnil 
domov, kjer pa je kmalu dobil težjo poškodbo 
na nogi in ostal invalid. Že kot pastir je kazal 
veliko sposobnosti za rezbarjenje, največ je za 
to delo rabil borovo skorjo. Da ne bi obsedel 
za zapečkom, se je trudil z najrazličnejšo de-
javnostjo, ki jo je lahko opravljal s svojo otrde-
lo nogo. 
URARSKI MOJSTER
Naučil se je popravljati ure vseh vrst, še celo 
cerkvene ure je popravljal. Pa tudi zahtevnih ur 
se je lotil, zato je kmalu zaslovel ne le v okolici, 
ampak tudi od daleč so mu nosili ure v popravi-
lo. Da je bil iskan urar, pove podatek, da mu je ob 
neki priliki nekdo ukradel kar 32 žepnih ur, ki so 
bile v popravilu. Seveda jih je nato moral plačati, 
da bi se pa vsaj tiho maščeval, je zgodbo s krajo 
narisal. Dobro je risal, pa tudi v rezbarstvu je na-
redil nekaj mojstrovin. Delal je predvsem razpe-
la, za dom pa je naredil še nekaj plastik.
IZDELOVALEC GLASBIL IN FOTOAPARATOV
Ker se je pri vojakih naučil nemščine, je naro-
čeval razno čtivo, iz katerega se je dodatno izo-
braževal. Kar neverjetno se zdi obiskovalcu, da 
je takšen samouk zmogel narediti harfo, gosli, 
kitaro, harmonij, uro, ki je kazala datum in le-
to, sliko, ki se je gibala, mikroskop iz lesa, vso 
fotografsko opremo, tudi fotoaparat, vrsto dru-
gih aparatov, ki še danes delujejo, in še bi lah-
ko naštevali. Skratka bil je pravi nadarjenec, ki 
bi še danes lahko tekmoval z izumi izpred dru-
ge svetovne vojne. 
PRIZNANI FOTOGRAF
Z njegovimi glasbili se je v hiši veliko igralo. 
Kar cel orkester so sestavili, seveda sami sa-
mouki. Posebno v čislih so imeli ljudje Antona 
kot dobrega fotografa. Naročil je celo na Dunaju 
kartone za nameščanje fotografij. Na njih je bi-
la njegova firma, vse je bilo v slovenskem jeziku.
LEGENDARNI STROJČEK ZA REZANJE 
REZANCEV
Njegov strojček za rezanje rezancev je v ča-
su obiska na kmetiji še vedno služil svojemu na-
menu, in kot je povedala Ivanka Čeplak, je tak-
rat skoraj ni bilo večje pojedine v dolini, kjer ne 
bi rezanci bili narejeni na strojčku, ki je bil več 
kot petdeset let star in ves iz lesa.
Anton Jamnik
Iz zapisov Jožeta Lekšeta povzemamo pesem 
»O prvem krmanežu Tinetovem Francu iz Mozir-
ja«. Zapisovalec je ob robu navedel kot ustno iz-
ročilo Kosa (povedal Kos). Seveda je težko ugo-
toviti, kdo je bil tisti, ki je pesem povedal zapiso-
valcu. Napisana je takole:
Al ste poznal tistga moža,
tiga prviga krmaneža.
Tja dol po Savci flos pela,
tja dol do dalne Mitrovce.
Al ste poznal Franca Tineta,
tiga prviga krmaneža,
ko tako bele deske ma,
jih v Mitrovco drago proda.
Al ste poznali tistga moža,
tiga prviga krmaneža,
njegovo truplo zdaj trohni
tam dol v daljni Mitrovci.
Povsem verjetno je, da je Lekše zapisal pe-
sem v času, ko je kot učitelj služboval na Rečici, 
najverjetneje pa je zapis nastal med obema sve-
tovnima vojnama. Morda se bo našel kdo od na-
ših mladih narodopiscev, ki bi bogate zapise ro-
jaka Lekšeta zbral in strokovno uredil.
Iščemo stare fotografije
Aneta Šiljar nam je poslala podatke za nekatere osebe na sliki, ki sta ji jih povedala njena stara star-
ša – Marija in Stanislav Stergar (zakonca na sliki sta bila njegova starša). Fotografija je nastala na poro-
ki Lucije Fužir in Ivana Stergarja, najverjetneje leta 1931 (sedita v prvi vrsti kot peta in šesti z leve). Levo 
od neveste sedita njena mati in očim, p. d. Fužirjeva. Druga z leve v prvi vrsti sedi Lena Stergar – Ivano-
va pastorka iz prvega zakona. Desno od ženina sedita Lucijina teta in njen mož (p. d. Kovačeva iz Boč-
ne). Skrajno desno v prvi vrsti stoji Marica Stergar, Ivanova hčerka iz prvega zakona. V drugi vrsti stoji-
ta Valerija in Vinko Jezernik, p. d. Hočevarja (druga in tretji z leve), poleg njiju pa sta zakonca Rosc, p. d. 
Puberinova (četrta in peti z leve). 
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
14
Čestitke, Oglasi
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 15
Kultura, Organizacije
TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
Na ogled postavili del bogate zbirke starih razglednic
Obiskovalce je po razstavi in zbirkah vodil strokovni delavec 
knjižnice Matija Blagojevič. (Foto: Roman Mežnar)
Slovenske splošne knjižnice 
so posvetile praznovanju svoje-
ga dneva, ki ga sicer praznujejo 
20. novembra, celoten teden. Ak-
ciji se je pridružila osrednja zgor-
njesavinjska knjižnica in v ta na-
men pripravila različne prireditve. 
Med njimi je bila tudi razstava sta-
rih razglednic krajev Zgornje Sa-
vinjske doline.
Sreda, 21. novembra, je bil pos-
večena evropskemu letu kulturne 
dediščine, zato so strokovni delav-
ci knjižnice pripravili dan odprtih 
vrat Muzejske zbirke Mozirje in Mo-
zirjani ter Zbirke Aleksandra Videč-
panojih v razstavnem prostoru. 
Razstavljena dela predstavljajo 
le del bogate zbirke starih razgle-
dnic, med njimi so tudi litografije, 
ki predstavljajo najstarejše upo-
dobitve. Poleg tega posredno pri-
kazujejo in pričajo o načinu življe-
nja nekoč. Te upodobitve so po-
memben raziskovalni vir naše pre-
teklosti.
Razstava je pritegnila obiskoval-
ce, zato je ostala na ogled tudi po 
izteku tedna knjižnic z namenom 
ponuditi vpogled v preteklost čim 
širšemu občinstvu.
Roman Mežnar
nika. V razstavnem prostoru zbirk 
so postavili razstavo starih razgle-
dnic zgornjesavinjskih krajev iz 
prve polovice 20. stoletja.
Prav posamezni kraji so bili os-
nova za razvrstitev razglednic po 
GALERIJA MOZIRJE
Čebele in apiterapija na okrogli mizi
Udeleženci med pokušino čebeljih pridelkov (foto: Maruša Fužir)
Sredi novembra je Društvo 
upokojencev Mozirje priredilo te-
den upokojencev. Vsak dan so or-
ganizirali različne aktivnosti in 
prireditve, ena od teh je bila okro-
gla miza s čebelarji, kjer je bilo 
govora predvsem o apiterapiji in 
pomenu čebel ter njihovih pridel-
kov za človeka.
APITERAPIJO SO POZNALE ŽE 
STARE CIVILIZACIJE
To je veda o tem, kako si s po-
močjo čebeljih pridelkov krepimo 
in ohranjamo zdravje: z medom, 
cvetnim prahom, propolisom, če-
beljim voskom, matičnim mleč-
kom, čebeljim strupom in apilarni-
lom. Začetki apiterapije segajo na-
zaj do starih civilizacij. O tem, da 
nam čebele s pridelki ponujajo ve-
liko možnosti za boljše počutje ali 
povečano odpornost, je na okrog-
li mizi spregovoril predsednik Če-
belarske družine Janeza Goličnika 
Mozirje Ivan Čopar, ki je hkrati tu-
di apiterapevt. Med drugim je po-
vedal, da obstajajo tudi možnosti 
zdravljenja določenih obolenj s to 
terapijo.
LETEČEGA FARMACEVTA JE 
POTREBNO ZAŠČITITI
Za čebelo pravijo, da je najboljši 
zeliščar in jo iz tega razloga včasih 
poimenujejo tudi leteči farmacevt. 
Poleg največje težave, ki pesti če-
bele, varoje, jih ogroža tudi spre-
minjajoče se okolje. V njem je pri-
sotno tudi škodljivo sevanje, zara-
di katerega čebele ne najdejo več 
poti nazaj v svoj panj. Vsak pa lah-
ko posadi vsaj kakšno medovito 
rastlino, da jim bo omogočil dob-
ro pašo.
Maruša Fužir
NAZARJE, JUVANJE
Miklavž obiskal varovance VDC
Kot se dobrotnika razveselijo varovanci VDC-ja, tako je tudi Miklavž 
zadovoljen s svojim obiskom, ki jim popestri praznični dan.
Zaposleni in varovanci Varstve-
no delovnega centra Saša, eno-
ta Vrba Nazarje so bili na god sv. 
Miklavža povabljeni v gostišče Pro-
dnik v Juvanju, kjer so jim pripravili 
tradicionalno pogostitev. Za obisk 
Miklavža in za obdaritev je poskr-
bela Občina Nazarje.
Miklavž ni prišel praznik rok. S 
seboj je imel koš, kjer se je našlo 
darilo za vsakega varovanca in za-
poslenega v VDC-ju. A so si mora-
li obdarovanci darilo najprej »za-
služiti«. Nekateri so Miklavžu za-
peli, drugi so se mu lepo predsta-
vili in povedali, kaj počnejo in kaj 
jih veseli. 
Darila je pomagal razdeliti župan 
občine Nazarje Matej Pečovnik, 
posebne pozornosti je bila deležna 
sodelavka VDC-ja, ki je ravno na ta 
dan praznovala rojstni dan in so ji 
vsi s pesmijo zaželeli vse najboljše. 
Prijazno vzdušje se je kljub odhodu 
Miklavža nadaljevalo še naprej.
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
16
Organizacije, Oglasi
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO
Gozdarji tokrat iz gozdov proti morju
Člani Savinjskega gozdarskega društva so se podali na tridnevno ekskurzijo na Hrvaško. 
(Foto: Jože Prah)
Člani Savinjskega gozdarskega društva se 
vsako leto podajo na strokovno ekskurzijo, iz-
menično obiskujejo tujino in domače kraje. 
Kljub temu da število članstva zadnja leta neko-
liko upada in manjka predvsem mladih, se tru-
dijo, da še vedno izvajajo različne aktivnosti ta-
ko za svoje člane kot tudi lastnike gozdov, mla-
dino in širšo javnost.
V ZIBELKI HRVAŠKEGA 
GOZDARSTVA
Letos je bila na vrsti ekskurzija v tujino in od-
ločili so se za tridnevno ekskurzijo na Hrvaško. 
V sredini oktobra so tako obiskali narodni park 
Plitvička jezera, podali so se v vas Kuterevo in si 
ogledali zatočišče za medvede. Obiskali so tu-
di Krasno Polje, zibelko hrvaškega gozdarstva, 
kjer so se srečali s hrvaškimi kolegi gozdarji ter 
si ogledali Gozdarski muzej Krasno in enega iz-
med najsodobnejših interpretacijskih centrov v 
Evropi, Kućo Velebita.
SPOZNALI GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NA 
RABU
Z avtobusom so prevozili obširne gozdove Ve-
lebita in se spustili do morja ter se s trajektom 
zapeljali na otok Rab. Tam so z lokalnim gozdar-
jem dodobra spoznali še gospodarjenje z goz-
dovi na Rabu in z ogledom mesta tudi zgodo-
vinske ter turistične znamenitosti. Ker je bi-
lo vreme toplo, prav tako tudi morje, se je veči-
na odločila za plavanje. Ob vračanju z Raba so 
na trajektu imeli edinstveno izkušnjo doživetja 
močne burje.
SPODBUDA ZA NADALJNJE DELO DRUŠTVA
Namen ekskurzije, ki je bil spoznavanje stro-
kovnih dobrih praks, gozdarsko povezovanje ter 
druženje med člani društva, je bil tako v celo-
ti dosežen, kar je spodbuda za nadaljnje aktiv-
no delo društva.
Lojze Gluk
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 17
Ljudje in dogodki, Šport, Informacije
TEKMOVANJE UČITELJEV IN VZGOJITELJEV NA OŠ LJUBNO OB SAVINJI
Druženje v športnem duhu ob igranju odbojke
Pri igranju odbojke so se družili učitelji in vzgojitelji iz Zgornje Savinjske doline. 
(Fotodokumentacija OŠ Ljubno ob Savinji)
V petek, 16. novembra, je na OŠ Ljubno ob Sa-
vinji potekalo srečanje vseh osnovnih šol v Zgor-
nji Savinjski dolini vključno z mozirskim vrtcem. 
Srečanje so organizirali ravnatelji osnovnih šol 
iz doline pod vodstvom vodje aktiva ravnateljev 
mag. Sama Kramerja, predstavniki šol pa so se 
na prvem takšnem srečanju pomerili v odbojki.
BISTVO V DRUŽENJU
Kot je povedal ravnatelj OŠ Ljubno ob Savi-
nji Kramer: »Bistvo ni v tekmovanju, ampak dru-
ženju in sodelovanju med šolami, kraji in pred-
vsem učitelji in vzgojitelji naše doline. Šole sicer 
odlično sodelujejo med seboj, zato si vsi ravna-
telji v dolini želimo, da bi se tako nadaljevalo tu-
di v prihodnje.«
SREČANJA BODO VSAKOLETNA
Odbojkarske tekme so bile zelo zanimive, saj 
je bilo vidno, da si vsaka ekipa želi pokazati naj-
boljšo igro. Vzdušje je bilo sproščeno in veselo. 
Zaveza po besedah ljubenskega ravnatelja je, 
da se tovrstna srečanja nadaljujejo vsako leto v 
drugem kraju doline. Glede na vzdušje, ki je bi-
lo prisotno na tem srečanju, ni dvoma, da se to 
ne bi zgodilo.
ŠMS
MIKLAVŽEVANJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Prvi dobri mož obiskal otroke
Bolj kot darilo je bilo za otroke veliko doživetje snidenje z Miklavžem. 
(Foto: Marija Šukalo)
Ob iztekajočem se letu bodo otroke obiska-
li trije dobri možje. Sv. Miklavž je svojo nalogo 
že opravil. Parkeljni, ki so ga spremljali, so pos-
krbeli za poredne, angelčki pa za pridne otroke. 
Da so bili večinoma pridni, je bilo razbrati iz nje-
gove zlate knjige in pogovora z njimi. 
MIKLAVŽ UMIRJAL PARKELJNE 
Darila, ki so jih otroci prejeli, so bila zelo ra-
znovrstna. Da je obdarovanje potekalo nemote-
no, so Miklavžu s finančnimi sredstvi priskoči-
li na pomoč starši, donatorji, kulturna, turistič-
na, gasilska in druga društva naše doline. A bolj 
kot darilo je bilo za otroke veliko doživetje sni-
denje z Miklavžem, angelčki in parkeljni. Slednji 
so se sicer malo hudovali, a jih je Miklavž umiril. 
BOGAT KULTURNI PROGRAM
Pred obdarovanjem so otroci lahko prisluhni-
li bogatemu kulturnemu programu. Tega so ob-
likovali pripovedovalci, pevci in pevke, instru-
mentalisti in recitatorji. Pisana paleta izvajalcev 
je s svojim nastopom poskrbela za sproščeno 
vzdušje, obenem pa stopnjevala otroško priča-
kovanje ter skupaj z otroci priklicala dobrotnika. 
Marija Šukalo
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI 
MOZIRJE
Bronja Žakelj: 
Belo se pere na 
devetdeset
Pretresljiv in v isti sapi duhovit roman Bronje 
Žakelj, po izobrazbi diplomirane novinarke, je 
slovenske bralce osvojil z ganljivo literarno pri-
povedjo o ljubezni med materjo in hčerjo, o bo-
ju mlade ženske z boleznijo, s strahovi, minlji-
vostjo … 
Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedo-
valke, odraščajoče v sedemdesetih in osemde-
setih letih. Malce starejši bralci lahko z nostalgi-
jo prebirajo o takratnem vsakdanu, ki ga zazna-
mujejo drobnarije, kot so sličice albuma Sando-
kan, skakanja elastike na dvoriščih, štafeta mla-
dosti, sarajevske olimpijske igre in nenazadnje 
cigarete filter 57 … 
V vesel otroški 
svet poseže pre-
zgodnja smrt ma-
tere, kasneje tudi 
bolezen pripove-
dovalke. V pripove-
di ne manjka moči 
duha, upanja, lju-
bezni in predvsem 
poguma, da se za-
zreš resnici v oči.
Oglasi
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
18
Vse je pripravljeno na veličasten spektakel 
v športni dvorani v Mozirju
In tako smo ob štirinajstih dosedanjih obja-
vah v rubriki Športnik leta 2018 Zgornje Savinj-
ske doline prišli do petnajste, v kateri želimo le 
še povabiti na spektakularno zaključno priredi-
tev v Mozirje vse tiste, ki ste si preskrbeli vsto-
pnice ali jih prejeli kot darilo oziroma dobrodo-
šlico zaradi vaših zaslug in sodelovanja pri leto-
šnjem dogodku, cenjene bralke in bralci Savinj-
skih novic ter spremljevalci spletne strani špor-
tnika. O finalni prireditvi z razglasitvijo najbolj-
ših športnikov leta v dolini bomo v Savinjskih 
novicah seveda poročali.
GOSTITELJI SO OBČINA IN OSNOVNA ŠOLA 
MOZIRJE TER IVO MILOVANOVIČ
V Savinjskih novicah, ki so že tretje leto me-
dijski pokrovitelj tega velikega projekta s pod-
ročja športa, smo z glasovanjem zaključili. Na 
spletnem portalu www.sportnik-zgs.si pa lahko 
glasujete še do vključno 16. decembra. 
Glasovnice bo dokončno preštela in vključila 
komisija v končno odločanje o prejemnikih na-
grad in priznanj najboljšim športnikom, špor-
tnim klubom, prirediteljem športnih dogodkov 
ter osebnosti za življenjsko delo. Odločitve bo-
do po sklepu vodje prireditve Iva Milovanoviča 
v soglasju s komisijo za izbor znane šele ob raz-
glasitvi 20. decembra. 
PRIREDITELJ BO POSKRBEL ZA BREZHIBNO 
ORGANIZACIJO IN VARNOST DOSTOPA 
Da bi prireditev potekala brez vsakršnih težav 
in zapletov, bodo poskrbeli upravitelj športne 
dvorane, nadzorniki ter ekipa redarjev iz Prosto-
voljnega gasilskega društva Mozirje. Domači-
nom priporočajo prihod na prireditev brez oseb-
nih vozil, vsem pa, da bi se odpravili do dvorane 
v Mozirju pravočasno, saj bi ob množici okrog ti-
soč udeležencev zaradi zamujanja lahko prišlo 
do neljubega zamika pričetka dogodka. 
Predvidoma bo na voljo še nekaj vstopnic uro 
pred pričetkom, tokrat po 12 evrov. Bodo pa pre-
jeli brezplačne karte vsi mladi športnice in špor-
tniki, ki bodo prišli organizirano kot športne eki-
pe in pravočasno na prireditev s svojimi trenerji. 
Športno dvorano ima v upravljanju Občina 
Mozirje, OŠ Mozirje je le uporabnik kot mnogi 
drugi, ki jo najamejo za posamezne aktivnosti in 
prireditve. Občasno šola nudi določene dodatne 
možnosti in storitve, kar jim je po besedah rav-
nateljice Andreje Hramec v veselje.
PRIREDITEV SO OMOGOČILI ŠTEVILNI 
SODELUJOČI IN POKROVITELJI
Glavni skrbnik dvorane je Benjamin Kanjir, 
ki je v zaključni fazi projekta pomemben par-
tner, saj v dogovoru z najemnikom poskrbi za 
vso strokovno podporo in nemoten potek pri-
reditve. Vsem sodelujočim članom komisije za 
izbor športnika, pokroviteljem in donatorjem 
sredstev ali druge materialne pomoči, nastopa-
jočim v glasbenem programu in sodelujočim pri 
tehnično-organizacijski izvedbi projekta gre ve-
lika zahvala organizatorja Milovanoviča. Pri tok-
ratni prireditvi je upošteval spoznanja in izku-
šnje preteklih dveh let ter namenil še več zbra-
nih sredstev za uresničitev tega športnega pra-
znika naše doline, kot so zaključno prireditev 
poimenovali nekateri sodelujoči v spremljajočih 
člankih v Savinjskih novicah. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice, ki izhajajo skoraj že 50 
let, bodo o zaključnem dogodku poročale v 
fotoreportaži.
Športna dvorana v Mozirju bo že tretjič gostila športnike leta doline.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 19
Šport
NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA
V pokalu Slovenije osvojili četrto mesto
Ekipa NTK Savinja na zaključnem 
turnirju pokala Slovenije (z leve): 
Oskar Rosc, Dejan Jovanović, 
Matic Čopar, Patrik Rosc 
(fotodokumentacija kluba) 
V soboto, 8. decembra, je na 
Ravnah na Koroškem potekal zak-
ljučni turnir v namiznem tenisu šti-
rih najboljših slovenskih ekip v le-
tošnji sezoni pokala Slovenije. V 
družbi najboljših je po treh letih 
ponovno nastopila ekipa NTK Savi-
nja iz Luč. Tokrat je bila oslabljena, 
saj je manjkal kapetan Jure Sla-
tinšek.
BLIZU DO PREBOJA V FINALE
Kljub temu sta Savinjčanom, ki so 
nastopili v pomlajeni zasedbi (Pa-
trik Rosc, Oskar Rosc, Matic Čo-
par in Dejan Jovanović) zmanjkala 
le dva seta do senzacionalnega pre-
boja v finale. V polfinalu so namreč 
po treh zmagah Patrika Rosca in eni 
mlajšega brata Oskarja šele s 5:4 iz-
gubili proti ekipi NTK Muta. 
zmagi. Pokalni prvaki so postali 
igralci NTK Interdiskont iz Raven 
na Koroškem, ki bodo obenem tu-
di naslednji tekmec Savinjčanov v 
sklopu 1. slovenske namiznoteni-
ške lige. 
Kljub končnemu 4. mestu je 
mlada ekipa NTK Savinja na 
zaključnem turnirju prikazala 
odlične predstave in po 3. mes-
tu v letu 2015 dosegla drugi naj-
boljši rezultat v kratki zgodovini 
kluba. 
Marija Lebar
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO 
Zmagi na domačem parketu, poraz na gostovanju
Članice OK KLS Ljubno so doma premagale ekipi SVolley in Formula 
Formis II.
V zadnjih treh prvenstvenih tek-
mah so odbojkarice kluba KLS 
Ljubno enkrat gostovale v Slovenj 
Gradcu in dvakrat nastopile kot go-
stiteljice na domačem parketu v 
dvorani OŠ Ljubno ob Savinji. Slo-
venjgradčanke so jih premagale, 
niso pa se pustile ekipama SVolley 
in Formula Formis II.
PORAZ KLJUB DOKAJ IZENAČENI 
IGRI
Na gostovanju v Slovenj Grad-
cu na tekmi 6. kroga v dokaj ize-
načeni igri niso iztržile več kot do-
bljeni drugi set v sicer zanimivem 
prvenstvenem srečanju. Gostite-
ljice so z dobrimi servisi v prvem 
setu tega zlahka zaključile sebi v 
prid, igralke KLS-a pa so se v dru-
gem z bolj odločno igro in manj 
napakami znova vrnile ter rezultat 
izenačile. 
V tretjem je bila igra do rezulta-
ta 12:12 izenačena, potem so si Slo-
venjgradčanke z dobro igro ustva-
rile prednost in ga zaključile za 
vodstvo v setih. Podobno je bilo 
tudi v četrtem, ki so ga dobile še z 
večjo razliko in zasluženo zmagale 
s končnim izidom 3:1 (25:15; 20:25; 
25:19; 25:17).
ZMAGA OSTALA DOMA
V 7. krogu je na Ljubnem gosto-
vala ekipa SVolley iz Vuzenice, ki je 
bila na lestvici mesto nižje od eki-
pe KLS. Pričakovala se je izenače-
na tekma, ker je v domači ekipi za-
radi poškodb in bolezni manjkalo 
kar nekaj igralk, vendar so Ljuben-
ke zaigrale zelo dobro in zasluže-
no zmagale. 
V prvem setu so z dobrimi servi-
si in odlično igro v napadu hitro po-
vedle s 13:3, nato pa samo večale 
razliko. Pri rezultatu 22:5 je domači 
trener Goran Cestnik naredil me-
njave in gostje so nekoliko zmanj-
šale razliko. Drugi set so bolje zače-
le in z dobrimi servisi onemogočile 
napade gostiteljic, ki so naredile kar 
nekaj napak, vendar končnico seta 
zaključile sebi v prid. 
V tretjem so Ljubenke z odlični-
mi servisi in napadi premagale Vu-
zeničanke z rezultatom 3:0 (25:15; 
25:22; 25:15). Za to je bila zaslužna 
celotna ekipa, največ pa sta poka-
zali sestri Brglez.
POKAZALE VELIKO BORBENOST 
IN NEPOPUSTLJIVOST
Drugo zaporedno tekmo do-
ma so Ljubenke pričakale z veliko 
negotovostjo, saj je zaradi bolez-
ni, poškodb ali šolskih obveznosti 
manjkalo kar nekaj igralk iz prve 
postave. Kljub oslabljeni ekipi je 
zmaga zasluženo ostala doma, saj 
so v igri pokazale veliko borbenost 
in nepopustljivost. 
Gostje ekipe Formula Formis II iz 
Miklavža na Dravskem polju so si-
cer do sredine prvega seta poved-
le s 13:9. Izenačenje je sledilo pri 
18. točki, nato menjave v vodstvu in 
zaključek v korist KLS Ljubno. 
Z zelo dobrimi servisi in igro v 
napadu so Ljubenke v drugem se-
tu popolnoma onemogočile gostu-
jočo ekipo in povedle s kar 23:10, 
gostje so razliko zmanjšale, kaj več 
jim pa ni uspelo. 
V tretjem si nobena ekipa ni pri-
igrala večje prednosti do končnice 
seta, ko so ga na krilih navijačev in 
dobrih servisov Ljubenke uspešno 
zaključile in zmaga je ostala doma. 
Pri ekipi KLS je dobro igro poka-
zala Ema Krajnc. Pohvaliti je pot-
rebno tudi publiko, ki je z navija-
njem pripomogla k zmagi. Z rezul-
tatom 3:0 (29:27; 25:19; 25:21) so 
Ljubenke ostale na šestem mes-
tu 2. DOL vzhod. V zadnjem je-
senskem kolu jih čaka gostovanje 
v Benediktu, ki je tik za njimi na 
prvenstveni lestvici.
Franjo Atelšek, 
fotodokumentacija kluba
DRUGI NAJBOLJŠI REZULTAT V 
ZGODOVINI KLUBA
V dvoboju za 3. mesto so bili 
nato še drugič letos od Savinjča-
nov s 5:2 uspešnejši igralci NTK 
Kema Puconci. Tudi tokrat je dob-
ro formo v zadnjih tednih potr-
dil Patrik Rosc, ki je zabeležil obe 
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
20
Šport, Oglasi
MOJCA PIKL PRED OGNJENIM KRSTOM V PLANICI
Prva FIS sodnica smučarskih skokov iz Slovenije 
z licenco
Ljubenka Mojca Pikl, sestra 
nekdanjega smučarskega skakal-
ca Primoža Pikla, je nedavno pos-
tala sodnica smučarskih skokov – 
prva in edina Slovenka z licenco 
Mednarodne smučarske organiza-
cije (FIS). Januarja bo prvič zased-
la sodniško mesto v Planici, ko bo 
ocenjevala skoke FIS CUP za moš-
ke in COC za ženske.
PONOSNA NA SVOJO VLOGO 
SODNICE
Kot nam je zaupala, se te vloge 
strastno veseli, uživa v vseh delih 
in sodelovanju s Smučarsko ska-
kalnim klubom Ljubno ob Savi-
nji BTC in je na svojo vlogo sod-
nice zares ponosna. Mojca nam je 
ustregla s svojo življenjsko zgodbo 
in nam odgovorila na zelo osebna 
vprašanja.
»Moja mladost in zgodnje od-
raščanje je bilo polno ugank o živ-
ljenju, prebijanje med otroštvom in 
resničnim svetom, neprilagodlji-
vosti in prilagajanja okolju, pred-
vsem tudi razočaranju po prvih 
dognanjih, da človek v življenju ne 
more dosegati vsega, kar si želi. A 
že kot otrok sem si med drugim že-
lela postati vzgojiteljica. Da bom to 
in nič drugega, se je zdelo tako na-
ravno, tako samoumevno kot diha-
ti zrak.
Vendar so okoliščine to mojo že-
ljo in možnost prestavile v veliko ka-
snejši čas, ko sem se najprej sreča-
la s poklicno šolo in postala vrtnar-
ka, se za krajše obdobje celo za-
poslila ter v programu 3+2 konča-
la srednjo šolo in dosegla pogoje 
za nadaljevanje študija za vzgojite-
ljico,« se nam je razodela simpatič-
na vzgojiteljica in plesalka folklore.
ZAŽIVELA SVOJE SANJE KOT 
VZGOJITELJICA OTROK
»Nemogočim paragrafom v na-
šem izobraževalnem sistemu 
navkljub sem se le smela izredno 
vpisati na vzgojiteljsko srednjo šo-
lo potem, ko sem poleg srednje iz-
obrazbe opravila še kopico šolskih 
in upravnih formalnosti,« je nada-
ljevala. In odprl se ji je svet in ne-
nadejan elan za učenje. Okrog nje 
ni bilo več ljudi, ki bi dvomili vanjo 
in bi njene želje in potrebe zatirali.
»Prvič sem vzbrstela in zaživela 
svoje sanje. Končala sem šolanje, 
postala pomočnica vzgojiteljice, 
opravila strokovni izpit, nekaj časa 
delala kot spremljevalka gibalno 
oviranega otroka, bila leto dni za-
poslena v vrtcu Vodmat v Ljublja-
ni in se naposled zaposlila v na-
šem, ljubenskem vrtcu. Spet doma 
in notranje sijoča od uresničenja 
mojih mladostniških pričakovanj.«
POSTALA REGIJSKA SODNICA 
SMUČARSKIH SKOKOV
Zgolj občudovanje in navija-
nje za skakalni šport je Piklovi ob 
spremljanju brata Primoža, uspe-
šnega skakalca, kmalu postalo 
premalo. Želela je več, pokukati v 
zaodrje smučarskih skokov, izve-
deti, kako in na čemu deluje smu-
čarski koncept. Spontano in pri-
vrženo temu športu se je izobra-
ževala še v teh vsebinah, postala 
najprej klubska sodnica ter po treh 
letih staža regijska sodnica za Šta-
jersko in Koroško.
Vmes je administrativno, orga-
nizacijsko in tudi v praksi pomaga-
la pri klubskih in državnih smučar-
skih tekmah v SSK Ljubno ob Sa-
vinji BTC. Od vsega začetka je so-
delovala pri pripravah na svetov-
ni pokal za ženske na Ljubnem in 
tako nizala dragocene izkušnje s 
področja organizacije tekmovanj.
ZVEZA JO JE PREDLAGALA ZA 
KANDIDATKO ZA FIS SODNICO
»Vsakoletno sem obnavljala 
znanje o smučarskih skokih in nor-
dijski kombinaciji, ko pa sem o tem 
zvedela vse, je v Sloveniji ostala 
samo še ena stopnica, izpit za dr-
žavnega sodnika, ki sem ga opra-
vila, saj ni bilo več nobenih nesmi-
selnih ovir,« je povedala Mojca.
Prednjo je bil postavljen nov iz-
ziv. Dobro ocenjeno za opravljeno 
sodniško delo na slovenski smu-
čarsko-skakalni sceni je Piklo-
vo slovenska smučarska zveza la-
ni predlagala za kandidatko za FIS 
sodnico. »Že verjeti, da sem ustre-
zala tudi zahtevnim mednarodnim 
kriterijem, kar nisem mogla. In bi-
la sem vržena na novo, najvišje od-
skočišče.«
OPRAVILA IZPIT IN PRIDOBILA 
MEDNARODNO LICENCO
»Zdaj sem predvsem vzgojitelji-
ca. Rada imam otroke in oni mene, 
ker čutijo, da sem z njimi, ker že-
lim in ne zato, ker moram. Ob tem 
gojim še druge aktivnosti in uži-
vam skupaj z najmlajšimi. A zdaj 
sem tudi FIS sodnica, edina ženska 
mednarodna sodnica za smučar-
ske skoke v Sloveniji, edina med 
samimi moškimi. Pa ne za to, ker bi 
zbirala komplimente, denar ali re-
ference, pač pa zato, ker me je do 
tja vodila ljubezen do brata in pre-
ko njega do te prelepe nordijske 
discipline.
Vesela sem dosedanjega sode-
lovanja s prijatelji in kolegi ob ta-
ko srčnem sodelovanju in prizade-
vanjih za skakalni šport na Ljub-
nem, ostajam le Mojca Pikl, ena od 
mnogih, ki temu športu, Ljubnemu 
in Sloveniji dajejo energijo, da je 
skakalni šport pod Rajhovko pos-
tal pojem v mednarodnem okolju.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Mojca Pikl je ponosna, da je postala mednarodna FIS sodnica 
smučarskih skokov – prva iz Slovenije. (Foto: Jože Miklavc)
»Zdaj sem FIS sodnica, 
edina ženska mednarodna 
sodnica za smučarske skoke 
v Sloveniji, edina med samimi 
moškimi. Pa ne za to, ker bi 
zbirala komplimente, denar 
ali reference, pač pa zato, ker 
me je do tja vodila ljubezen 
do brata.«
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 21
Šport, Pisma bralcev
EVROPSKI PRVAK V STRELJANJU ZA PARASTRELCE FRANČEK GORAZD TIRŠEK
Zmage in odličja ga še vlečejo na tekmovanja kljub težavam z 
zdravjem
Franček Gorazd Tiršek – Nani je številnim odličjem dodal še zlato 
medaljo z evropskega prvenstva v streljanju z zračno puško za 
parastrelce. (Foto: Štefka Sem)
V Beogradu so v začetku de-
cembra le izpeljali evropsko prven-
stvo v streljanju z zračno puško za 
parastrelce, ki bi moralo biti že la-
ni. Franček Gorazd Tiršek – Nani iz 
Gornjega Grada je na prvi tekmi, v 
streljanju z zračno puško stoje (R4 
tekmovalni razred SH2), osvojil na-
slov evropskega prvaka, na tekmi 
leže pa je četrto mesto. 
BOJ DESETINK
Kot se za finale najtežjih tekmo-
vanj spodobi, je bilo na tekmi, na 
kateri je osvojil naslov evropske-
ga prvaka, napeto vse do konca. 
O zmagovalcu je odločal čisto zad-
nji strel. Pred tem je imel Nani de-
setinko prednosti pred drugouvr-
ščenim Srbom Dejanom Jokićem. 
Na koncu je dodal še dve desetinki 
in zmagal z minimalno razliko, kar 
priča o kvaliteti nastopajočih strel-
cev, je ob vrnitvi iz Beograda pove-
dal Nani. 
NEPRIČAKOVAN TERMIN 
TEKMOVANJA
Na drugi tekmi so odločale ma-
lenkosti, ki so ga postavile na če-
trto mesto. Razmere na strelišču 
v veliki hotelski dvorani niso bile 
najboljše. Svetloba ni bila enako-
merno razporejena in razmere so 
bile res težavne. Nenavadno je, da 
sta bila letos tako svetovno prven-
stvo v Južni Koreji kot evropsko v 
Srbiji.
»Strelci smo formo tempirali za 
Korejo, saj bi evropsko prvenstvo 
moralo biti že lani. Dve tako veliki 
tekmovanji v enem letu sta kar ve-
lik zalogaj. V tem nenavadnem ter-
minu je bilo treba na hitro zopet 
dvigniti formo.«
ZELO DOBRA SEZONA 
»Letošnja sezona je bila dobra. 
Na prvih dveh tekmah svetovnega 
pokala sem bil prvi in drugi, dose-
gel sem tudi normo za malokalibr-
sko puško za svetovno prvenstvo, 
kjer sem praktično brez treninga 
dosegel peto mesto. Na svetovnem 
prvenstvu sem z zračno puško do-
segel četrto mesto, kar je bilo za-
me veliko razočaranje. Tekmovanje 
je zaznamovalo tudi nešportno ob-
našanje organizatorjev.«
MANJKA ŠE ENO ODLIČJE
Nani je v jesenskem času zara-
di težav z ledvenim delom hrbteni-
ce izpustil tekme svetovnega po-
kala v Franciji, kar se je glede na 
to, da se je na koledarju nepričako-
vano pojavilo evropsko prvenstvo 
v Srbiji, izkazalo za pravo odloči-
tev, ki mu je prinesla zlato meda-
ljo. Medalje ima z vseh večjih tek-
movanj. Evropsko zlato, olimpijsko 
srebro, je lastnik svetovnega rekor-
da, nima pa še zlata s svetovnega 
prvenstva.
NEGOTOVA PRIHODNOST
V zadnjem času ga spremljajo 
težave z očmi in hrbtenico. Kako 
bo zanj potekala naslednja sezona, 
se bo še odločil. Pravi, da je to čas 
za pridobivanje kvote za olimpijske 
igre v Tokiu. Večjih tekmovanj ra-
zen svetovnega pokala v nasled-
nji sezoni ni. Je na prelomnici, ka-
ko naprej. Odločitve bodo prišle na 
vrsto po počitku in razmisleku.
ŠPORTNIKI INVALIDI 
Nani je še dodal, da jim razme-
re v športu invalidov niso naklo-
njene. Veliko je odrekanja na ra-
čun zdravja, kar ni dobro. Nagraje-
vanje športnikov za njihove uspe-
he je proti drugim državam sme-
šno, športniki pa so prepuščeni sa-
mi sebi. Zdravniki specialisti ga že 
nekaj časa opominjajo, da za nje-
gove poškodbe ni dobro takšno 
obremenjevanje, ampak zaenkrat 
še vztraja. Veselje ob največjih do-
sežkih to poplača.
VESEL ČESTITK
Zaradi vseh doseženih uspehov, 
ki pa so prinesli neke nagrade, so 
mu ukinili plačevanje potnih stro-
škov. Edino, kar so invalidi dosegli, 
je športni dodatek k pokojnini, ki jo 
športnik dobi, če osvoji olimpijsko 
odličje. Pogreša pomoč pri rehabi-
litaciji, ki je nujno potrebna za inva-
lidnega športnika. Je pa vesel, da ga 
Zgornjesavinjčani spremljajo in mu 
dajejo dodatno energijo. Veliko če-
stitk je prejel od ljudi za zadnjo zma-
go. Ob vrnitvi iz Beograda so mu če-
stitali celo cariniki na hrvaški meji, 
na slovenski pa ne.
Štefka Sem
Zaradi vseh doseženih uspehov, ki pa so prinesli neke nagra-
de, so Tiršku ukinili plačevanje potnih stroškov. Ob vrnitvi iz Be-
ograda so mu čestitali celo cariniki na hrvaški meji, na sloven-
ski pa ne.
Lesnika 
Divja jablana ali lesnika, tudi 
gozdna jablana (Malus sylvestris) 
dosega višino do 10 m ter ima v 
širino razvejano krošnjo. Veje so 
obrasle s trni, cvete z velikimi be-
lo roza cvetovi z rumenimi prašniki. 
Plodovi so okrogli, drobni, trpkega 
in kislega okusa, ki se izboljša po 
zmrzali. Vsebuje obilo pektina in se 
uporablja predvsem za želiranje. To 
je v glavnem vse o lesniki.
Ko sem se vrnil z dopusta, me je 
na Kolenčevi hiši presenetil napis 
Lesnika. Za Mozirjane posebno za-
nimivo poimenovanje gostinskega 
lokala. Kolenčevo hišo so gradili v 
XIX. stoletju, da bi bila po končani 
reorganizaciji nekdanje Žovneške 
uprave namenjena sodniji. Vendar 
je celjska Politična uprava odloči-
la za nov sedež Gornji Grad, ki je 
imel prostorov v graščini na pretek 
ter bil nekdaj središče cerkvene 
gospoščine. Pri Kolencu je potem 
bil hotel, Kindergarten med vojno, 
pa pošta, gostilna, zobna ordina-
cija, pa spet hotel in naposled nič.
No, sedanji lastniki pa imajo res 
kaj pokazati. Končno je tudi Mozir-
je dobilo lokal, kamor lahko pope-
lješ zahtevnejšega gosta. Mozirjani 
smo pa pred vsem veseli naziva in 
to si štejemo v čast. Za nas to ni le 
lesnika, je tudi Lesnika.
V tej hiši je namreč živel priljub-
ljeni zdravnik, med. univ. dr. Ro-
man Lesnika, kot je imel napisa-
no na tabli.
Rodil se je (17.2.1898-18.6.1975) 
pri Sv. Ani v Sl. Goricah. Starša sta 
bila učitelja na Osnovni šoli Sveta 
Ana. Tu je obiskoval pet razredov 
osnovne šole, osem razredov dr-
žavne gimnazije je naredil v Mari-
boru in maturiral 1919. leta. Med le-
ti 1916 in 1919 je služil na Tirolskem 
in Soški fronti ter bil v italijanskem 
ujetništvu. Po maturi se je vpisal 
na Medicinsko fakulteto v Gradcu 
in promoviral 1925. leta. Istočasno 
je obiskoval Akademijo za slikar-
stvo. Dva semestra je študiral na 
Zobni kliniki v Gradcu. Od leta 1926 
do 1929 je delal v splošni javni bol-
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
22
Pisma bralcev, Oglasi
Še o borbi na Čreti! Popravek popravka v: Sav. novice št. 
48, 30. november 2018
Spoštovani gospod Steiner!
Govoril bom samo o dejstvih, 
predvsem zaradi vaših groženj, 
ki so zelo običajne za politike tis-
tih opcije, s katerimi se hvalite, 
ko zmanjka argumentov. Odbor 
za člov. pr. (njegov predsednik in 
ustanovitelj že prestaja kazen) DE-
MOS (vsi vemo za sposobnost po-
litikov, ki so ga vodili in vsi smo vi-
deli kam so pripeljali Slovenijo in 
kako so v referendumsko odloči-
tev podtaknili spremembo druž-
benega sistema), prav je, da ste 
pospravili rdečo zastavo, saj ni bi-
la Demosova in je tudi ni zaslužil. 
Vodstvu KP Slovenije očitate Če-
binski kongres, kar koli je bilo, je bi-
lo bolj patriotsko kot prisega slo-
venskih domobrancev pod vod-
stvom RKC Hitlerju, avgusta 1944 in 
januarja 1945. Takrat je že cel svet 
vedel kdo in kaj je. Očitati Titu zlo-
činstvo in pedofilijo je prav tako 
primitivno dejanje. Poglejte si ma-
lo v starejše medije, koliko vodite-
ljev, državnikov in drugih svetovnih 
politikov ga je pospremilo na zadnji 
poti in kdo so bili. 
Slovenska cerkvena demokracija 
se je tudi po prvi vojni hitro odrek-
la generalu Maistru, ker ni bil po nji-
hovih merah. Očitke namenjate po-
bojem na Turjaku, šlo je za boj, ne 
poboj, in še kje, kjer so domobran-
ci pomagali okupatorskim vojskam, 
med vrsticami podtikate streljanje 
talcev, kot posledico partizanske 
mobilizacije. Niste pa omenili Sta-
rega piskra, mariborskih zaporov, 
Frankolovega, Svetega Urha, Sed-
larjeve hoste, da o Rabu ne govori-
mo kamor so domobranci pod okri-
ljem slovenske RKC pridno pošiljali 
Slovence, predvsem otroke, mladi-
no, ženske in starce. 
Navajate in primerjate zavez-
ništvo med nacisti in boljševiki, 
strinjam se, tudi Jugoslovani smo 
se 1948 uprli SZ in se odrekli bolj-
ševizmu. Pa vseeno sovjetski voja-
ki so podarili 27 milijonov življenj, 
da so z ostalimi zavezniki osvobo-
dili Evropo. Tudi jugoslovanski par-
tizani so prispevali bistven del k tej 
zmagi. Pod Titovim vodstvom je bi-
la poleg SZ, ki je sama osvobodila 
svoje okupirano ozemlje. Vojna je, 
kot sami ugotavljate umazana in to 
običajno na vseh udeleženih stra-
neh, ni pa pošteno podtikati ali po-
večevati greh drugega, da bi opra-
vičil svojega.
Tega kar sem napisal ni poziv ob-
čanom za poveličevanja kogarkoli. 
Bil bi že čas, da enkrat za vselej pre-
nehate z delitvijo Slovenskega na-
roda. Sprijazniti se bo potrebno, kdo 
je bil zmagovalec v drugi svetovni 
vojni in na pravi strani, kdo pa je ta 
narod izdal. Vašega porekla vam ni-
sem nikjer očital, ne vem zakaj po-
udarjate domovinsko poreklo iz 13. 
stoletja? Očitate mi pomanjkljivo iz-
obrazbo za doumevanje demokra-
cije. G. Steiner za dojemanje tega ni 
potrebna posebna stopnja izobraz-
be, inteligenca in etika sta dovolj. 
Žal smo verjeli, da bo lepše omeni-
li ste karte za hrano in nasproti ne-
kakšne magacine za privilegirane. 
Naš oče je bil predsednik občine pa 
ni hodil v noben magacin, mama je 
morala prav tako v trgovini stati v 
vrsti z živilskimi kartami, kot ostale 
gospodinje. Danes je veliko takih, ki 
bi radi imeli karte samo, da bi dobili 
hrano - pa nimajo s čim kupiti. Hva-
la za tako demokracijo. 
Če pa človek ne pozna olike 
mu tudi izobrazba nič ne pomaga. 
Osebno si nisem drznil nikogar titu-
lirati (pedofili, zločinci, banditi, laž-
nivci in še kaj) kot vi, tudi do vas 
pristopam tako, vi pa tega ne zmo-
rete, ne vem kdaj sva prešla na »ti« 
(vikanje je eden od osnov olike), ni-
sem vam grozil s potrebo po advo-
katih (vi to počnete - ne vem če-
mu), ker blatite ljudi, ki se ne mo-
rejo braniti, posebej poštene par-
tizane (v mislih imam tudi svojega 
pokojnega očeta) z pojasnjevanjem 
ekscesnih dogodkov na način, kot, 
da to velja za vse, ki so se borili v 
osvobodilni vojni. Če ne bi bilo njih, 
sodobni »osvoboditelji« ne bi ime-
li kaj osvoboditi in to izkoristiti za 
lastne cilje. Da se razumeva: sem 
veteran vojne za Slovenijo in nosi-
lec spominskega znaka »zmagali 
smo«, ki mi ga je moral izročiti sam 
JJ (čeprav ne rad, ker že takrat nisva 
enako gledala na te stvari). Ne vem 
kje in kaj ste bili vi? Strinjam se, da 
je veliko tistih, ki trobijo v isti rok kot 
vi, bilo »komunistov« so pa danes 
politiki in podporniki ekstremno 
desne provenience, jaz sem bil ko-
munist in sem še, ter se tega ne sra-
mujem, ker nisem nikomur nič ža-
lega storil, nikogar ubil, z ničemer 
se nisem okoristil, ne v službi, ne 
na mnogih funkcijah, ki sem jih op-
ravljal predvsem v korist skupnos-
ti in ljudi, ne v 10 dnevni vojni, ko 
smo brez premisleka branili, to kar 
so naši očetje, matere, strici in dru-
gi pošteni ljudje leta 1945 priborili. 
Mnogi so jo brez sramu izkoristili in 
to delajo še danes. In dokler boste 
sejali razdor med slovenskim naro-
dom bo tako.
Mitja Zupan
Ptujska ulica 24 
1000 Ljubljana
OBVESTILO
Z objavo dveh prikazov nasprotnih dejstev v 49. in 50. številki Sa-
vinjskih novic, zahtevanih na podlagi Zakona o medijih, v našem časo-
pisu dokončno zaključujemo polemiko na temo prispevka Spominska 
slovesnost na Čreti: Na partizanski boj moramo biti ponosni, ki je bil 
objavljen v 44. številki.
Uredništvo
nici Maribor, tudi kot volonter in na 
koncu kot asistent. Leta 1928 se je 
poročil z Olgo Sever. Istega leta se 
je rodila hčerka Nana, kasneje pa 
še sin Roman.
1.2.1929 je nastopil službo ba-
novinskega zdravnika v Mozir-
ju; hkrati je vodil priročno lekar-
no. Vsa leta je bil zelo priljubljen. 
Iz zdravstvenih razlogov ni bil mo-
biliziran in je med vojno skrbel za 
zdravje Zgornjesavinjčanov, kar je 
bilo še posebej opazno v času os-
vobojenega ozemlja. Po vojni je bil 
postavljen za okrajnega zdravni-
ka v Mozirju in bil tudi sanitarni in-
špektor. Od leta 1955 je delal tudi 
v Nazarjah, v posvetovalnici za ot-
roke, nosečnice, delal kot gineko-
log, kirurg, zobozdravnik, opravljal 
hišne obiske (imel je lastno sedlo, 
konja so svojci pripeljali), skratka, 
bil je praktikus. Upokojil se je leta 
1968. Za svoje delo je prejel c. kr. 
srebrno medaljo, srebrno svetinjo 
Rdečega križa Kraljevine Jugosla-
vije ter Srebrno zvezdo za zasluge 
za narod. Ko ga je dekan A. Žagar 
pokopaval, je svoj govor zaključil z 
Gregorčičevim verzom – Ne kar ve-
leva mu stan, kar more, to mož je 
storiti dolžan.
Zapustil je kompletno ordinaci-
jo, zobno ordinacijo, priročno le-
karno z zdravili, inštrumentarij ter 
obilo literature in svoje prečudovi-
te slike.
9. maja 2014 smo bili na otvori-
tvi spominske sobe dr. Lesnike pri 
Sv. Ani. Tja je namreč hčerka Na-
na darovala vso zapuščino. Seveda 
sem jo vprašal, zakaj tega ni daro-
vala Mozirju. Pa je zajokala in de-
jala: saj sem jim vse sem ponudi-
la, pa mi je slavni A. V. dejal: Ja, sej 
enkrat bom pa za vašga fotra tut 
kak kot najdu! In tu se je končalo. 
Mozirje je izgubilo čudovito Volov-
škovo apoteko ter splošno in zob-
no ordinacijo. Škoda; pa tako pol-
na usta smo imeli kulture, zakladov 
preteklosti in še česa.
Rad se ga spominjam, kot tu-
di mnogi drugi. Njegov spomin mi 
greni občutek, da ni bil srečen kot 
človek, gotovo pa je bil kot medici-
nae universae doctor.
Večkrat ga obiščem, dobro sva 
se poznala, pravzaprav od moje-
ga rojstva; bil sem nedonošen-
ček, med vojno, na » osvobojenem 
ozemlju«. Pa sem ostal, tudi z nje-
govo pomočjo.
Franci Steiner
Šmihelska cesta 7
3331 Mozirje
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 23
Zahvale, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Ko življenje tone v noč,
še žarek upanja išče pot.
Ostala pa je bolečina
in tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar je za vedno odšla od nas 
naša draga žena in mama
Zofka FALE
10. 4. 1956 - 12. 12. 2017
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob nje-
nem preranem grobu.
Vsi njeni
Vse na svetu mine, 
vse se spremeni, 
le spomin na tebe ostaja in živi, 
ker naš dan je prazen in molči.
V SPOMIN 
Minilo je že 20 let, odkar te ni več med nami.
Ivanka VERŠNIK 
(Tomanova mama)
Vedno boš ostala v našem spominu
•	 ZASEŽENO	VOZILO
V preteklem tednu so policisti PP Mozirje zaradi vožnje brez 
veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli osebni avtomobil, 
zoper voznika so podali obdolžilni predlog na Okrajno sodiš-
če v Celju.
V postopku so imeli tudi dva voznika osebnih avtomobilov, 
ki sta vozila pod vplivom alkohola, izdan pa jima je bil plačil-
ni nalog.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
ZAHVALA
V 83. letu se je od nas poslovila
Vida PAHOVNIK
iz Gornjega Grada
10. 4. 1936 - 6. 12. 2018
Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Gornji Grad, 
osebju bolnišnice Topolšica, osebju Centra starejših DEOS Gornji 
Grad, da ste lajšali jesenske dni njenega življenja. 
Za opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem, go-
vorniku in pogrebni službi Anubis.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ji lajšali težke trenutke, in tistim, 
ki ste jo pospremili na poslednji poti.
Vsi njeni
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
24
Za razvedrilo
HVALA, DEDEK MRAZ! HVALA, BOŽIČEK!
Ko je voditelj otvoritve 3. Božične bajke Slovenije Luka Paulič ome-
nil, da se bosta v času do konca leta po Mozirskem gaju sprehajala tu-
di dedek Mraz in Božiček, sta predsednik države Borut Pahor (levo) 
in mozirski župan Ivan Suhoveršnik zaprla oči in se zazibala v spomi-
ne svojega otroštva. Na vse tiste suhe krhlje, orehe in še kakšno ma-
lenkost, ki sta jih dobivala, in seveda neizrečene želje, da bi jima dob-
ra moža kdaj pomagala na vodstvene položaje v politiki. Zaenkrat te 
želje bolje izpolnjuje dedek Mraz, ki je Pahorju že dvakrat pomagal na 
čelo države. Čisto zanič pa niti Božiček ni, saj je Suhoveršniku že petič 
zapored pomagal do vodilnega občinskega stolčka.
V VMESNEM ČASU PA ZMRZUJEJO
Grega Preprotnik – Cenk na 4. Parkljevanju v Solčavi: »Čeprav 
imamo na obisku peklenščke, moram malo podkuriti, da obiskoval-
ce ne bo zeblo. Kurilna sezona se v Solčavi namreč konča na vel'ko 
gospodnico in začne na svet'ga Roka.« (15. in 16. avgust)
ČE VINČEK GOVORI
Predsednik Kulturnega društva Rečica ob Savinji Filip Pfeifer 
(desno): »Hej, fant, s kozarčkom novozelandskega vina se da dobro 
brenkati po kitari! Sedenje na mizi poleg tebe pa je samo privilegij, 
ki ga nisem imel, ko si bil med Kiviji.« 
Urban Jakop, popotnik po Novi Zelandiji: »Ko slišim tvojo kitaro, 
tudi mene zagrabi, da bi zapela kot v časih pred mojim odhodom. 
Sem pa slišal, da me nisi toliko pogrešal, kot trdiš, temveč si mojo 
odsotnost uspešno izkoristil za iskanje punce.«
(Foto: BK)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018
26
Petek,
14. december
ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Večer slovenske popevke z MePZ KD Ljubno ob 
Savinji
ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta
Alpinistični večer z Andrejem in Marijo Štremfelj
Sobota,
15. december
ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji 
Turnir v mali odbojki (KLS Ljubno, Celje, Kajuh 
Šoštanj)
ob 18.00. Športna dvorana Nazarje
Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje
Nedelja,
16. december
ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji 
Turnir starejših deklic v odbojki (KLS Ljubno, 
Prebold, Mežica, Mislinja)
 Ponedeljek,
17 . december
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
Torek,
18. december
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Kam skriti leva za božič
Sreda,
19. december
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalnico
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Vesel božič, Oliver
Četrtek,
20. december
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Kam skriti leva za božič
ob 18.00. Športna dvorana Mozirje
Športnik Zgornje Savinjske doline
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditacija s predavanjem Nenadzorovano 
izgubljanje dela naše energije
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde-
lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja 
čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, 
izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v na-
sipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam mesnate prašiče od 100 
do 200 kg. Možna dostava; gsm 
041/561-893. 
Prodam sr telico, brejo 7 mesecev, 
in silažne bale; gsm 031/466-550.
Prodam prašiče, domača vzreja, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam brejo telico, pasme rj/čb, 
brejo 8 mesecev; gsm 041/954-
843.
Prodam teličko simentalko, pet 
mesecev, in bikca ls, star mesec; 
gsm 070/689-070.
Prodam dve telici, 250 kg, mesni 
tip: gsm 031/299-330.
Teličko lim-ls, 260 kg, prodam; gsm 
051/423-440.
Prodam prašiča, 200 kg, bik-
ca simentalca, star 8 dni; gsm 
070/537588.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupimo telice in krave za zakol ali 
za dopitanje; gsm 031/832-520.
Telička ali teličko mesnate pasme, 
staro do 14 dni; gsm 041/616-463.
ŽIVALI – PODARIM
Podarimo tri prijazne muce; gsm 
070/801-170.
Podarim mlade muce; gsm 
031/676-066.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor štore, zetor, univer-
zal, imt ter ostale traktorje; gsm 
030/419-790.
Kupim zdrobljeno, plastično, toplo 
gredo; gsm 031/677-019.
DRUGO – PODARIM
Podarim starejši barvni televizor, 
manjši, telefunken; gsm 031/823-
956. Mozirje.
DRUGO – PRODAM
Prodam novo dnevno sobo, moder-
no – les; gsm 041/816-446.
Garažna vrata hormann z el. in da-
ljinskim upravljanjem prodam za-
radi rekonstrukcije garaže; gsm 
041/949-530.
Prodam novo predsobo, visok sijaj 
+ les; gsm 041/816-446.
Šipek, zmlet, posušen, prodam; 
gsm 030/914-992.
Nov cepin za spravilo lesa, pro-
dam; gsm 041/574-921.
Prodam hladno stiskano olivno 
olje; gsm 051/825-988.
Prodam mesoreznico na reduktor 
z motorjem 2 kW; gsm 041/445-
792.
Prodam mulčar, letnik 2018, širine 
220; gsm 041/664-296.
Prodam klade za sekanje mesa; 
gsm 031/800-852.
Deske češnja, javor, zračno suhe, 
32,52 mm, prodam; gsm 041/793-
578.
Prodam kiper prikolico, tehnostoj 3 
t, l. 1982; gsm 040/809-530.
Prodam drva bukev, gaber, suha, 
razrezana; gsm: 041/519-507 .
VOZILA – PRODAM
Prodam golf 3, dizel, l.1996, registri-
ran, 338.000 km; gsm 041/689-530.
NEPREMIČNINE – PRODAM
Prodam hišo v Šentjanžu, Rečica 
ob Savinji; gsm 031/710-125.
Savinjske novice št. 50, 14. december 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi