gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. , za ěetrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo septembra 1880. 0 b s e g : Tri velike ovire napredku slovenskega kmetijstva. 0 prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega močvirja. (Dal Obravnave deželnih zborov. potovanje po Bosni. (Dalje.) Slovensko slovstvo. Mnogovrstne novice Praznik sv, Naši dop Cirila Metodija na Dunaji. (Dalje.) Po- Novičar GoSDOdarske stvari. Glavni vzrok slabega denarnega stanja je pa dota. Pri nas navadno očetje po smrti svoji zapustijo svojo posestvo najstarejšemu sinu, drugim otrokom pa Tri velike ovire napredkll slovenskega kme- brez vsega pomisleka, večidei le izbaharije, primeroma nezaslišano visoke dote. Posestvo se na ta način do- tijstva. s ti krat Spisal Gustav P še čez polovico zadolži. Kako potem izhajati, to adjunkt na deželni vino- in sacljerejski šoli sam Bog ve. Pri denarnih reČéh pa, kakor imamo brez na Slapu Da se je pri nas za napredek kmetijstva od strani ? ni zemljiških posestnikov še primeroma malo zgodilo zmerom tega kriva le premajhna gospodarska omika, ampak naj večkrat slabo denar no stanje in pa premalo trdne volje, to je, premalo eneržije. Ovire, katere napredku kmetijstva iz tega izvirajo števila zgledov, bratovska ljubezen kaj rada poneha. Posestvo pride na kant, in nazadnje nimajo ne glavni ded ne vsi drugi nié. Da gospodarji, ki živé v tacih razmerah, ne mislijo veliko na napredek, je več ko verjetno in treba je zoper take ovire na vso moč delati. Dobri sveti s přižnic, dobra izgoja otrók bodo o tem največ so velike in jako imenitne. Moj namen je I /j V 1 1 ťV < V/, i - — ' . . O J -------,1 --- tri take pomogli. Otroci naj se uže v ljudski šoli k varčnosti ovire nekoliko natančneje pretresti, ki se mi zdijo naj-imenitnejše , in katere naši gospodarji vsakako morajo napeljujejo (tukaj so na mestu uže na Pruskem vpeljane .šolske hranilnice", o katerih izvrstnosti sem se ; odpraviti, Če hočejo napredek pospešiti v kmetijstvu. Da slabo denarno stanje ovira vspešno delovanje, bodi-si v kmetijstvu, bodi-si pri katerem koli drugem podvzetji, je gotovo. Pri nastopu tega slučaja redkokrat mogoće tacemu gospodar]u še kaj sveto- Denarne razmere so »pri nas slabe , še prav nič -„ . _ • _ _______xi___i _______i ____J: „i--- sam prepričal), vrednost denarja naj se jim na tanko razklada in namesto fizike , in enacih za otroka neraz- umljivih pred meto v i naj se raje računstvo m zopet vati. računstvo podučuje. Ljudski učitelji, tukaj naj bo eden vaših glavnih kmetijskih podukov! (Konec prihodnjič.) vredjene; on je najveckrat propa osodi eksekucije Vprašati pa je: kje pa je vzrok slabému denarnemu stanju ? govor. Slabe le tine dobimo dostikrat za od^ Gotovo dragi bralec, je to nekoliko res pa t • ljubljanskega moc večkrat je vendar le vzrok baharija, lahkomišljenost in pa nesrecna „ tudi dota ti Slabe letine niso leto za letom in ne zmerom tako strašne; previđen, varćen gospodar bode vendar le izhajal, čeravno težko. Lahko-miseln in lahkoživen kmetovalec bode pa hitro tekel si denarja na posodo iskat, in ko si pusti prvo intabulacijo na svojo posestvo vknjižiti, začnó se skrbi in sitnosti, katere navadno nehajo z bobnom. Verjemite mi, dragi kmetovalci, kakor hitro je posestvo le do ene tretjine svoje vrednosti zadolženo, ni vam več moči izhajati, kajti velike obresti in zraven pa še visoke davke pri sedanjem stanji kmetijstva redno odrajtovati je težko. virja. (Dalje.) Vprašanje. Koliko trosko v bi zadájalo vzdrže vanj 23 • e moćvirskega napoj Troški uže dodelanega napojila so tukaj taki a tel IH dril^avyuij narvui oua uauui^v/ tia iu i\ai\ui o i iv Ako ne štejemo tega, koiikor vzame privod potřeb vode ter naredba pritočnih jarkov, obeta vzdrževanj kakoršna namreč tla in kakor si ležé samih napajalnic po kaka 2 goldinarja troškov od hektara na leto. 24. Vprašanje. Koliko nam tako pravilno napajanje Marsikdo mi bode morebiti oporekal in začel naštevati obrodi koristi, ali drugače povedano: koliko ečj bodo prihodke, ter trdil, da je vendar-le mogoče izhajati. Naj ima prav za dobro leto! pomisli naj > da Je več slabih ko dobrih in da v slabi letini komaj davkariji zadostuje, ne pa da V se niki pa, kakor je marsikateri visoke obresti plačeval. Up- uže britko skusil, ne ca- pridelki, ter če odštejemo troške, koliko dobička nam je na ponudbo? Kakoršno je tod podnebje in kakoršna močvirska zemlja, to moremo brez skrbi reči, da je od umnega napajanja in pravilnega presledovanja poljskih plemen kajo; oni tožijo, in, kako se potem godi, to si pač gotovo upati tacega vspena, cia ooae svet, Keuar se po-vsak sam lahko izslika, — v najboljšem slučaju se dolg plačajo troški dodelanega napojila, potlej trikrat toliko oni i V • • tozijo kako se potem godi, to si pač gotovo upati tacega vspeha, da bode svet, kedar se po pomnoži vreden 280 25. Vprašanje. Kacih ustanovil je treba, da bodo kmetje podej mogli močvirje ter njega posamične kosove neprestano obdelovati, ter da ceste, vodotoci in druge naredbe ne pojdejo pô-zlu? 26. Vprašanje. Kaj bi bilo treba storiti, kar se tiče znanstva in gospodarstva, da bi se ljudje laže in hitreje naseljevali po močvirji? Najprvo je osnovati načríek, opirajoč se na do-zdanje navade in potrebe mocvirskih kmetovalcev, a ta náčrtek bodi tak, da oklepe vse, kar se tiče znanstva, gospodarstva in upravljanja; še le potlej se bode moglo k temu obójemu vprašanju razložito odgovoriti. Podpisani veščaki tukaj ne moremo povedati vsega, kar bi se o tej stvari dalo reči, a vendar sodimo , da bode pridovalo, Če na tem mestu pokažemo pot, po katerem bi se močvirje po sedaj izboljšavalo , in če pri-poročimo posebno lombardské dežele napajalna pravila, potrjena z mnogoletnimi izkušujami, ker je podoba, da bi se tudi to močvirje z velikim vspebom po njih dalo izboljševati; a samo ob sebi se umeje, da bi ta pravila trebalo toliko predrugačiti, koiikor bi ukazovale moč- virske razmere in dozdanje izkušnje. Naj poprej bodi opomeneno , da tu, kakor je uže zgoraj bilo rečeno , beseda ne teče okolo tega, kako bi se napravil velik napajalen vodotoč, kateri bi rosil vso močvirsko raván od kraja do konca , nego menimo se le o tem, kako bi bilo uravnati Ljubljanico in stranske nje pritoke ter s tem delom ob enern tudi močvir usušiti. Kedar bode ta posel gotov, še le potlej bi se ugodno ležečim močvirskim prostorom dala navraćati tudi voda, koiikor bi je bilo pripravne. Koder tako napojilo prviČ narejajo, ni pozabiti, kje in po koliko ima kdo pravic na vodi, a ni tega ne, ali tacih napajalaic izkušnje res obetajo ali ne, da bodo prihodki mogli obilo povračevati troške, koiikor jih bode gotovo s tem delom. Sploh se na močvirji ni bati prevelike zabave, a vendar je premisliti, katere zgradbe na vodi ne bodo nič motile močvirskega napajanja, da jim zatorej nikakor ne bnde treba odkupovati pravic, in katere bodo take, da bi napajalnicam dobro delo, ako bi se mogle odkupiti ali vse njih pravice, ali vsaj nekaj teh pravic. Kedar se o tem najprvem vprašanji ustanovi načelo, in kedar bode mocvirska raván usušena, potem je vse ti^te prostore, katerim se misli dati umetalno napajanje , treba tako razdeliti na svoje tolikošne in take kosóve , kakor pokaže zemljišče , h kateremu spadajo, in kakor nanese obilje pripravne vodé , ter kakor je svet ali višji ali nižji; a nobeden teh kosóv ne bodi niti nad 4 hektare velik, niti ne izpod dveh hektarov inaj-hen. Ti kosovi naj bodo na štiri ogle in pravokotni, če se kolikaj dá, ter vselej tako urezani, da se jim odmeri samo do po dvakrat toliko dolžave , kolikoršna je njih širjava. Mejo naj jim delé pripravna rovišča (grabni) ali mali obsipi, kateri bi napenjali vodo. Vodotoč, ki pojde po najvišjih tleh tacega kosa* naj bode vodo prinašal, a rovišČe , po nasprotni strani vzporedno izkopano, ter tudi stranska rovišča naj jo bodo zopet odnašala, in to tako, da bodo ta rovišča mogla ob enem tudi napajati dólanje, nekoliko niže ležeče polje, katero bodi vse takisto napravljeno. S takim potom se najlaže umna služba odkáže vodi, kolikoršno je nje obilje in kolikoršen strmec; vrhu tega ob tistih časih leta, kedar se zemlja ne bode napajala, deževnica po teh roviščih otide z naglim begom dalje. Obsipe, kateri polje oklepajo, treba nasaditi z drev-jem, in to z vrbjem in jélševjem, koder so tla mokrotna, a po osehiih tleh z jagnjedi, z dobjem (hrastjem) in brestjem. Taki zasadi so zeló koristni, kajti dajó drva v kur-javo , kar bi utegnilo močvirjanom dobro ustrezati posebno tedaj , kedar uže ne bodo imeli rup (šote), ter drevje pomaga tudi k zdravju in vrhu tega ponuja ro-kodelsk les. A vrbe in jelše bi bilo vsako tretje leto klestiti in veje potem z obilim pridom rabiti v zvezano protje (v pletene sečí, v braneče plasti), ker taka stvar se brego-vom in jéžam v zaslombo daje ondod, koder tla pridr-žavajo vodo v sebi. Potlej bi se ne bilo treba vode takisto braniti, kakor do zdaj, ko so v bregove zasajali kole ter jih nepripravno obijali in pažili z deskami. Da se kmetovanje po močvirji bolj razcveti, in da se bodo ljudjé v prihodnje čase rajši naseljevali po njem, zatorej bi bilo treba tudi misliti, kako bi se dala ta zemlja dovolj prekrižati s potmi in celtami, katere bi z gladkim tekom šle do vsacega većega sóla. Kedar se bode tem napravam zdeloval glavni črtež, nikakor ne bode sméti pozabiti onih naredeb, katere bi zdravo pítno vodo močvirjanom prinašale iz vrelcev in studencev, kar jih izvira po močvirskein okoliši. Samo ob sebi se umeje, da tolikošno ter tako raz-sežno izboljševanje močvirske zemlje, ki bi še pozniux vnukom dajalo koristi, nikakor ne more biti brez dovoljne pazke, katera bi skrbela, te naredbe primerno vzdržavati in trditi; kajti izkušnja učí, da časi tudi najmanjše preziranje rodí pozneje veliko kvaro, katera se dá le o mnozih troških popraviti. Zategadel je svetovati, da se dovršením močvirskim naredbam posadí dovolj paznikov , naj bodo čuli nad zgradbami, ter da se jim podá tenko poučilo njih službe, katero jim bode tudi pripovedovalo, kakošne so njih pravice in kakošne dolžnosti. To poučilo bi se dalo nekako osnovati po enacib poučilih, ki jih o napaialnicah uže imajo pri furlanskem Tržiči, ter obseza lo naj bi vse razmere in potrebe ljubljanskega močvirja. Takosno poučilo naj bi vlada razglasila , ter va nje bi se zapisalo : kako se narejajo in trdijo ceste; kako se usuša in kako napaja svet; kako se zasaja drevje ; kako se dobiva in cista hrani pitna voda, ter naposled , kako se sploh deva v red kmetovanje po močvirjih. (Kon prih.) Obravnave deželnih zhorov. Deželni zbor Kranjski. 14. seja 13. dne julija. Namestu dr. Poklukarja se je iz vrste poslancev kmetijskih občin izvolil poslanec G ras s el li za deželno-odbornega namestnika. Nacrt postave o nekaterih naredbah za povzdigo ribštva po vodah, potem nacrt postave o požarni policiji in o gasilnih stražah se sprejmeta v 3. branji. Po nasvetu poročevalca Grasselli-a se deželnemu odboru naroča, naj prihodnjemu deželnemu zboru poroča, koliko povračila oskrbo valnih bolnišničnih stroškov bi kazalo naložiti občinam, da se odstranijo nepravilnosti, ki se zdaj nahajajo pri izdavanji spriceval o uboštvu, in se tako deželnemu zakladu odvzamejo bremena, koiikor mogoče. Prošnja kmetijske podružnice v Krškem v dosego postave, katera naj bi davčne odpise vsled ne vi ht določevala, se izroči deželnemu odboru z nalogom, v prihodnjem zboru poročati o tem. Poslanec Grass el li poroča v imenu finančnega odseka o proračuni h bolnišničnega, porodní s-nega, najdenišnega in blazničnega zaklada 281 za 1. 1880. in 1381., ki se poírd jo. Poleg tega se deželnemu odboru naroča, naj z mestnim zastopom ljubljanskim v dogovor stopi zaradi nakupa mestne ledenice; ter skrbi za to, da se bolnišnični uradniki v svojem poslu bodo skupno sè zdravniki vozili v noris-nico na Studenci. Dr. pl. Schrey v imenu finančnega odseka poroča o proračuni!) blaznično-stavbenega zaklada za 1. i860 in 1881., ki se sprejmeta. Dr. Schaffer v imenu finančnega odseka poroča 0 nacrtu postave, ki naj dopolni postavne določbe o sklepih avtonomnih upravnih organov zastran přiklad na n e p o s r e d n je davke; postava se po nekaterih preo?em bah sprejme. Vitez Vesteneck poroča v imenu finančnega odseka, kako razne deželne potrebšćine za leto 1881. pokriti ter gledé načina za sklepan je ob-činskih přiklad in druzih zastopov za 1. 1831. obveljajo sledeči predlogi: 1) V pokritje primanjkljeja v deželno-zborni seji dne 28. junija 1. 1880. odobrenega proračuna normalno - šolskega zaklada za leto 18^1. v zne3ku 18J.759 gold. 27 y2 kr. pobirala se bode 1881. leta 15°/o přikládá na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi priu ladami vred, pri hišno razrednem in pri davku od bišnih najemščin, pri pridobnini in pri do- bodkarini. 2) V pokritje v deželno-zborni seji dne 28. junija leta 1880. določenega doneska k zemljiško od-veznemu zakladu za leto 1881. v znesku 208.000 gold., ki se mora nabrati od přiklad na neposredne davke, pobirala se bode 1881. leta 15°/0 přikládá na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikladami pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini. 3) Za *lučaj, ko bi se uteg-nila zdatno premeniti podloga gledé přiklade zagruntni davek za 1. 1881., pooblastuje se deželni odbor, dogovorno s politično oblastjo , na podlagi vsled tega spre-menene skupne svote vseh neposrednih davkov s cesarskimi prikladami vred za normalno šolski in za zem-ljiško-odvezni zaklad dovoljeni procent za vsacega po 15°/0 spremeniti v oni procent, ki bi bil primeren spre-meneni skupni svoti teh davkov. 4) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti v smislu točke 3. dogovora dne 29. aprila leta 1876. (drž. zak. št. 72) privoljenje deželnega postavodavstva , da se za leto 1881. za kranjski zern-ljišno-odvezni zaklad določena 20(>/0 pnklada na neposredne davke s po cesarskem patentu od U), oktobra 1819. (drž. zak. štev. 412) ukazano tretjinsko priklado vred zniža na 15% priklado k celi predpisani svoti vseh neposrednih davkov , tedaj zlasti k rednemu znesku z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini. 5j Deželnemu odboru se naroča, zauka-zati občinam , okrajnim cestnim odborom in glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega mahú, da sk'enejo svoje přiklade na neposredne davke za 1. 1881. z ozirom na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti z ozirom na redni znesek z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini, ter pri dovoljenji večih přiklad ravno tako ravnati, dalje od deželnega zbora za 1. 1881. uže dovoljene přiklade na davke v tem smislu na primeren procent preračunati, in če bi pri tem pokazali se odlomki gledé procenta, postaviti procent na prihodnjo višo stopinjo. Dalje vitez Vesteneck poroča o proračunih deželnega zaklada za leto 1880. in 1881. Poslanec Svetec v generalni debati naj prvi poprime besedo in povdarja, v kako strašanskih številkah se kaže potrebščina za deželni in za normalno-šolski zaklad. Dokler je bilo deželno gospodarstvo v národnih roka h, kako hudo je nemčurska stranka očitala slabo gospodarstvo in zapravljivost ! Ko so potem prišle nove volitve, kako so leteli oklici do naših kmetov, ter jih svarili, naj nikar ne volijo narodnih kandidatov, kako se je takrat obetalo , da se bode vse na bolje obrnilo, če voli to liberalne kandidate, obetali so hribe in doline. Primerimo sedan je gospodarstvo današnje većine. Potrebščina deželnega zaklada 1. 1877. je bila 314 1*2 gold., 1878. 1. 318.217 gold., takrat je odsto- pila narodna večina. Letos imamo potrebšćine 384.268 gold, in prihodnje leto 395 951 gold. ISormalno-šolski zaklad je imel potrebšćine 1. 1817. samo 147.52J gold., 1878. 1." 179.887 gold., íetos pa 195.829 gold., prihodnje leto celó 197.161 gold. Razloček od 1. 1877. do leta 1881. znaša toraj nič manj kakor 81.000 gold, pri deželnem zakladu, in 22.000 gold, pri normalno šolskem zakladu, skupaj toraj okroglih 100.000 gold. (Klici na levi: čujte!) Stan deželne blagajnice ,,Kassastandu znašal je 1877. leta 76.550 gold., 1878. leta 63.297 gold., a lani le 42 951 gold., tukaj imamo razločka 33.000gold. okrogle številke. Tako kažejo šfevilke, da se je v tem kratkem času , kar je sedanja liberalna večina na kr-milu, naše deželno premoženje na slabše obrnilo za 130.000 gold. Nadalje govornik izvrstno ter oj stro šiba iažiliberalizem pod Auersperg- Lasserjevim mini-sterstvom in vpraša, kedaj so bili časniki toliko konfiscirani, kedaj je bila voli lna svoboda bolj stiskana, kakor takrat? Kedaj je bilo narodne ravnopravnosti manj, kakor pod tako zvanim „ustavnim" minister-stvom, ali ni naš „liberalni" deželni odbor komaj čakal, da je přišel do oblasti, da nam je narodni jezik vrgel iz deželnih uradov (čujte! na levi) in da je skušal v šole vriniti nemščino in ž njo izpodriniti, kolikor mogoče slovenščino. Se to smo doživeli, da se je v mnozih ljudskih šolah vpeljal nemški učni jezik, pedagogični nonsens; kajti to mora vendar vsak pametni pedagog priznati, da se v tujem jeziku nikdar ne more tako vspešno podučevati, kakor v maternem jeziku. Današnji poročevalec, nadaljuje govornik, je včeraj rekel, da se sedaj kažejo neki ,,črni oblaki" na liberalnem nebu; al on tolaži svoje tovariše, da priđe skoraj bister veter, ki bo te oblake razpihal. A mi, gospoda moja, ki vidimo nasledke tega dosedanjega liberalizma, mi bi želeli, da se ti oblaki prav čvrsto zgosté in nam dajo prav grobo nevihto (pohvala na levi) , katera bi prazni dim liberalizma za vselej razpihala, ki bi očistila zrak in zopet poživila tla avstrijske notranje politike, da bi na teh tleh mogel pognati resnični pravi liberalizem resnične in pravne ustavnosti, ki daje vsem narodom pravico in ravnopravnost. Potem se bode tudi na gospodarskem po1 ji kui^lu na-bolje obrnilo. (Živahna pohvala in ploskanjo na levi in med poslušalci.) Poslanec Luk man prav smešoo navaja, da za ves napredek imajo narodnjaki se zahvaliti ustavoverni stranki, ki je ustvarila §. 19. osnovnih po.-tav in ki narodnega napredka nikoli ni ovirala. (Ta smešna trditev je glasen smeh vzbudila med národními poslanci in med poslušalci.) Dalje očita govornik narodnjakom, da so kleri-kalci, da hoče klerikalna manjšina Avstrijo razbiti v federativne kose in enacih fraz več. (Glasen smeh.) Poslanec Ko bič graja slabo finančno stanje dežele , očita, da se deželni zaostanki ne iztirjavajo. ter predlaga sledeče: 1. Deželni odbor naj skrbi za postavno določbo , po kateri bi se užitninska prikla ia za deželne potrebšćine v odmerjenih odstotkih pobirala z užitnino vred in se odrajtovala v popolnem znesku ob enem z užitnino dotični c. k. blagajnici, ta pa naj vsak mesec sproti odrajtuje přiklade deželni blagajnici. 2. * 282 Deželnemu odboru se naroča, izterjanje zaostanka na užitninski prikladi 128.977 gold. 97'/,, kr. z vso inočjo pospeševati in o vspehu prihodnjemu deželnemu zboru posebej in na drobno poročati. Dr. Schrey skuša poslanců Svetecu, kateri je nemčursko slabo gospodarstvo dokazal, ugovarjati, in se v tem obziru skličuje na deželne přiklade. Al poslanec Svetec mu takoj odgovori, da ima še nekaj številk, katerih dozdaj še ni porabil, one bodo dokazale, da Schreyeva trditev ni istinita, da se je gospodarstvo gotovo obrnilo na slabše. Leta 1877. je došlo přiklad več, nego jih je bilo potrebno, za 3-5.000 gold., 1878. leta 36.000 gold., za letos pa jih ne bo več prišlo kakor 4000 gold. (Čujte! na levi.) Vidite, slavna gospoda! končá govornik, da znamo tudi mi na tej strani jako dobro računati. Nemčurska stranka, kateri so bili taki dokazi slaboga gospodarstva jako neprijetni, predlagala je po svojem galopenu dr. Schafferju konec debate, ki se je, se vé, brž sprejel. Tedaj se je v splošni debati oglasil le še poročevalec vitez Vesteneck, ki je po svoji navadi pač zaničevalno govoril proti narodni stranki, a vendar ni mogel jasnih številk ovreči. Dalje pravi, naj se narodnjaki veče stroške zapišejo na svoj rovaš , saj so oni tega krivi. (Dr. Vošnjak zakliče : To je vendar aroganca.) Na to vitez Vesteneck deželnega glavarja klice na pomoč, a ta mu ne more pomagati. Konečno Vesteneck pravi, da on ne pozna nobenega narod nega jezika na Kranjskem, on pozna dva deželna jezika, oba enakopravna; o jezikovnem vprašanji bi se lahko pobo-tali, nikakoršne zveze in sprave pa nećemo a stranko, ki naravnost korespondira z Rimom. (Velik smeli iu ugovor na levi.) Poslanec Svetec zahteva, naj Vesteneck to stvar razjasni in dokaže, al ta molčí in se ne upa odgovoriti. V specijalni debati se dr. Zar nik oglasi k točki ,,plače" in pravi: ko se je pred nekaterimi leti le nekim uradnikom plača neznatno zvišala, takrat je ona stranka vzdignila velik hrup, da narodna stranka neizmerno za-pravlja deželno premoženje; takrat je govornik kot poročevalec trdil, da bode nasprotna stranka takoj, ko do večine pride, uradnikom plače povikšala ; takrat so gg. Apfaltrern, Deschmann in Vesteneck migali z rokami, da nikdar ne, tudi za eden krajcar ne; tedaj je odlični ud nasprotne stranke, ki še zdaj sedi v zboru, rekel: Država lahko zapravlja, če hoče, ali dežela kranjska ne more plač povikšati! Tako se je na oni strani govorilo leta 1873., a zdaj ste v tajni seji glasovali vsi kakor eden mož za povikšanje uradniških plac. (Čujte! na levi.) (Konec prih.) Slovensko slovstvo. * Službovnik nemško-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. 3. del : Peštvo in lovska četa. (Dienst-Reglement slovenisch-deutsch fur das k. k. Heer in Fragen und Antworten. 3. Theil : Infanterie und Jágertruppe. Bearbeitet und verlegt von Andreas Gomel Edlen v. Sočebran k. k. Hauptmann.) Tako je ime novi knjiž ci, ki jo je ravnokar na gosp. Andrej Komel pl. Sočebranski, c. k. stotnik v Grade i. V njej raxlaga naš velecenjeni in edini vojni slovenski pisatelj službo c. k. peštva in lov-ske čete v 10. razdelkih po vprašanjih in odgovorih. Kakor je častiti rodoljub v svojih poprejšnjih osmerih knjižicah jasno in v lahko razumljivem jeziku razkla-dal našim slovenskim vojakom vojna opravila, tako je tudi v pričujočem delu se skazal spretnega učitelja avstrijske vojske. Sl. vojno ministerstvo je tudi to knji- žico potrdilo za rabo slovenskim vojakom in zdaj je le želeti, da jo naši gosp. oficirji toplo priporocajo vojakom, katerim v poduk je pisana. Praznik sv. CirJa in Metodija na Dunaji. Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu. (Dalje.) Predsedatelj praznika je bil mlad Ceh; on je stopil k pjupitru in v kratkem govoru je raziožil po češki cilj in pomen svečanosti. Potem je kor pevcev zapel tudi po češki avstrijsko himno, katero smo poslušali stojé. Pravili so mi, da mládencem se je to potrebno zdelo, da bi vladi izjavili svojo zahvalo za vse tisto, kar jim je bilo ta dan privoljeno, in jaz menim, da tako posto-panje je bilo prav pametno. Po himni je govoril tisti Ceh, predsedatelj praznika, dovoljno doigi govor tudi po češki; škoda le, da sem ga prav malo razumel. Gospodje , ki so sedeli blizo mene , so tni tolmačili jedro govora; povdarjal je namreč važnost privoljenja slav-janskega jezika pri službi Božji,, pomembo sv. Cirila in Metodija v slavjanskem svetu itd. Govornik je končal govor svoj z objavo zahvale ljubeznjivim gostom za udeležitev praznika; posebno radost je on izjavil gledé Poljakov, ki so se vprvič vdeležili obceslavjanskega praznika. Za temi besedami je sledilo burno rokople-skanje, klici „slava", ,,živio" in drugi priveti. Precej potem so prišli predsedatelju povedat, da eden iz Poljakov želi govoriti, v kar je tudi vládni komisar přivolil , dasiravno poljski govor ni bil v programu. — Potem seje začela cela-vrsta govorov: govoril je Srb, Slovak, Ceh, Rus, Slovenec, Poljak, Bolgar in Hrvat, vsak v svojem jeziku. Po vsakem govoru je kor zapel kako pesein, navadno pesem one narodnosti, katere je bil govornik. Pesmi so se pele prekrasno; zdelo se je, da vsak pevec je sam po sebi muzikant; glasovi njihovi bili so prekrasni in izbrani tako, da ni mogoče lepše. Poseben vtisk je naredila na nas hrvatska vojna pesem, katera, kakor so pravili, je bila nedavno še pre-povedana v Avstriji, še le po turski vojski pa dozvoljena. Iz ruskih pesem so peli eno gališko : ,,Oj div-čino", ki meni ni znana. Iz velikoruskih pesem je biia tudi ena iz začetka v programu, nova: ,,Vverh po ma-tuškě po Volge ot Njižnago Novgoroda", al gospodje pevci niso nikjer našli nót te pesmi in zato niso peli. Vse pesmi so izbujale burno odobrenje, a nekatere, posebno vojne, so morali po dvakrat ponavljati. Jaz sem mnogo izgubil na tem prazniku s tem, da večidei nisem razumel govorov brez tolmača. Al kdor pri taki smesi naših slavjanskih jezikov želi vse razumeti, ni mu zadosti biti slavjanoljubu, biti mu je treba učenemu slavistu. Po ruski (to je v literarnem ruskem jeziku) je govoril Gregorij Ivanovic Kupčanko; bistvo njegovega govora je bilo: zgodovinski obzor delavnosti sv. Cirila in Metodija. Govor je bil jako zanimiv in v literarnem odnošenji prekrasen; govornik je naredil le nekaj pomót v povdarjanji. Bi li bilo mogoče, sem si mislil, gališkemu separatistu prečitati tak govor v izmiš-ljenem jeziku, katerega gospodje separatisti, dovolj pre-drzno, imenujejo južno-ruski jezik, ako bi si ne izpo-sojevali grđih polonizmov ali celó germanizmovV -Nikakor ne! Interesantna epizoda na prazniku je bil govor Poljaka. Ko je predsedatelj objavil, da bo govoril pan izmed Poljakov, ni bilo rokopleskanji ni konca ni kraja, tako, da govornik dolgo ni mogel začeti govoriti. „ Na- zadnje — nazadnje je tudi Poljak z nami" ! so kričali mladi Slavjani, ,,nazadnje mu moremo roko podati^. Take in podobne besede zaupljivosti so se razlegale od 83 vseh strani. Obseg njegovega improvizovanega govora 60 kr. za osobo. Tuđi za jed in pijaco je prilično pre bil sledeč: Po kratkem v vodu je rekel govornik: skrbijeno. » ) Poljake , štejejo za separatiste v slavjanskem Nas delu: ali, panovije, to ni tako Ko sem se vozil po polji Sarajevskem ure pn Kakor krásen je bil pogled na mesto iz daljine zastopa; in vendar mi srno se povsod in vselej bo- kakor veličastveno se je vidělo Sarajevsko mesto po * Franciji, in mi lili uok ovuuvu-v. v lopauijij v itcinji., v i auvi j t , i" »-«- stavljeno na podnožji visokih in krasnih planin , laiu se potezamo samo za svobodo". (Kaj pa v Bolgariji? tužno, zapušceno in zanemarjeno kazalo se je člověku kaj pa v Srbiji? sem si mislil). Svoj kratki govor je ko je přišel v njega bližino, posebno pa ko priđe v govornik končal z izjavljenjem želje slavjanske svobodě njegove glavne ceste. Najglavneja je cesta Franc Join jedinstva. Med tem govorom je vladni komisar ne- sip o va, ob kateri so bile videti poprej prilično lepe tako kolikokrat vstal želee ustaviti govornika, pa prosili so turške hiše, al takrat sama podrtija po strašném o^nji ga potrpeti in sam govornik je še o pravém času za- kateri je ravno ta del mesta uničil. Na vsaki drugi ali molčal, drugače škandal'je bil blizi. Mladi Galičan, ki tretji hiši, katere so bile še brez strehe, se je prav najivno navdušil po kakošnega hotela, a nikjer ni bilo dobiti bil sedel zraven mene je napis sobe ene y govoru Poljaka. Vprašal sem ga: povejte mi, kaj vam kjer bi člověk mogel prenoćiti. Zatoraj tudi meni ni se je tako silno dopadlo v tem govoru? ,,Kaj?u odgo- ostalo nič druzega, nego precej podati se do vlade da varja on, ,,kako kaj? Ali ne vidite, da to se je zgodilo mi ona v kaki privatni hiši preskrbi stanovanje. To se danes prvikrat! Vara ni li znano, da do zdaj so se nas je tudi nemudoma zgodilo. Dobil sem stanovanje pri Poljaki ogibali? a zdaj, kakor vidite, oni želé združiti nekem pravoslavném trgovcu, kateri me je prav surn- se z nami, zjediniti se tako rekoč, v eno dušo in eno ljivo sprejel, ko me je vladni služnik tje dopeljal 7 i telo! a kakošno dušo in kakošno telo? sem gazo- sleč, da bode moral dati mi sobo za male novce, kakor pet vprašal, in kaj vas izpodbuja, veriti takim starim, vsem znanim, sto in stokrát slišanim frazam, kakoršne vojakom. Se 7 ko sem mu rekel, da mu plačam vsak dan gold., samo naj mi dá sobo, odkazal mi Je sobo nam je poljski gospod povedal? Kakošna more biti za v prvem nadstropji, ter postal nekoliko prijazuejši z vas družba z njimi? Pri vzajemnem sovraštvu oni vas menoj. Vrata v sobi bile so iz težkega železa, in tudi opoljčavajo — koliko lehce jim bo to, kedar bodete za- okna okovana vsa z železom. Pod bil je z ilovico načeli jim zaupovati! Bukovinci bili so popolnem enakih tolčen , okolo sten pa nizek turšk divan — edino po- misli z menoj ; ali mladi Galičan je povidimomu tudi hištvo v celi sobi. Ta divan služil mi je za posteljo „x^----—— g0 j0 2abili mnogi, ki so mizo in stol. Bil sem v pravi „kajhi"; al bilo je dobro uže pozabil zgodovino, kakor kaj več kot študent, in ki so kaj več doživeli in do- samo da sem imel svojo kožo pod streho. segli kakor on. On je odgovoril, da nevarnosti ni ni Ko si svoje stvari prenesem v svoje novo stano kake biti. 7 in da ruskih Galičanov nikdo ni v stanu pogu- vanje, napotim se zopet k vladi, da bi mogel dobiti av- Meni se pa zdi, da na tem prazniku je Poljak dijencijo pri vojvodi Wurtembergu. In res uze drugi ostal zvest sara sebi, in drugače tudi soj ati ga, bi ni mogoce. Ob- dan bil sem tako srečen, da sem se mogel oglasiti pri bilo, obsajati neogibljivo razvitje zgodovine. vojvodi, do katerega je sicer bilo zeló težko priti zarad (Dalje prihodnjie.) Ozir po svetu. Popoto va lij e po Bosni lz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.) njegovega obilega posla in mnogih vsakdanjih avdi jencij. Prav uljudno me je sprejel ter mi obljubil, da pogovarjala o gospodarstvu se bova kasneje več bosanskem 7 ko se povrne iz Mostara 7 kamor se je 10 Ođ Blažuja spusti se cesta po malem bregu na Sa- mesto Sarajevo, katero, kakor se pripoveduje, rajeva ko polje. Krasno in plodovito je to polje, ka- najveće za Carigradom na iztoku. Kmalu dobil sem precej drugi dan odpeljal. Od tam vrnil se je še dni kasneje , zatoraj moral sem do njegovega povratka ostati v Sarajevu, kar mi je bilo tem Ijubše, da sem za ta čas imel priliko seznaniti se običajem naroda in bosanskimi navadami, pa pregledati na drobno tudi j© kor je liko široko. malo tako lepih. Dolgo je 4 ure in blizo to- mnogo znancev Hrvatov in Slovencev, kateri so mi Srednja je njegova visina 520 metrov. Na jako radi kazali vse znamenitosti Sarajevske. Dnevi tem polji raste pšenica, ječmen, koruza, oves, proso, rž, přetekli so mi hitro I---j- jy>jv4i»vnj jvjvujvuj xwi. uíjcíj \j v ^o, piuowj i u, pi ClCh.il OU Uli UlUU , kajti v ou , i\ai ouui » iuv>i , jo lan itd. Za vse poljske pridelke dobra in plodna zemlja meni novo, in to je za vsacega, kateri ni bil še v onih vse kar sem videl bilo Je lahka ilovčna, pomešana z apnenkom. Travnikov je krajih. malo videti. svojim hišnim gospodarjem tuđi sva se teče Kako lepo bi se dali pa tudi ti vrediti, hitro sprijaznila tako, da me je večkrat pozval na črno kavo v svoj dućan, kjer je obično sedelo tudi več dru- in lahko bi jih bilo namakati, ker po Sarajevskem polji reka Bosna, Žujevina, Železnica in Milječka. Na gih trgovcev Vsak dan videl in slišal sem več za zapadni strani polja vzdiguje se strma planina Igman nimivega o življenji sarajevskem in običajih bosanskih. (3800' visoka), iz katere izvira reka Bosna na severni in severno-zapadni planina Kobilja glava proti jugu in zahodu pa planina Tre be vic (5100'). Pod to planino in pod planino Ozron (4800') leži mesto Sara- vsem bodem našim čitateljem vprihodnje poročal. (Dalje prihodnjie.) levo Cesta čez polje je lepa, široka, in se ko se J . ~ , j^jv J^ X^«,, ouuao, m oc iVf MXU BI přibližuje mestu Sarajevu, opazijo se nekatere veče hiše so posestva Sarajevskih begov. y Mnogovr&tne novice, Koncem letošnjega leta se ima po preteku 10 let ljudstvo vseh dezel našega cesarstva znova šteti. Nedavno toplice Ilidža, najznamenitnejše v Bosni. Vrelo toplo je ministerstvo notranjih oprav zarad tega izdalo izgledke * Eno uro pred Sarajevem nahajajo se na tem polji 45° R. ima v sebi železa, natrona •xu X». *xxic* y ovu» avivai» j uo n uua, magnezije in maiu Iiuiujmaic^ pu rvatci i u oo i luči tu csicvucujc vioin. » icu ogljenčeve kisline. Ob času turške vlade bile se te to- formularih se nahajajo rubrike, katerih v zadnjem šte- li V • a V V V 1 V • • • 1*1 ti ti 1 ^ A /l A • 1 • 1 TT 1 • i « • malo (formulare), po katerih se ima to številenje vršiti. teh pliće čisto zapušcene; se naša vlada jih je priredila vilniku 1869. ni bilo. tako, da more vsak dobiti vse potrebno. Sobe za osobo jo po zbornici poslancev je nara gold. 50 kr. s postrežbo, kopelj pa stane 20 do ravnavali reč letos, ko so državni proračun za letošnje leto ob 7 ministerstvo dobilo nálog, naj > ko se bode 384 letos ljudstvo štelo, pozve tudi národnost prebivalcev vsacega kraja in naj za to posebno rubriko vmésti z naslovom: „roclovinski jezik" (Familiensprache). Namesti te besede je ministerstvo stavilo v to rubriko na-# slov: „družni jezik" (Umgangssprache). Koiikor se po jeziku, s katerim rodovina med seboj obcuje, sklepati more na narodnost vsacega posameznega člověka, bo tedaj po tem takem novo številenje kazalo razliénost národov v Avstriji Naj bi se tedaj v to rubriko vpisal vselej jezik tak , ki ga rodovina govori med seboj, da nemčurska ali lahonska birokracija v slovenskih deželah ne bi kazila resnice. Zato pozor župani in žup-niki ! — Pa še druge rubrike se nahajajo v novem šte-vilniku, namreč: , znanje branja in pisanja", — „telesne in duševne hibe": ,,slepi, gluhi, mutci, blazni, bebci". — S števiienjem ljudstva je združeno tudi številenje koristne domače živine. Tudi tu se nam potrebno zdi opomniti, naj gospodarji ne zatajijo resnice, koliko imajo kónj , krav, ovác itd. boječi se višjega davka, kajti v tem številenji ne gré za davek, ampak le zato, da se vé, koliko živine je v deželi in šepotem dežela z deželo primerjati more. Na kratko rečeno: tù gre za statistiko ljudstva in živalstva. * Koliko sladkorja povžije vsak Člověk leto in dan v razliČnih deželah. Največ sladkorja (cukra) povžije Anglež, in sicer na leto 29 kilo, — severni Amerikanec 17 kilo, — Francoz 7 kilo, — Nemec 6 kilo, — Av-strijanec 5 kilo, — ltali;an in Rus 3 kilo, — najmanj pa Turek, ki sladkorja ne potřebuje več, nego 1 kilo leto in dan. Nasi dopisi. Iz Vipave 1. sept. (Slavnostno praznovanje ôOletnice Nj. veličanstva cesarja Franc Josipa L) bo pri nas v Vipavi 8. dne t. m., to je, na malega Smarna dan. Program slavnosti je sledeči : I. Slovesná s v. maša v Logu pri Vipavi ob 10. uri dopoldne, pri kateri poje zbor 40 izvrstnih Ske denjskih pevcev slavno znano Riccijevo latinsko mašo. II. Velika kmetijska tombola v Vipavi osnovana od vipavske podružnice c. k. kmetijske družbe kranjske ob 1/44. uri popoludne s sledečimi dobitkami: 1) prva amba: garnitura kletarskega orodja vrednosti 6 gold.; — 2) druga amba: garnitura vrtnarskega orodja vrednosti 6 gold.; — 3) terna: mlin za grozdje mastiti vrednosti 16 gold.; — 4) kvaterna: holandski filtrirni aparat za vino filtrirati (čistiti) vrednosti 24 gold.; — 5) cink vi na: železni stroj za rezanico rezati vrednosti 40 gold.; — 6) tomboia: mlad bik čistega muricodobkega plemena vrednosti 100 gld. Tombola bode pri vsakem vremenu ; pri lepem na prostém, pri dežji pa pod streho. Vsaka kartelca (srećka) stane 20 krajc. 111. Slavnostna beseda vipavske čitalnice v dvorani na Tabru, zvečer ob 8. uri s slavnostním govorom, dvema gledališkima igrama: ,,Ena se mora omožiti" in „Krojač Fips", s petjem Skedenjskega pev- skega zbora in plesom. Za odbor vipavske čitalnice: dekan J. Gr abri jan, predstojnik. Za odbor vipavske kmetijske podružnice: R. Dolenc, predstojnik. Iz Paradišča pod Ljubljano 25. avg. J. (Komu hoćemo zaupatih Dve politični stranki ste pri nas na Kranjskem: slovenska namreč, to je, domaća, in pa ptuja, to je, nemškutarska. Ti stranki stojite v opoziciji ena drugi na*pi\ti, in bijete trd boj o narodni ravnopravnosti in o drugih deželnih upravnih zadevah. Naša slovenska narodna stranka hoče in delà na to, da obveljá, kar vsacemu narodu po ustavi gré, — da se marsikaj predrugači v cesarskih uradih in šolah, — da se občinam dadó marsikatere pravice, ki jih dozdaj po-grešajo, tako na priliko, da se županstvom dá pravica, po svoji previdnosti odreci ženitev ali jo dovoliti , in tako druzega več. — Druga, nemčurska stranka, pa delà temu ravno nasproti ; ona hoče vse ponemčiti, ako bi jej bilo inogoce , da bi naš slovenski jezik v šoli in uradnijah skoro da popolnem se zatrl. Ona kuje brez-obzirno proti mišljenju narodnih poslancev nam protivne in škodljive postave; med drugimi moramo posebno gra- jati šolske, in kakor srao nedavno iz obravnav letos- njega deželnega zbora zvěděli, skleniia ie tudi postavo za odkup duhovske bire v pridelkih. T H po 6 tava, če zadobi najviše potrjenje, bila bi očitno škodljiva za du-hovstvo irj le novo breme davkov za kmečko Ijudstvo. Mar ti gospodje res rnislijo, da kmet denar e koplje v kakera rudniku? Mi kmetje bi pač radi videli, da bi tisti gospodje, ki nam tako čudne in škodljive postave kuj ej o, sami praktično poskusili kmetij stvo in kako se kruh prideijuje pa davki plačujejo, potlej bi namesti „Wacht am Rhein" drugo pesem — ,,Miserere" peli Î Pa kaj je za vse to nemčurjem mar? Mi Kmetje dobro poznamo njihove nakane, mi dobro vemo, „kam pes taco moli". Zato pa tudi smo prepričani, da V3ak, ko-gar strast ni še popolno oslepila in ima še kaj iskrice domoljttbja v sebi, bode se možato v3topil na narodno stran, in kedar pride Ča3 novih volitev za deželni zbor — ki menda ni daleč — se bode junaško boril pod banderora národně zastave za svetinje domače, da se resimo tistih naših nasprotnikov, ki so si zdaj skovali imé „Deutsch-Krainerjev", to je, „nemških Kranjcev"! Iz Ljubljane. — Nova nevarnost pretí našim gospodarjem in to iz Hrvatskega. Po oklici c. kr. deželne vlade se je na pašniku Kokošici, tedaj prav blizo naše dežele prikazala o včj a kuga, ki je to, kar je goveja kuga in zato tudi goveda okuži. V vojaški granici pa razsaja goveja kuga v 3 okrajih. Zato je naša c. kr. deželna vlada z oklicom od 27. avgusta prepovedala, da se v §. 1. postave o goveji kugi od 29. svečana 1. 1880. imenovana živina in druge stvari iz okužene županije Karlovške in iz vse vojaške granice na Kranjsko ne smejo ne vpeljati in tudi skozi Kranjsko ne prepeljavati, dokler niste kugi na Hrvatskem zatrti. Iz neokuženih krajev civiinega Hrvatskega je pa dopu-ščeno vpeljevati v §. 1 postave o goveji kugi iraeno-novane živali in stvari samo po železnici čez B reži ce pod pogoji postavlienimi od c. k. namestništva v Gradcu. Vsakoršno vpelievanje in prepeljevanje takih živali in stvari po železnici čez St. Peter je pa prepovedano do daljega. Tudi v vseh drug h krajih je še oštro prepovedano , gori imenovanih živali in stvari vpeljevati, ter se bodo kaznovali prestopki tega prepisa po §. 39. postave o goveji kugi od 29. februarija 1880. s tem , da celi převoz zapade in po okoliščinah še na drug način. — Po predlogu družbe kmetijske je deželni odbor naročil gosp. R. Dolencu, vodji deželne Slapenske sadje- in vinorejske šole, ki je uže leta 1874. v Klo- sterneuburgu videi phylloxero in po nji vinogradom prizadeto škodo, naj se še ta teden podá v Zagreb, da ondi pozvé, kako na dalje stojí z nesrečno phylloxero na Hrvatskem, in po teh pozvedbah obhodi okužene na štajarski m^ji ležeče hrvatske nograde, potem pa čez Kapele na Štajarskem , kjer utegnejo phylloxéra sumliivi riogradi biti, se na Doje n j sko podá in v Met lik i, Ornoinlji, Sem ici, St. Rupe rtu, Ka- 285 tečah in če mogoče tudi v Krškem lani zarad goveje kuge ustavljena v ino rej ska popotvanja na-daljuje , pa povsod tudi o phylloxeri vinorejee poduči. — Naj tedaj naši vinorejci bodo pripravljeni na prihod gosp. Dolenca in se povsod v obilném številu zberó za sprejem jim toliko koristnega in zarad grozo-vite phylloxere toliko potrebnega nauka! — Gosp. Kur alt se je v pooedeljek zopet podal v vinograd* proti Klanjcu na meji štajarski, da dalje preiskuje, kako daleč da je razširjena phylloxera. — lz Brežic na Stajarskem pa se danes poroča „Slov. Narodu", da je z Dunaja poslani izvedenec dr. Re s 1er žalibog nasel phylloxero uže v nogradu pri Kapelah na S taj ar s k ein. - (Iz odborové seje družbe kmetijske 22. avgusta) imamo poročati na dalje sledeče: Na vabilo vrtnarskega društva v Gradci se bode, ker je letina o sad ji letos na Kranjskem malo prida , družba kmetijska Štajarske deželne razstave udeležila le z razstavo 9 sort dobrega krompirja, ker na razstavi razlionega žlahnega krom-irja je družbi vrtnarJd posebno veliko ležeče. Ker ode 2o. septembra v Gradci tudi zbor za ustanovitev avstrij skega sad j erej skega društva, je odbor gosp. viteza Gutmansthala prosil, naj bi on družbo kmetijsko kranjsko zastopal prt tej skupščini. (Gospod vitez Gutmansthal je odboru uže odpisal, da rad pre- vzame to zastopstvo in tudi zastop pri popotnem zboro-vanji avntrijskih kme^ovalcev in gozdarjev.) — Odbornik g. Robič je poročal na vprašanje c. k. deželne vlade o zadevah davka za vino, ki ga pridelajo vinorejci in ga sami točijo; odbor je odobril njegovo poročilo. — Na vprašanje Vode ta, oskrbnika družbinega vrta: po čim naj prodaja na vrtu přiděláno posebno lepo pšenico, svetio pšenico in p e d i gr e-pšenico in pa sibirsko rž, je odbor sklenil, naj pšenico prodaja liter po 20 krajc., rž pa po 10 kr. Ker prideika, za katerega je bil letos le majhen prostor za poskušnjo odločen, ni veliko, družba ni v stanu, niti svoje posebno lepe pšenice niti rži prodajati na veliko mero. — Ker v deželni razstavi Štajarski bode od 17. do 19. septembra tudi razstava goveje živine, naj bi naši gospodarji šli gotovo lepo blagó ogledat v Gradec. — ZaČetek novega šolskega leta je uže prav blizo, a še ni duha ne sluh, kaj je z résolue ij ami, ki zadevajo narodno ravnopravnost in so bile sprejete v državnem zboru. „Ali nam bode še dolgo treba čakati?" — vprašajo česki „Narodni Listy", da se izvrši, kar veleva sklep državnega zastopa. In to vprašanje stavimo tudi mi Slovenci, zanašaje se na sprevid-nost sl. ministerstva, da je uže celo leto ravnopravnostne vlade prešlo, a za naše soie ni se Še nič storilo. — Gospoda Pir ker in Sim a sta ljudsko Šolo v Kamniku, v kateri od nekdaj z dobrim vspehom uČijo očetje frančiškani , obsodila, da je zdaj — za nič! in da se zato morejo nadomestiti drugi učitelji izprašani po novi sistemi. Ta predlog je odobrila večina sedanjega deželnega šolskega sveta, ki je sin nemčureske sedanje većine deželnega zbora. Mestni zastop kam ni ški je o tej zadevi položil prošnjo Nj. veličanstvu cesar ju. Mi pa govorimo gotovo v smislu naroda našega, z davki uže zdaj preobloženega, ako javno povzdignemo protest zoper gori navedeni sklep šolskega svetovalstva, po katerem bi dežela naša imela dobiti spet novo davkovsko breme kakih 2000 goldinarjev ! — (0 veselici v Kranj i), ki so jo v nedeljo zvečer v spomin tisočletnice slovanské liturgije napravili dijaki, rodom iz Kranj a, podpíráni od druzih svojih sodijakov, se nam poroča, da se je skozi in skozi interesantni program izvrši! jako precizno in na glasno pohvalo obilo zbranega občinstva. Cisti donesek, namenjen po vremenskih uimah poškodovanim Dolenjcem , je, kakor se sliši, jim donesel precejšnjo podporo. Kratkočasila je obeinstvo tudi gledališka igra „Zorko", ki je bila izvrstno predstavljana, le malo predolga z ozirom na pozni zacetek besede in obširni program. Po „besedi" bil je pri enacih veselicah obligatni ples, katerega se je obilo udeležil cvet kranjskega mesta. — V ponede-ljek dopoldne bil je skupni obed dijakov v gostilni ,,pri levu", po domaće ,,v puščavi". Ob 5. uri popoludne so dijaki obiskali grob Prešernov in Jen kov, kjer so dijaki peli nadgrobnice. — V sredo nameravani iziet v Bled zahranil je „Jupiter Pluvius". Mladim gospodom po vse tedaj castin hvala iz dvojnega ozira: enkrat zato, da so s tem dejanjem pokazali navdušenost za slovensko besedo in pesem, — od druge strani pa milo srce do nesrečnih svojih rojakov. — „Matica slovenska" posije k zlati maši 5. dne t. in. čestitko gosp. dr. Muršecu, ki je v prvi vrsti njenih ustanovnikov in v vrsti onih zaslužnih rodoljubov stal, ki so ledino orali na polji slovenskem. Tudi svečanosti slavnega Stanko Vra z a ne bode prezrla. — Prihodnje „Novice" prinesó nekoliko zanimivih črtic iz životopisa gosp. dr. Muršeca, ki nam jih je izročil gosp. Davorin Trstenjak. — Gosp. prof. Marušič iz Gorice, velecenjeni nas sodelovalec, biva po povratku z Bleda nekoliko dni v Ljubljani, kjer ima mnogo prijateljev. — Gosp. prof. Po vše pa, ki je tudi nekoliko časa tù bival, se je podal danes zopet v Gorico nazaj. — Naklo, prijazna vas nad Kranjem, je obhajala preteklo nedeljo veliko cerkveno svečanost trojne zlate maše. Obširnejše poročilo redke te slovesnosti prinese prihodnji naš list. — (Pravda ,,Novic(\) Zavoljo našega poročila o , liedertaflerjih" na Smarni gori in v Medvodah je poslal finančni uradnik gosp. E. Wawreczka, kakor „Nar." in „Slov." tudi „Novicam" nekak „popravek", katerega so pa „Novice" odbile, kakor ona dva lista, ker se jim je neresničen zdel. Zato je šel Wawreczka k okrajni sodniji tožit vse tri liste. „Narod" se je nekako po-godil ž njim , „Slovenec" pa ni hotel spustiti se v no-beno pogodbo in c. k. okrajna sodnija je res razsodila, da mu ni treba sprejeti Wawreczkinega „popravka" o obnašanji „liedertaflerjev" pri onem famoznem izletu, pač pa mora tožnik Wawreczka poplaćati stroške obravnave. To mu pa ni še bilo dosti , šel je in tožil pri okrajni sodniji ljubljanski tudi „Novice", ki njegovega „popravka" niso hotele sprejeti, rekši, da vsa ta rec še ni jasna. 0 tem je bila prva obravnava 19. dne t. m., odgovorni vrednik gosp. Majer pa tudi ni hotel nič vedeti o popravku Wawreczkinem , marveč je po-nudil dokaz resnice glavnih reči, nad katerimi se je Wawreczka spodtikal, po pričah. Zato je bila obravnava přeložena na petek 27. t. m. K drugi obravnavi sta oba, toženec in tožnik, pri-peljala priče, iz katerih odgovorov posnamemo sledeče: Priča gosp. Kadilnik je bil přišel drugo nedeljo na Šmarno goro in tam slišal, da so „liedertaflerji" med mašo polegli se po grmovji, slekli srajce in jih razo-besili po grmovji, med tem pa s suknj ami ogrnjenimi hodili krog cerkve, da so se ženske sramovale , drugi ljudje pa se hudo ježili; sploh pa so ljudje rekli, da ljudi, ki bi se bili tako grdo vedli, na Šmarni gori še niso videli. Tudi je zvedel, da so v cerkev prišli s tlečimi smodkarni, pa še le po maši, ker med mašo so v grmovji^golaš kuhali. Priča Sušteršič, kmetiški fant, ki je „liedertaflerjem" mehove gonil, pripoveduje, da je nek gospod přisel na kor s tlečo smodko, katero je na okno položil, potem 280 pa, xv\j ju je Uli, JJ1KJ«,, piCUJčU Lia U^IilJU , JU J« I usta vzel in krepko potegnil. Kavno tako je videi __j____ — i ______••_ * • _ ±___ ko jo je on, priča, predjal ca ograjo celó v ,lie- Potovanje cesarjevo je povsod slovesno. V nedeljo se je pripeljal cesar v Olomuc na Moravsko, w«»" » tj^/x iu ^ut^^uii. iiavuu ju- viuti * jucucijv; oo je pi i ci j a i ucoai v viuuju^ ii a» i a. v oj\u dertaflerje" brez srajc, dva celó z zgornjim životom čisto Ulice in hiše so bile krasno olepšane, navdušenega ljud naga za cerkvijo, kjer se ljudje sprehajajo. sanje gospoda sodnika potrdi tudi on igrali^ take, po katerih Na da so na se dá vpra-orglah stva vse polno. Predstavile 60 se mu vse oblastnije t ze * IMIWJ »aiuiiu cl Smarnogorski mežnar potrjuje plesati da predstojniku olomuške založnice je odgovoril češki. Pro stevojski okrajni glavar ga je pozdravil češki, na kar so o iv; v \j j o Lv a ui\i ci j li i vai o J i \j íj ka. x a v u vv^oai ^ uc* nc*x gospodje" je cesar odgovoril, da ga jako veselí slišati, da zna uujMiiiv^vioiu uj ía li pa tudi rri v• • 1 urcija. Albancih se poroča y da se Tur Še v Medvodah tako, da se je moglo res dražiti ljudstvo čiji nočejo udati. Turski odposlanec Riza paša je dne in vznemirjati. 24. t. m. zbral vse vodje albanske lige okolo sebe, ter Po razsodbi, katero je gospod sodnik naznanil v jim je baje prigovarjal, da se udade volji porte hoče (?), da se odstopi Crnogorcem Osinj. y Ker se niso slovenskem jeziku, je Wawreczka rekel nemški: ,,Jaz pač nisem vsega razumil, pa se vendar pritožim". ti vodje hoteli udati, je ukazal zvezati jih, a ljudstvo Slobodno mu, a „liedertaflerji" mu menda ne bodo liva- jih je osvobodilo, ter protilo Rizi paši s smrtjo Riza za to, da je njihove umazane srajce zdaj tako pred paša je poklical svoje vojake okolo sebe ležni svetom razobesil. Je neka reč, ki tem huje smrdi, čem bolj jo mešaš. Menda bo zdaj Wawreczka vsaj enkrat dosti imel. y da ga va ™J ej vlad Turčij se daj ne verjame » da Je Iz Kranj a nam je došlo sledeče vprašanje: ,,Drage nam „Novice", ki ste se zmerom zanimale resno postopati ž njo, žuganj ivropske nim bro- dovjem se zdi sultanu prazno. Zdaj so se po davkih državne k zopet ekoliko napolnile in uporniki proti za naše šolstvo, vprašajte vendar sl. vodstvo naše na Grški in Črnigori se pridno podpirajo. Zadnji čas novo oživljene gimnazije, zakaj do zdaj še ni oficijelno oki i cal o, da se letos zopet odpre 1. razred naše gim- toraj y da se Turku res obj pokaž^j uze prav blizo, m starišem na- nazije? Začetek šole je šega gorenjskega kraja, za katere še posebno so pre-svitli cesar dovolili nam gimnazijo, je vendar treba to zvedeti ob pravem Času , kam bodo dali svoje sinove, ki želijo naprej študirati? Nam se to odlašanje jav-nega oklica nekako čudno zdi in marsikaj se ugibuje, kar ne spričuje ravno, da bi sl. vodstvo imelo posebno srce za to, da so milostljivi cesar Gorenjcem zopet dali gimnazijo " Doneski za spominek Xaklem po pokojném škofu Legatu. Poleg uže priobČenih 19 gold 50 kr. so donesli Kar o Tedeschi pnik v Urbanček, župnik v Krašinji gimn. profesor v Trstu 20 gold Gorjah gold. gold y Janez