LETO XVI — ŠTEVILKA 4 APRIL 1984 POŠTNINA PLAČANA PLAN 1984 UVODNA DOLOČILA Z letom 1984 vstopamo v četrto leto srednjeročnega plana 1981—1985. Plan za leto 1983 bistveno odstopa od predvidevanj srednjeročnega plana za to leto. Plan za leto 1984 je sestavljen na osnovi naših možnosti z upoštevanjem ključnih ciljev družbenega gospodarskega razvoja, ki so opredeljeni v načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji ter v zvezni in republiški resoluciji za leto 1984. Naš nadaljnji razvoj, prav tako pa tudi življenjski standard vseh zaposlenih bo neposredno odvisen od izrabe možnosti, ki jih imamo pri .povečanju izvoza in dohodka, kar bomo dosegli le s povečano proizvodnjo, zmanjševanjem vseh vrst stroškov, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti. V planu za leto 1984 izhajamo iz dejstva, da imamo mnogo boljše pogoje za poslovanje kakor v letu 1983; — saj smo v letu 1983 prišli z veliko izgubo v TSP Radlje—Podvelka, ki jo je bilo potrebno pokriti v prvi polovici leta 1983. — v letu 1983 je bil pripravljen sanacijski program za TOZD TSP Radlje—Podvelka za prekoračitev nadaljnjega nastajanja izgube s trajnim rentabilnim poslovanjem. Za leto 1984 imamo že verificiran sanacijski program, že uvedeno proizvodnjo novih izdelkov in dogovorjeno pokrivanje izgube leta 1983 v višini sanacijskega programa; — v leto 1983 smo prišli s prekomernimi zalogami gotovih izdelkov in z negotovim tržiščem. Zaloge gotovih izdelkov smo med letom 1983 zmanjšali na normativni obseg; — poslovno leto 1983 smo pričeli z izredno nizkim poprečjem osebnih dohodkov, kar je negativno vplivalo na stimuliranje večje produktivnosti in boljšega dela. Poprečni osebni dohodki so se med letom izboljšali in se skoraj v vseh TOZD izenačili s podskupinami dejavnosti. Seveda pa v leto 1984 prihajamo še s precejšnjimi notranjimi težavami in slabostmi, kot so: —• poslovno leto 1983 so na robu rentabilnosti zaključili TOZD gozdarstvo Črna, TOK Ravne, žaga Vuhred, TOZD TIP Otiški vrh, in TOZD TP Prevalje. Ti TOZD tudi niso ustvarili dovolj sklada skupne porabe in so ga zanje morali oblikovati drugi TOZD, ki so si s tem zmanjšali možnosti oblikovanja dodatnih sredstev poslovnega sklada za razširitev materialne osnove dela; — zaradi pokrivanja izgube v TOZD TSP Radlje—Podvelka iz rezervnih skladov ostalih TOZD se je zmanjšalo lastno finansiranje obratnih sredstev, kar povzroča velike probleme likvidnosti in preveliko odvisnost od težavnega najemanja dragih kratkoročnih kreditov; — nekatera negativna cenovna razmerja med nabavno in prodajno, zlasti po zadnjih zvišanjih cen, ki nam rušijo možnosti za doseganje višjega dohodka; — nimamo še dovolj prodorne in rentabilne izvozno usmerjene proizvodnje, ki nam bi omogočila normalni uvoz surovin, proizvodnih materialov, združevanja deviznih sred- stev in odplačila deviznih anuitet, ki so v letu 1984 še zelo visoke; — po ZR smo lahko v poslovni sklad za razširitev materialne osnove dela namenili le malo sredstev in nam za odplačila kreditov in iz njih izvirajočih razlik ostaja le minimalna amortizacija tekočega leta, ki je za ta namen v lesarski dejavnosti angažirano kar 82%, tako da imamo za enostavno reprodukcijo le malo sredstev. Iz investicijskih virov pa moramo nameniti sredstva še za drugo fazo rekonstrukcije tovarne ivernih plošč; — na koncu leta 1983 ugotavljamo še prevelike zaloge proizvodnih materialov, ki vežejo še preveč likvidnih sredstev; — v vseh TOZD ugotavljamo prenizko produktivnost dela, kar je posledica previsoke režije, nedodelane organizacije poslovanja, neindustrijskih navad delavcev in neizvedenega sistema nagrajevanja po delu in rezultatov dela; — iz analize poslovanja ugotavljamo še previsoke stroške na enoto proizvoda (TIP, TP Pameče, TP Prevalje, TSP Radlje—Podvelka) v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami; — med TOZD v okviru delovne organizacije in izven nje imamo še preslabe dohodkovne povezave, saj skupni prihodek ugotavljamo le pri žaganem lesu med TOZD, TOK gozdarstva in žagami, med ostalimi TOZD obstajajo še kupoprodajni odnosi, ki postavljajo TOZD v različne položaje glede na možnost ustvarjanja dohodka. Svobodna menjava obeh delovnih skupnosti in TOZD Blagovni promet je v premah odvisnosti od rezultatov proizvodnih TOZD; — v samoupravnih aktih imamo preslabo opredeljeno odgovornost za opravljanje del, izpolnjevanje skupnih dogovorov in doseganje zastavljenih ciljev. CIS Otiški vrh Iz takega stanja naše DO, zaostrenih gospodarskih razmer ter neugodnih gibanj v svetu smo si preko planov TOZD in TOK zastavili leto 1984 kot »leto borbe za izvajanje načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije z varčevanjem na vseh nivojih, večji izvoz na konvertibilno tržišče, večji dohodek in akumulacijo.« SKUPNI CILJI Iz realnih možnosti in pogojev razvoja DO Lesna ob upoštevanju omejitvenih faktorjev, ki so: — omejene proizvodne zmogljivosti — ustaljene tehnologije — omejena sredstva finansiranja tekočega poslovanja — omejena razpolaganja z deviznimi sredstvi za uvoz iz-delavnih materialov, rezervnih delov, opreme in odplačila inozemskih kreditov — omejena prodaja naših izdelkov na domačem in tujem trgu — omejeno domačo in tujo surovino ter energijo — število zaposlenih — omejena sredstva za razširjeno reprodukcijo, si delavci in kmetje za leto 1984 zastavljamo naslednje temeljne cilje. TEMELJNI CILJI — Okrepiti moramo položaj delavca in razvijati samoupravne družbeno-ekonomske odnose, da bodo delavci obvladovali celoto reprodukcijskega procesa, v katerem oblikujejo pogoje svojega dela in življenja (materialne, družbene, socialne, kulturne, prostorske, varnostne in druge). — Ekonomsko stabilnejšo delovno organizacijo in take TOZD, ki bodo zagotavljali socialno in materialno varnost delavcev in pogoje, v katerih se lahko trajnejše uresničujejo kvalitetni dejavniki razvoja. — Doseči moramo take pogoje, da bo delavcem zagotovljena ekonomska in družbena kontrola nad celotno družbeno reprodukcijo in odločilna vloga pri upravljanju na vseh nivojih. — Dosledno moramo izvajati načrt dolgoročne gospodarske stabilizacije, z varčevanjem na vseh nivojih, z racionalizacijo poslovanja in z usmeritvijo v izvoz na konvertibilna tržišča. — Povečati moramo izkoristek obstoječih kapacitet z odpravo ozkih grl v proizvodnji in z uvedbami dodatnih izmen, ker bomo lahko le na ta način dosegli planirano proizvodnjo. Čuvajmo gozdove pred požari! — Povečati moramo produktivnost dela tako režijskih kot proizvodnih delavcev, kar bomo dosegli z izboljšanjem izkoristka delovnega časa. Za dosego tega cilja moramo čim več del in nalog normirati, na delovnih mestih splošne režije pa postaviti časovne roke za izvedbo določenih nalog. — Povečan izvoz izdelkov višje stopnje predelave z nižjim izpadom dohodka, bo zagotovil nemoteno poslovanje v naših TOZD. Za doseganje večjega izvoza bomo bolj usklajevali proizvodnjo, iskali nove načine prodaje in skupaj z izvozniki bolje in dolgoročneje obdelovali tuja tržišča. — Zmanjšali bomo delež uvoženega materiala v celotni nabavi, zato bomo nadomeščali uvožen reprodukcijski material z domačim in izdelali prioritetni red najnujnejšega uvoza. — Optimirali bomo zaloge gotovih izdelkov, nedovršene proizvodnje in proizvodnih materialov, to bomo dosegli s skupnim operativnim planiranjem prodaje, proizvodnje in nabave. — Poostrili in okrepili bomo izhodno kontrolo pri naših izdelkih, da bomo dosegli boljšo konkurenčnost na domačem in tujem trgu, pri prevzemu materialov bomo dosledno opravljali vhodno kontrolo glede na kvaliteto in količino materiala, reklamacije bomo skladno s predpisi reševali sprotno. — Povečali bomo direktno prodajo preko TOZD Blagovni promet na domačem in tujem trgu, s tem bomo zmanjšali odvisnost od večjih trgovskih organizacij. — Pospeševali bomo razvoj novih izdelkov z več vloženega dela in večjo porabo lastnih, manj kvalitetnih surovin. — Skrbeli bomo za take pogoje poslovanja, da bodo vse TO poslovale bolj rentabilno in to s takim dohodkom in akumulacijo, kot jo imajo sorodne dejavnosti v SRS. Le taki rezultati omogočajo normalno rast osebnih dohodkov, povečanje lastnih sredstev za finansiranje tekočega poslovanja ter ustvarjanje sredstev za razvoj in socialno varnost vseh zaposlenih. — Preiti moramo na nov sistem osebnih dohodkov, ki bo stimuliral težko proizvodno' in ključno strokovno kreativno delo in omogočal stimulacijo boljšega dela na vseh področjih. Osebni dohodek mora biti odraz produktivnosti, kvalitete poslovanja, gospodarnosti, večjega varčevanja s stroški in bolj gospodarnega obračanja denarja. — Doseči moramo bolj kvalitetno izvajanje svobodne menjave dela med proizvodnimi TOZD in TOK ter obema delovnima skupnostima in TOZD Blagovni promet. Svobodna menjava mora temeljiti na programu dela in prispevku k ustvarjanju dohodka. — Izboljšati in izpopolniti moramo osnove skupnega prihodka med TOZD in TOK gozdarstva ter žagami, v letu 1984 bomo pripravili osnove za razširitev skupnega prihodka tudi med finalnimi TOZD, ki so medsebojno reprodukcijsko povezani. — Še nadalje moramo pospeševati združevanje začasnih likvidnih sredstev med TOZD v okviru Interne banke in med širše povezanimi poslovnimi partnerji v reprodukcijski verigi. — Zboljšati moramo kreditiranje dolžniško-upniških razmerij v korist Lesne in takoj skrajšati plačilne pogoje terjatev s strani kupcev ter doseči-obrestovanje tega kreditiranja. — Izvajati moramo bolj kvalitetno politiko zaposlovanja s pridobitvijo dobrih in perspektivnih kadrov na proizvodnem in kreativnem področju. — Izvajati moramo ustrezno štipendiranje in seznanjati osmošolce s poklicom gozdar in lesar, ker bomo le na ta način v naše poklice pridobili čimveč mladine. — Dopolniti moramo samoupravne akte v TOZD in obeh delovnih skupnostih, da bodo vsa vodilna in vodstvena delovna mesta na reelekcijo, ker bomo le na ta način lahko izpolnili načelo »prave ljudi na prava delovna mesta«. — Izkoristiti moramo zimski čas za izobraževanje delavcev o vplivu stroškov in slabega dela na poslabšanje rezultatov poslovanja posamezne TOZD. — Izdelati moramo dolgoročni razvojni program DO do leta 1985 in osnove za srednjeročni program obdobja 1986 do 1990. — Izboljšati moramo nadzor nad trošenjem vseh vrst stroškov, za kar moramo izvesti nov informacijski sistem v vseh TO in na delovna mesta zaposliti analitike stroškov. — Mesečno moramo analizirati dosežene rezultate ter sproti sprejemati ukrepe za preprečevanje izgub in odpravljati vzroke za motnje v poslovanju. PLAN DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA Iz količinskega obsega prodaje, planiranih nabavnih in ne gospodarske stabilizacije ter z dogovorjeno skupno in prihodka: prodajnih cen za leto 1984, z upoštevanjem načrta dolgoroč-splošno porabo je izračunana naslednja delitev celotnega v 000 din doseženo v letu 1983 planirano za leto 1984 indeks struktura delitve vrednost str. CPV°/o str. CP % vrednost str. CP°/o str. CP% vred. celotni prihodek 8489692 100,00 12598643 100,00 148,40 poslovni stroški; —• direktni 5362497 63,16 8490753 67,39 158,34 — splošni 780872 9,20 903128 7,17 115,66 — izredni izd. 76451 0,90 70653 0,56 92,42 amortizacija po predpisani stopnji 364229 4,29 494583 3,93 135,79 dohodek 1905643 22,45 100,00 2639526 20,95 100,00 138,51 — del dohodka, ki pripada dr 147143 1,73 7,72 180824 1,44 6,85 122,89 — del doh. za obe DS 115621 1,36 6,07 147880 1,17 5,60 127,90 — del dohodka za nabavo in pr. 56040 0,66 2,94 77015 0,61 2,92 137,43 —- prispevki in davki iz dohodka 296136 3,49 15,54 406309 3,22 15,40 137,20 — obresti od kreditov 315844 3,72 16,57 452408 3,59 17,14 143,24 — pospešena AM 19652 0,23 1,03 61329 0,32 2,32 312,07 čisti dohodek — dosežen 955207 11,26 50,13 1313761 10,43 49,77 137,54 — vkalkulirani BOD 776875 9,15 40,77 994575 7,90 37,68 128(02 ostanek za sklade 206574 2,43 10,84 319186 2,53 12,09 154,51 — rezervni sklad 65254 0,77 3,42 100538 0,80 3,81 154), 07 — stanovanjski prispevek 38121 0,45 2,00 .44170 0,35 1,67 115,87 — skupna poraba 53926 0,64 2,83 70908 0,56 2,69 131*49 — poslovni sklad 49274 0,58 2,59 103570 0,82 3,92 210,19 izguba 28243 0,33 1,48 — — — Po planu za leto 1984 naj bi se celotni prihodek povečal za 48,40 °/o v primerjavi z doseženim v letu 1983. Tako povečanje celotnega prihodka je posledica povečane proizvodnje (10 °/o), višjih prodajnih cen v II. polletju, višje vkalkuliranih prodajnih cen za leto 1984 in večje prodaje v imenu TOZD Blagovni promet. V realizaciji je upoštevan prihodek od izvoza blaga v višini 1163080606 din, kar predstavlja 9,23 °/o celotnega prihodka. Neplačana realizacija je vkalkulirana v višini 43269039 din, kar predstavlja 0,36 % fakturirane realizacije. V prihodke so vključene tudi pozitivne obresti od posojenega denarja in sicer v višini 59017000 din. Direktni materialni stroški so izračunani na osnovi normativnih porab po posameznih tipih izdelkov in planiranih nabavnih cen ter planirane prodaje izdelkov v lastnih prodajalnah in preko skladišča TOZD Blagovni promet. Direktni materialni stroški predstavljajo 67,39 °/o prihodka in rastjo za 20°/o hitreje kot celotni prihodek. To kaže na neugodna cenovna razmerja, spremenjeno strukturo prodaje (povečana prodaja oken, senčil, vzmetnic, oblazinjenega pohištva), povečanega izvoza (izpad dohodka) in dupliranje prodaje (TP Pameče, TP Prevalje, TSP Radlje — TOZD Blagovni promet). Splošni materialni stroški so planirani le za 15,66 °/o višje od preteklega leta. Med te stroške smo vkalku-lirali omejene izdatke (dnevnice, potne stroške, reprezentanco) v skladu z družbenim dogovorom, investicijsko in redno vzdrževanje v utemeljenih porabah, električno energijo 30 % višje od preteklega leta, stroške varstva pri delu po veljavnem pravilniku in ostale stroške skrajno racionalno. Med izredne izdatke je vključena interna devizna premija. Pri planiranem izvozu ugotavljamo izpad dohodka v višini 257292085 din, kar predstavlja 18,11% izgub pri izvozu. Izpad dohodka je za 83% večji od preteklega leta, vzrok za to je izvoz višje stopnje predelave in 31 % povečan količinski obseg prodaje. Interno devizno premijo bomo v letu 1984 pokrivali: 30 % na osnovi števila zaposlenih (fiksni plan, znesek) 70% na osnovi porabe deviz (brez anuitet) V delitvi celotnega prihodka je znesek interne devizne premije zmanjšan zaradi kompenziranih prihodkov in plačila premije izvoznikov. Ostalih izrednih izdatkov nismo planirali. Amortizacija po predpisanih stopnjah je za 36% večja od preteklega leta, to pa zaradi revalorizacije osnovnih sredstev in aktiviranja opreme v letu 1983 (računalnik, MELES, žaga Vuhred, gozdno-kamionske ceste), Amortizacija od novih osnovnih sredstev v plan ni zajeta. Za celotno delovno organizacijo planiramo porast dohodka za 38,51 "/o, v strukturi celotnega prihodka pa predstavlja le 20,95%, kar je nižje od preteklega leta. Dohodek je razporejen na: — del dohodka, ki pripada drugim, to je biološka amortizacija, ki je za 20% višja od preteklega leta, 5% prispevek za vlaganja v gozdove od nakupne vrednosti gozdnih sorti-mentov in člen 12. zakona o gozdovih, ki je vkalkuliran pri gozdarstvu Mislinja 60.000,00 in gozdarstvu Slovenj Gradec 40.000,00 din. — obresti od kreditov so planirane 43 % višje od preteklega leta. Planska struktura obresti je naslednja: obresti od dolgoročnih kreditov za OS 65853000 obresti od dolgoročnih kreditov za TObS 30388000 obresti od internih kreditov 32971000 obresti kratkoročnih kreditov 323196000 Skupaj: 452408000 V strukturi dohodka se delež za obresti povečuje iz preteklega leta in je planiran v višini 17,15% dohodka. — del dohodka za svobodno menjavo z obema delovnima skupnostima je povečan za 28%, delež svobodne menjave v strukturi dohodka se zmanjšuje in je planiran le 5,6% dohodka; — del dohodka za nabavo in prodajo je planiran za 37% večji kot preteklo leto, kar je posledica večje prodaje 10%. Delež dohodka za nabavo in prodajo je ostal neizpremenjen; — prispevki in davki iz dohodka so planirani po osnovi trenutno veljavnih stopnjah in so povečani za 37 %, delež v dohodku je skoraj enak kot v preteklem letu, močno so povečane zavarovalne premije in bančni stroški. Pospešena amortizacija je planirana v višini 61328868 din in je za 3 krat večja od preteklega leta. Planirana pospešena amortizacija je v TOZD TP Pameče 1600000, TP Prevalje 34000000 in v Novi opremi 11328868 din. Cisti dohodek je planiran v višini 1313761000 din in predstavlja 50 % dohodka, kar je enako kot v preteklem letu. Bruto osebni dohodki so planirani po panogah na osnovi dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki je naslednja: gozdarska dejavnost 1983 1984 indeks 1. dohodek 618.677,931 768.178,598 124 2. del čistega dohodka za OD in skupno porabo 284.694,605 46,01 % 361.741,798 127 3. delež OD in SP v doh. 47,09 % 4. akumulacija 43.527,286 65.161,565 149 5. delež akumulacije v doh. 7,04 % 8,48 % 6. OD in skupna poraba + akumulacija 328.221,891 426,903.363 130 lesarska dejavnost 1983 1984 indeks 1. dohodek 1,030.162,958 1,521.429,209 148 2. del čistega dohodka za OD in skup. porabo 438.982,174 570.831,787 130 3. delež OD in SP v doh. 42,61 % 37,52 % 4. akumulacija 81.955,741 181.045,775 220 5. delež akumulacije v doh. 7,96 % 11,89 % 6. OD in skupna poraba + akumul. 520.937,915 751.877,560 144 Iz zgornje tabele je razvidno, da še lahko pri planiranih rezultatih povečamo maso osebnih dohodkov v gozdarski dejavnosti za 2,5 % v breme akumulacije in v lesarski dejavnosti za 10% v breme akumulacije. V maso osebnih dohodkov smo v letošnje leto vkalkulirali 1 % bruto osebnega dohodka, kot združena sredstva na nivoju DO, za pokrivanje boleznin nad 30 dni in za zdravstvene storitve poklicnih obolenj in nesreč pri delu. V planu je vkalkulirana povečana masa bruto osebnih dohodkov za 28 %, neto mesečni osebni dohodek na delavca pa za 26%, kar znaša 20.937 din. _ Ostanek za sklade planiramo v višini 319,186.000 din, kar predstavlja 78% povečanje nasproti preteklemu letu in predstavlja 2,5 % celotnega prihodka oziroma 12% dohodka. Planirani ostanek dohodka je razdeljen po planu v nasled- nje sklade: v 000 din 1. stanovanjski sklad— lastni 26.872 — vzajemni 17.298 2. v odplačilo sanacijskih kreditov (Prevalje, Radlje) 14.276 3. v rezervni sklad 100.538 4. v poslovni sklad 89.294 5. v sklad skupne porabe 70.906 319.186 Planirano število zaposlenih iz ur je naslednje: indeks dej. v 1. 1983 plan 1984 pove- čanje indeks na stanje 31.12. 1983 gozdarska dejavnost 806 837,5 + 31,5 103,9 106,3 lesarska dejavnost 1586 1639 + 53 103,3 100,0 Blagovni promet 160 178,5 + 18,5 111,6 105,6 DSSP 184 196,4 + 12,4 106,7 101,8 DS Interne banke 34 34,5 + 0,5 101,5 101,5 SKUPAJ DO 2770 2886 + 116 104,2 102,0 Planirano število zaposlenih, je za 4% večje kot v preteklem letu, v gozdarski dejavnosti je planirano število zaposlenih večje za 4 %, v lesarski dejavnosti pa za 3 %. Največji porast planiranega števila zaposlenih je v TOZD Blagovni promet zaradi razširitve servisne dejavnosti, izpopolnitve del na področju prodajaln in izvoza. Spremljali bomo gibanje, razvoj in napredovanje zaposlenih delavcev ter zaposlovali delavce na delih, za katere so usposobljeni. Pripravnike bomo zaposlovali v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, ki urejajo zaposlovanje tako, da bomo na vsakega začetega stotega delavca zaposlili enega štipendista — pripravnika za določen čas, to je za čas pripravniškega staža. Omejili bomo delo po pogodbah in nadurno delo. Delo po pogodbah bomo uvajali le v primerih, ko bomo dobili soglasje od pristojne SZZ, kot tudi delo preko polnega delovnega časa. Striktno bomo upoštevali določila ZDR in pravilnika o delovnih razmerjih. Štipendirali bomo predvsem delavce proizvodnih poklicev v skladu z našim razvojem. Izkazanimi potrebami v posameznih strokah in stopnjah izobrazbe. Poslovanja z izgubo ne planiramo pri nobenem TOZD, poslovanje na meji rentabilnosti pa pri TOZD Gradnje, žagi Mušenik in TSP Radlje—Podvelka. Ti TOZD namreč ne planirajo oblikovanja sklada skupne porabe in poslovnega sklada. TOZD TSP Radlje—Podvelka oblikuje sicer rezervni sklad in 13,196.000 din poslovnega sklada za odplačilo sanacijskih kreditov. Kazalci uspešnosti poslovanja: doseženo 1983 plan 1984 indeks 1. dohodek na delavca 687.960 914.597 133 2. ekonomičnost cel. prih. poslovni stroški 1,29 1,26 98 3. rentabilnost doh. na popr. uporab, poslovna sredstva 0,34 0,37 109 4. stopnja rentabilnosti akum. popr. upor. posl. sred. 2,45 3,70 151 5. stopinja reproduktivne sposob. (akum. + AM: popr. upor posl. s.) 9,05 10,60 117 6. delež BOD + sklada skup. por. v dohodku 45,32 42,04 93 7. delež akumulacije v dohod. 7,10 10,06 141 8. neto OD na delavca mesečno 16.628 20.937 126 Planirani rezultati za leto 1984 so dokaj optimistični, saj se s planiranimi rezultati približujemo podskupinam dejavnosti v SRS. Taki rezultati pa morajo biti doseženi, da nam bodo zagotovili nemoteno poslovanje tekom leta in boljši start v naslednje leto. ORGANIZIRANOST POSLOVANJA, ZAPOSLOVANJA, IZOBRAŽEVANJA TER OSEBNEGA IN DRUŽBENEGA STANDARDA V letu 1984 si bomo izboljšali funkcioniranje delegatskega sistema, samoupravnega odločanja in medsebojnega urejanja razmerij v združenem delu. Zato bomo več storili tudi na področju obveščanja delavcev z utrjevanjem in razširitvijo notranjega sistema obveščevalne mreže in s povečanjem gostote informacij. Stanje štipendistov: stanje štipendistov 1983/84 od tega jih bo predv. končalo v letu 1984 razpisane štipendije v letu 1984 I. letnik srednje usm. 20 II. stopnja izobrazbe 2 III. stopnja izobrazbe — IV. stopnja izobrazbe 35 V. stopnja izobrazbe 59 VI. stopnja izobrazbe 12 VII. stopnja izobrazbe 41 Skupaj 169 1 17 18 4 12 52 34 54 6 9 103 Urejali bomo pripravništvo, predvsem za naše štipendiste. Proizvodno delo in delovna praksa bo potekala v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Delavce bomo usposabljali za I. in II. stopnjo v lesarstvu. Organizirali bomo razne oblike in smeri izobraževanja, kot so tečaji za žičničarje turističnih žičnic za upravljalce lepilnih linij, gojitelje, sekače, motorne žage in tečaj za JUS gozdnih in lesnih sortimentov. Izven DO bomo izobraževali delavce na osnovi planov izobraževanja. V letu 1984 si bomo prizadevali za ustanovitev lesarske srednje šole v koroški regiji. Glede na to da je OD stimulativna kategorija, bomo v letu 1984 pričeli izvajati nov sistem za delitev osebnih dohodkov, ki bo delavce spodbujal k večji delovni storilnosti in doseganju večjega dohodka. Za leto 1984 planiramo naslednji dvig neto osebnih dohodkov na delavca: Dosežen neto OD v letu 83 v din Plan neto OD v letu 84 v din Indeks Gozdarska dejavnost 18.940 23.590 125 Lesarska dejavnost 14.904 18.986 127 Blagovni promet 19.661 24.271 123 DSSP 18.894 22.940 121 DS Interne banke 16.715 20.548 123 Skupaj Lesna 16.628 20.937 126 Po družbenem dogovoru in iz planiranih rezultatov poslovanja bomo lahko v drugi polovici leta neto OD še povečali, seveda ob izkazanih rezultatih polletja. Čimprej moramo pristopiti k usklajevanju panožnih sporazumov, da bomo tvorno sodelovali pri vsebinskih določilih le-teh in jih upoštevali pri oblikovanju osebnih dohodkov že v letu 1984. S pravilnim zaposlovanjem in izvajanjem delovne discipline bomo zmanjšali boleznine, za kar se morata povezati zdravstvena in socialna služba. Za boljše počutje delavcev in za izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih bomo organizirali rekreacijo, letne dopuste v lastnih počitniških kapacitetah in pospeševali družbeno prehrano v vseh TOZD. Socialno, varstveno in zdravstveno službo moramo medsebojno povezati, preprečevati poklicna obolenja in delovne invalide zaposliti na najustreznejša delovna mesta v DO. POVZETEK PLANA DO LESNA, ZA LETO 1984 Plan v letu 1984 % povečanje nasproti 1. 83 1. Proizvodnja — gozdarska — pridobivanje 227.564 m3 — 3,7 — gojenje 19.895 dnin enako kot v 1. 83 — lesnoindustrijska + 13,0 Skupaj DO + 7,3 2. Število zaposlenih 2.886 + 4,2 3. Fizična produktivnost + 5,3 4. Izvoz — dinarski 1.163,080.606 + 93 — v $ 8,119.491 + 31 Plan v letu 1984 % povečanje nasproti 1. 83 5. Lastni devizni preliv za porabo (59% v $) 4,790.500 + 42 6. Devizni odlivi v $ anuitete 1,350.000 repromaterial 1,676.000 rezervni deli 910.000 oprema 166.000 združev. z dobavitelji 817.000 blagovni odlivi 45.000 vročilo terminskih kreditov 100.000 in Melaminu 76.000 Skupaj 5,140.000 + 6,0 7. Pokritost izvoza z izvozom 1,69 8. Celotni prihodek 12.598,643.000 + 48,40 9. Dohodek 2.639,526.000 + 38,51 10. Cisti dohodek 1.313,761.000 + 37,54 11. Ostanek za sklade 319,186.000 + 54,51 12. Dohodek na delavca 914.597 + 33,0 13. Stopnja rentabil. 3,70 % + 51,0 14. Stopnja reproduk- tivne sposobnosti 10,60 % + 17,0 15. Povečani neto OD na delavca mesečno 20.937 + 26,0 16. Vezana obrat. sred. 2.952,317.000 + 47,0 GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT OBMOČJA SLOVENJ GRADEC 1981-1930 Gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec zajema celotno površino občin Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Dravograd ter del občine Radlje ob Dravi. Celotna površina obsega 89.120 ha, od tega je 59.234 ha gozdov in je gozdnatost 66 %>. Gozdarstvo in lesna industrija sta v območju pomembna in perspektivna gospodarska dejavnika, saj je bil njun delež 1979 v družbenem proizvodu 12,4 %>, zaposlovala sta 13,3 % delavcev in ustvarjala 9,7% izvoza; prihodnost pa gradita predvsem na velikih količinah kvalitetnega lesa, predvsem iglavcev. Z gozdarstvom je tesno povezanih 3806 lastnikov gozdov, ki jim pripada 56,2 % površin gozdov. Gozdni posestniki se v odnosu do gozda in družbe pojavljajo kot lastniki gozda, proizvajalci surovine in delavci v gozdu, zato so za gozdarstvo zaskrbljujoči procesi razselje-vanja hribovskih predelov in drugi demografski procesi. Vplivi dejavnosti, s katerimi se gozdarstvo srečuje, to so predvsem industrija, urbanizacija, lovstvo, turizem, energetika idr., so za gozd večinoma negativni : zmanjšuje se gozdni prostor, gozd je obremenjen z odpadki in hrupom, gospodarjenje je v nekaterih predelih (parki, zeleni pasovi) omejeno, zaradi imisij se gozdovi sušijo na velikih površinah, zaradi divjadi je otežkočeno pomlajevanje itd. Zato je pomembna naloga gozdarstva, da s temi dejavnostmi vzpostavimo ustrezne kontakte, da bi bile škode čim manjše. Razvoj gozdnih fondov Površina gozdov družbeni sektor zasebni sektor družbeni sektor II skupaj ha — lesnoproizvodni 21.548 32.637 1.437 55.622 — posebni pomen 473 36 96 605 — varovalni 2.358 637 12 3007 — skupaj: 24.379 33.310 15.45 59.234 Z analizo smo ugotovili, da se je površina gozdov v celoti povečala v preteklem deceniju za 104 ha. Večje pa so spremembe med posameznimi lastniškimi kategorijami. Lesna zaloga: DS ZS DS II SKUPAJ —• iglavci 5,566.979 6,969.394 299.758 12,836.131 — listavci 846.454 931.792 50.003 1,828.249 —- skupaj: 6,413.433 7,901.186 349.761 14,664.380 — na ha 263 237 226 248 Trend naraščanja lesnih zalog je naslednji: indeks leta 1958 je 100, 1968 je 105 in leta 1980 je 110, delež iglavcev je88% in listavcev je 12%. V Prirastek DS ZS DS II Skupaj — iglavci 123.374 180.284 7.889 _ 311.547 — listavci 19.794 24.422 1.460 45.676 — skupaj: 143.168 204.706 9.349 357.223 — na ha 5,87 6,15 6,05 6,03 Indeksi rasti prirastka v zadnjih 20 letih so naslednji: 1958 — 100, 1968 — 108, 1980 — 122. Tudi etat se je povečal in so indeksi rasti etata naslednji: 1958 -— 100, 1968 — 132, 1980 — 141. Kljub povečanemu etatu sicer lesne zaloge še naraščajo, vendar so sedanji etati že na meji donosnih zmožnosti gozdov. Pomemben kazalec intenzitete izkoriščanja gozdov je razmerje med etatom in lesno zalogo, ki je bilo leta 1958 — 15,6, 1968 — 19,6 in 1980 — 20,0 ter razmerje med etatom in prirastkom, ki je bilo leta 1958 — 70,5, 1968 — 85,7 in 1980 — 81,6. Razmerje med etatom in posekom Etat je bil v obdobju 1971—1980 realiziran v gozdovih družbenega sektorja Izvršitev načrta gozdnogojitvenih del Intenziteta del, izražena s številom dnin na ha, je bila v družbenem sektorju 3,68% dnin/ha. v zasebnem sektorju 2,65 dnin/ha in v družbenem sektorju II 2,99 in za območje poprečno 3,08 dnin/ha. Intenziteta del v zasebnem sektorju je nekoliko manjša zaradi prebiralnega načina gospodarjenja, ki zahteva manj obnovitvenih del in tudi potrebe po negi so manjše kot v enodob-nih gozdovih. Na ha je bilo posejano poprečno 3517 sadik. Ogozdili smo (t. j. razširjena reprodukcija) 148 ha površin, za kar je bilo potrebno opraviti zaradi ponavljanja ukrepov nege na 628 ha. Za razširjeno reprodukcijo je bilo opravljenih 7700 dnin. V drevesnici je bilo vzgojeno 21.208.000 sadik, od tega 97% iglavcev. Seme smo pridobivali iz semenskih sestojev v območju, ali pa smo se oskrbovali z njimi iz drevesnice Mengeš. V 29 požarih je pogorelo 358 ha gozdov, predvsem na območju Črne, kjer sta bili dva velika požara, v katerih je pogorelo 145 in 173 ha gozdov. Gozdne prometnice V območju je sedaj 1356 km gozdno-kamionskih cest in je gostota na vso površino 18,64 m/ha, 21,13 m'ha je produktivnih prometnic. Evidentiranih vlak je 1224 km in je gostota 21,2 m/ha. 101 %, v zasebnih gozdovih 90 % in v gozdovih družbenega sektorja II 87%. Predvsem zaskrbljuje nizek odstotek realizacije listavcev v zasebnih gozdovih (72 %) in v gozdovih družbenega sektorja II (31 %). Gozdnogojitvena dela Gozdnogojitvena dela so bila izvršena v večjem obsegu, kot so bila načrtovana in to v vseh sektorjih lastništva. Načrt obnove je bil realiziran s 168 %, nege s 109%. Za opravljena dela je bilo zaradi večje produktivnosti porabljeno manj dnin, kot smo načrtovali: pri obnovi smo porabili 114 % dnin, pri negi 91% dnin, pri varstvu 99 % dnin ali skupaj 96 % načrtovanih dnin. uporabo, turizem in družbeni cilj blagovna proizvodnja. Infrastrukturni cilji so podobni kot v družbenih gozdovih. Po dejavnosti so cilji naslednji: Gojenje gozdov — popolnejše izkoriščanje proizvodnih potencialov in kvalitetnih zasnov, ■— stabilizacija razmer v pogledu traj nosta, — racionalnost bioloških vlaganj, — sanacije sestojev, kjer propada jelka in ki so poškodovani zaradi plina, — biološka stabilizacija zasmrečenih sestojev, — intenzivna nega, — intenzivno gozdnogojitveno načrtovanje, — zamenjava nesmotrnega prebiranja v kmečkih gozdovih s skupinsko postopnim gospodarjenjem. Pridobivanje lesa — razvijanje tehnologije dela skladno z gozdnogojitvenimi deli, — humanizacija dela, — nadaljevanje koncepta načrtovanja sekundarne mreže prometnic, — izpopolnjevanje tehnologije dodelave gozdnih sortimentov na mehaniziranih skladiščih, — uveljavitev tehnologije spravila lesa z adaptiranimi kmetijskimi traktorji, — uveljavitev strojnih skupnosti, — izobraževanje kmetov za delo v gozdu. Gradnja prometnic — izpopolnjevanje in dopolnjevanje mreže prometnic po uveljavljenem konceptu, — izboljšana kvaliteta cestnega omrežja, — intenziviranje in racionalizacija vzdrževanja prometnic, — uveljavljanje tehnologij, ki bolj varujejo gozd pri gradnji prometnic, — vključevanje kmetov pri vzdrževanju prometnic. Ukrepi Etat Za plansko obdobje 1981-a) obvezni etat v bruto m -1990 načrtujemo etat: i3: DS ZS DS II SKUPAJ — iglavci 1,107.140 1,442.800 59.480 2,609.420 — listavci 136.530 164.080 7.571 308.181 — skupaj 1,243.670 1,606.880 67.051 2,917.601 b) pogojni etat iz zakasnelih čiščenj vlaganji, v bruto m3: in redčenj, ki bo realiziran s povečanimi DS ZS DS II .SKUPAJ — iglavci 8.300 8.750 — 17.050 — listavci 3.100 . 2.650 — 5.750 — skupaj: 11.400 11.400 — 22.800 družbeni sektor zasebni sektor družbeni sektor II SKUPAJ ha dnin ha dnin ha dnin ha dnin — izvršeno 11.485 89.691 11.404 88.409 306 4.622 23.195 182.722 — plan 10.936 101.080 9.222 85.424 269 3.036 20.427 189.540 — % 105 89 124 103 114 152 114 96 Cilji gospodarjenja Glavni cilji v družbenem sektorju so: proizvodnja lesa, zaposlitev, dohodek, gozd kot rezerva. Infrastrukturni ali glavni vzporedni cilji so varovalni učinki, oskrba z vodo, obrambna vloga in drugi. V zasebnem sektorju se vpliv lastništva odraža na oblikovanje glavnih ciljev, saj so v ospredju dohodek kmeta, socialna varnost, zaposlitev, les za domačo Domačo porabo lesa v zasebnem sektorju načrtujemo v višini 106.000 m3 iglavcev in 76.000 m3 listavcev. Predvidevali smo naslednjo blagovno proizvodnjo gozdnih sortimentov, m3: iglavci listavci — les za mehansko predelavo 1,216.981 64.740 — celulozni les 181.117 — — les za iverne plošče 117.828 148.495 —■ ostali tehnični les 610.573 27.452 — drva — 24.311 Gozdnogojitvena dela Družbeni sektor zasebni sektor družbeni sektor II SKUPAJ ha dnin ha dnin ha dnin ha dnin obnova 1.235 18.670 1.487 23.750 109 1.700 2.831 44.120 nega 10.105 63.650 7.924 54.240 480 3.840 18.509 121.730 varstvo — 14.100 — 9.010 — 450 — 23.560 skupaj: 11.340 96.420 9.411 87.000 589 5.990 21.340 189.410 V primerjavi z načrtovanimi gozdo-gojitvenimi deli v minulem desetletju načrtujemo povečanje gozdnogojitvenih del po površini za 4%>, po dninah pa je obseg približno enak, v primerjavi z dejansko opravljenimi deli pa bi bil obseg del po površini manjši za 8 %>, dnin pa bomo porabili 3,6 °/o več. Gradnja prometnic Z izgradnjo 387 km gozdnih cest se bo gostota cestnega omrežja povečala na 30,3 m/ha. Ciljna gostota cest je predvidena s 33,1 m/ha in se bomo postavljenemu cilju močno približali. Poleg novih gradenj je predvidena tudi rekonstrukcija nekaterih že zgrajenih cest. Pri gradnjah in rekonstrukcijah bo večji poudarek na kvaliteti del: boljši utrditvi vozišča, odvodnjavanju ih objektom. Načrtovana je izgradnja 755 km vlak, katerih gostota se bo s tem povečala na 33,3 m/ha. Z ozirom na načrtovano gostoto 61 m/ha za želj enim stanjem še močno zaostajamo. Elementi vlak bodo prilagojeni strojem za spravilo, vendar naj bi se naklon gibal med 100/o in 20 °/o. Karel ZGORC, dipl. ing. gozd. Čuvajmo gozdove pred požari ;r Zatiranje lubadarja Zaradi lanskoletne suše, letošnjega vetroloma in splošnega hiranja naših gozdov, moramo odslej posvetiti zatiranju lubadarja veliko pozornost. Zato naslednje ugotovitve in napotila: Stanje: — Zastoji sečenj in dobava lesa iz gozda zaradi zimskih pogojev bodo vplivali na povečane koncentracije lesa v lubju v gozdu in ob cestah. — Vetrolomi v gozdu predstavljajo veliko potencialno nevarnost za kalamitetni pojav gozdnih škodljivcev. — Suša v preteklem letu ugodno vpliva na velik razvoj gozdnih škodljivcev. — V plinskih območjih na Ravnah in v Mežici, ki prostorsko še niso omejena in imajo tendenco širjenja. — Propadanje jelke v vsem gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec. — Splošno upadanje vitalnosti gozdov zaradi vse širšega onesnaževanja ozračja. — Manj vitalni čisti smrekovi sestoji na približno eno tretino območja. — Nedosledno izvajanje gozdnega reda v preteklem obdobju. — Nepravočasno spravilo in prevoz lesa v lublju iz gozdov na mehanizirana skladišča, še posebno iz zasebnega sektorja. — Kopičenje neolupljenega lesa na skladiščih. — Pomanjkljiv strokovni nadzor nad razvojem gozdnih škodljivcev in slabo izvajanje preventivnih ukrepov. Ukrepi: — Ugotovitev lokacij najbolj ogroženih sestojev v revirjih. Zadolženi referenti za gojenje in varstvo gozdov ter revirni vodje: 1. ugotoviti vetro- in snegolome 2. registrirati že do sedaj znana žarišča lubadarjev 3. ugotoviti stare zaloge lesa v gozdu — Spremljava gibanja lesa v gozdu in zagotovitev pravočasnega spravila in odvoza. Zadolženi revirni vodje in referenti na TOZD in TOK ter strokovne službe v gozdarskem sektorju. — Dosledno odstraniti iz sestoja obstoječe lubadar-ke in oslabljeno drevje. Izdelati vrhače! — Izvajati gozdni red pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimenitov: 1. dosledno beliti panje v pasovih 2. izdelati vrhače do 5 cm premera 3. predvsem v oslabelih sestojih pokriti vrh z vejami. — Dosledno beliti gozdne sortimente, kjer ni možno pravočasno spravilo in odvoz lesa. Gozdni sortimenti v lubju morajo biti spravljeni iz gozda v času štirih tednov. —• V družbenih gozdovih pregled in kolavdacija se-čišč po končanem delu. Odgovoren referent za gojenje in varstvo gozdov. — V gozdovih kjer so ugodni pogoji za razvoj lubadarja (plinsko območje, propadanje jelke, poškodovano drevje, upadanje vitalnosti itd.), polaganje kontrolnih dreves in vodenje evidence o razvoju lubadarja. Kontrolna drevesa polagamo v iglastih gozdovih po vsaki dolgotrajni suši, okolici pogorišč, vetrolomov in snegolomov ali kjer se iz drugih vzrokov suši drevje. Polagamo jih enkrat v letu in to v pomladanskem času. Vodimo evidenco o datumu nastavitve, lokaciji, času in gostoti naleta ter razvoju lubadarja. Lovna drevesa položimo ob robu gozda in na mestih, kjer drevo večkrat obsije sonce. Čim debelejše je drevo tem močneje ga lubadar napada. Lovna drevesa položimo predvsem tam, kjer smo izdelovali od lubadarja napadena drevesa. V senčnih legah ne polagamo lovnih dreves. Za najnevarnejšega velikega smrekovega lubadarja položimo lovna drevesa, ko sneg skopni. Z odpiranjem lubja ugotavljamo razvojne stopnje lubadarja. Ko je v razvojni stopnji ličinke, je pravi čas za uničenje. Ko lubadarke izdelujemo, položimo hkrati že nova lovna drevesa. Lovna drevesa polagamo do jeseni, ko lubadarji nehajo rojiti. Lubadarja uničujemo tako, da napadeno drevo oklestimo in temeljito obelimo. Lubje, veje in vrhač sežgemo ali temeljito poškropimo s ksilolinom. Za izvedbo sta odgovorna revirni vodja in referent za gojenje gozdov. Škropljenju v gozdovih se bomo izogibali in bomo škropili s ksilolinom le izjemoma ob gozdnih cestah, kjer ni v bližini vodnih virov. Janko POTOČNIK, dipl. ing. Gozdne prometnice, njihov pomen, odprtost, tehnologija gradenj in vzdrževanje 1. UVOD Gozd je dobrina splošnega družbenega pomena in je del našega življenjskega prostora. Od njega pričakuje naša skupnost večstranske koristi: poleg tega, da daje lesno surovino (proizvodna funkcija gozda), mora gozd vzdrževati uravnotežene klimatske razmere, predstavlja rezervoar pitne vode, zadovoljevati mora estetske in rekreativne zahteve družbe. Prav tako smo obremenili gozdni ekosistem s funkcijami socialno varovalnega vidika. Oblikovanje gozda v smislu zadovoljevanja vseh teh potreb je pretežno prepuščeno gozdarjem. Več potrebuje družba lesne surovine, globlje in močneje se gozdarji zajedamo v to naše naravno bogastvo — gozd in trajnejše poti iščemo, da s čim manjšimi stroški dobimo iz gozda čim več. Iz tega sledi, da za intenzivno gospodarjenje z gozdovi morajo biti le-ti primerno odprti, dostopni. Odpiramo pa jih le s stalnimi prometnicami, kot so ceste in vlake. 2. VEČNAMENSKA VLOGA GOZDNIH PROMETNIC Podobno, kot ne uporabljamo gozda samo za pridobivanje lesne mase, saj ima še veliko prav tako pomembnih funkcij, se tudi gozdne prometnice ne rabijo samo za transport lesa iz gozda. Dosedanje razmere kažejo, da gozdarji pri načrtovanju ne gledamo le na koristi svoje stroke, temveč, če se le da, upoštevamo tudi potrebe drugih uporabnikov v prostoru. Ko so se delale analize v Sloveniji, iz katerih so ugotavljali, kako oziroma s kakšnim deležem so pri načrtovanju gozdnih cest upoštevali tudi interese širše družbe, so prišli do podatkov, da okoli 16—29 °/o vseh gozdnih cest, zgrajenih v zadnjih petih letih, ni bilo zgrajenih le za potrebe gozdarstva, ampak tudi drugih uporabnikov v prostoru. 3. ODPRTOST GOZDOV Z vidika odprtosti je bolje, če imamo čim več prometnic. To pa pomeni na drugi strani vlaganje v izgradnjo in nato še velike stroške za vzdrževanje. Poleg velikih stroškov pa pomeni gosto omrežje tudi veliko rano v okolju. Če pa hočemo najti pravo razmerje med temi faktorji, moramo določiti optimalno gostoto in sestavo (ceste, vlake, poti) gozdnih prometnic. Govorimo o gostoti cest 25—30 m/ha in vlak 180—220 m/ha, ki naj bi bile optimalne. To pa ne velja povsod, zato je potrebno seznaniti se z naslednjimi pojmi: — kakšne so koristi od cest, — kako te koristi vrednotiti, — kakšne so škode od ceste, — kako te škode ovrednotiti, — kakšen je odnos med cesto in vlako. Odgovori na vsa ta vprašanja v bistvu rešujejo vprašanje potrebe oziroma optimalne gostote prometnic. 4. RAZMERJE MED KAKOVOSTJO GRADNJE IN STROŠKI VZDRŽEVANJA PROMETNIC Ker imamo omejena sredstva na eni strani, zahteve po gradnji pa na drugi strani, se večkrat pojavlja vprašanje, kako kvalitetno naj bo zgrajena kakšna prometnica. Pri odločanju kakovosti gradnje glede na stroške vzdrževanja bomo našli najboljšo rešitev takrat, kadar se nam bo posrečilo doseči minimum skupnih stroškov za prometnico. Tu mislim enkratne stroške za gradnjo in ponavljajoče stroške za vzdrževanje. Če pa hočemo praktično ugotoviti to razmerje med stroški za gradnjo in vzdrževanjem, pa moramo stroške spremljati po posameznih prometnicah. 5. ISKANJE NAJUSTREZNEJŠE TEHNOLOGIJE GRADNJE Pri iskanju prave oziroma najustreznejše tehnologije, vpliva več dejavnikov, od katerih pa igrata glavno vlogo nagnjenost terena in vrsta hribine. Zemeljskih del se bomo lotili drugače na položnih terenih z mehko hribino, kot na strmih terenih s kamnito hribino. Izkušnje nam kažejo, da je na trasah z manjšimi nagibi in z ne preveč trdo hribino še vedno najracionalnejše uporabljati buldožer. Pri gradnjah na strmih kamnitih terenih, kjer pride do velikih izkopov, miniranja kamnov, kotaljenja materialov, je potrebno uvesti novo tehnologijo in sicer le s tehnično izpopolnjenim in močnim bagrom na gosenicah, ki obvlada celoten prostor na gradbišču. Prav tako je potrebno zamenjati naporno ročno vrtanje minskih vrtin v navpični smeri s tehnologijo mehaniziranega vrtanja, praviloma ene same vrtine večjega premera v vodoravni smeri. Boljše drobljenje dobimo pri miniranju s kombinacijo različnih vrst razstreliv in praznega prostora. Prednost take tehnologije pa se kaže: — vzporedno z gradnjo cestnega telesa je mogoče z istim strojem izdelati peto nasipa, — panji so koristno uporabljeni za pregrado pod nasipno brežino, da preprečujejo kotaljenje materiala, — večje kose kamenja nadzorovano polagamo v podnožje nasipa, — material iz izkopa smotrneje razporedimo v nasipu, — hkrati z gradnjo uredimo odkopne brežine, ki so lahko tudi visoke, na nasipno brežino pa nasipavamo humozno zemljo s trase. 6. VZDRŽEVANJE Vzdrževanje gozdnih cest postaja vedno bolj obsežno in zahtevno, z vidi- ka stroškov pa drago. To pa predvsem zaradi naslednjih vzrokov: — s širjenjem cestnega omrežja se veča tudi obseg vzdrževalnih del, — za prevoz lesa uporabljamo čedalje težje avtomobile, ki pa na drugi strani zahtevajo boljše vzdrževanje, — posipni material je vedno dražji, — veliko je tudi cest, ki so bile zgrajene na stari način in niso prilagojene sodobnemu načinu vzdrževanja s stroji, — slaba pa je tudi opremljenost z mehanizacijo za vzdrževalna dela. Čeprav porabimo po zbranih podatkih nekje 40B/o denarja, namenjenega za gozdne ceste, za vzdrževanje, lahko rečemo, da le-te niso preveč dobro vzdrževane. S širjenjem cestnega omrežja pa se letno povečujejo tudi stroški za vzdrževanje. To pa pomeni, če hočemo obdržati sedanji obseg gradenj in hkrati ohraniti kakovost cestnega omrežja, je potrebno najti boljše rešitve za vzdrževanje prometnic tako v tehničnem kot tudi v organizacijskem pogledu. Ravno zaradi tega se je potrebno te problematike lotiti načrtno. Potrebno je ugotoviti sedanje stanje vzdrževanosti gozdnih prometnic, nato pa postaviti cilje za tako vzdrževanje, ki bo gospodarno in pa hkrati zadovoljilo potrebe celotnega prometa v daljšem časovnem obdobju. Sodoben način vzdrževanja išče rešitve v čim večji uporabi mehanizacije, saj ima ta veliko prednost pred ročnim vzdrževanjem tako glede samih stroškov kot kvalitete opravljenih del. Za takšno vzdrževanje je zaenkrat še najustreznejši močnejši gred er, seveda pa zahteva tak stroj predhodno načrt, kako bo delo potekalo in dobro organizacijo vzporednih opravil. Zaradi vsega tega drobnjakarsko reševanje problematike vzdrževanja ni pametno, ampak zahteva vzdrževanje gozdnih prometnic širokopoteznost, če želimo, da bomo prometnice ohranjali v zadovoljivem stanju z zmernimi stroški. To vzdrževanje naj vrši TOZD, ki je za ta delovna opravila odgovoren (TOZD Gradnje). Vemo pa, da kljub težnjam, da se uporablja čim več mehanizacije, obstojajo še vedno opravila, ki jih mora opraviti delavčeva roka. Torej je smotrno, da je poleg rednega strojnega vzdrževanja organizirana tudi preventivna vzdrževalna služba na TOZD gozdarstva samih za nujna dela, ki ni nujno, da so draga, so pa lahko zelo učinkovita. Bogdan KUTIN, dipl. ing. gozd. SMER RAZVOJA OKEN V ZAHODNI EVROPI Okno, nepogrešljiv del stavbnega pohištva, ima v času energetske krize, v boju za prihranek toplotne energije, s svojim razvojem gotovo zelo pomembno vlogo. V gradbenih objektih izgubljamo namreč skozi okna največ toplotne energije, hkrati pa tudi največ prepuščajo nezaželjeno zvočno energijo oziroma hrup. Zlasti v tujini so v zadnjih letih na področju razvoja oken napravili veliko, kar dokazuje kvaliteta razstavljenih oken na sejmih v ZRN in hkrati nekonkurenčnost naših proizvajalcev oken na zahodnih trgih. Razvoj teh oken gre v bistvu v tri smeri: 1. razvoj specialnih oken z odlično toplotno izolacijo 2. razvoj specialnih oken z odlično zvočno izolacijo 3. razvoj cenovno in glede na kombinacijo gornjih lastnosti optimalnih oken V primerjavi z našimi okni pa bi lahko njihove dosežke ocenili takole: 1. specialna okna z visoko toplotno izolacijo Pri teh oknih so proizvajalci posegli po naslednjih konstrukcijskih ukrepih: a) debelina in višina okvira in krila sta večji. Pri veliki večini znaša debelina profila 68 mm, višina pa 83 do 92 mm. Pri visoko kvalitetnih oknih znaša debelina tudi preko 80 mm. b) distanca med šipama pri dvoslojnem izolacijskem steklu je večja in znaša od 20—25 mm, izjemoma tudi pod in nad temi mejami. Takšna okna dosegajo k-faktor okoli 2,1 do 2,3 W/m1 2 K. okna s k-faktorji okoli 1,6—1,8, ki so v pogledu toplotne izolacije trenutno najboljša, pa so v približno 90 °/o zasteklena s troslojnim steklom, kjer znaša debelina zračnega sloja med stekli 9 ali 8 mm. Pri ostalih oknih pa je takšna izolacija dosežena bodisi s plini med posameznimi šipami (razdalja med šipami je okoli 24 mm), z vgrajevanjem šip z nanešeno tanko plastjo plemenite kovine ali pa s kombinacijo naštetega. Očitno je, da pri teh oknih tesnenje nima posebnega vpliva, saj je uporabljeno izključno le eno tesnilo. 2. Specialna okna z visoko zvočno izolacijo Tudi ta okna se v primerjavi z našimi bistveno razlikujejo in to zlasti v tem: a) debelina in višina profilov okvira in krila je večja, b) vgrajeni sta dve in izjemoma pri PVC oknih tudi tri tesnila, c) distanca med stekli je večja in znaša od 25 do 30 mm, d) v izolacijskem steklu so vstavljene šipe različnih debelin (npr. 8 in 4 ali 10 in 6) ali več šip z več vmesnimi sloji zraka (šipa 8/zrak 0,3/šipa 3/zrak 20/šipa 3/zrak 0,8/šipa 4). Pri teh steklih znašajo faktorji zvočne izolacije 35 do 48 db, pri izjemno kvalitetnih oknih pa celo nad 50 db, e) pri oknih, kjer so se proizvajalci izognili večjemu številu vgrajenih šip, pa so medprostori (volumsko dokaj veliki) polnjeni z mešanico ustreznih plinov, f) izjemoma se proizvajalci zatekajo tudi k vezani izvedbi okna. To so izključno PVC okna, ki imajo v vsako krilo vgrajeno dvo- ali več slojno steklo. Opisana okna so za specialne namene, torej uporabljena ali za izolacijo proti hrupu ali za toplotno izolacijo in se druga zahteva sploh ne postavlja, zato proizvajalec često pri specialnem zvočno izolacijskem oknu sploh ne omenja toplotne izolacije in obratno. Omeniti še velja, da so specialna okna 60 do 120% (ali več) dražja od oken, ki ustrezajo običajnim zahtevam po zvočni in toplotni izolaciji. 3. Okna, ki ustrezajo običajnim zahtevam v pogledu zvočne in toplotne izolativnosti Ta okna cenovno in po lastnostih predstavljajo optimalno rešitev za vgradnjo v veliko večino objektov. V pogledu toplotne izolacije naša okna bistveno ne zaostajajo in je pri večini teh oken k-faktor znašal 2,1 do 2,4W/m2K (IZO-LIR-k = 1,4 INTRO = 1,8), precej boljša pa so bila razstavljena okna po zvočni izolaciji, saj je R-faktor znašal okoli 35 db, pri naših pa znaša okoli 29 db. Pri večini teh oken proizvajalci dajejo veliko poudarka predvsem zunanjemu videzu: možnost izbire različnih barvnih tonov, kvalitetna površinska obdelava in zaščita lesa, kombinacija z ornamentnim steklom ter steklom z vstavljenimi vmesnimi pokončniki in prečniki, bodisi med šipama (kovinski) ali pa zunaj šip (leseni). V zaključku lahko sklenemo, da je perspektiva razvoja oken v LESNI gotovo okno s kompaktnim izolacijskim steklom, saj je zaradi porabe lesa, drage izdelave in praktičnih lastnosti (čiščenje, rosenje, dodatno okovje), ki so pri oknu s kompaktnim izolacijskim steklom boljše, vezano leseno okno v zadnjih letih popolnoma izginilo z razstavnih prostorov na sejmih v ZRN. Torej velja predvsem krepko izboljšati zvočno in delno še toplotno izolacijo ter se glede zunanjega videza čimbolj približati željam našega kupca. Seveda pa bi morali okno prilagoditi tako, da bi z manjšimi posegi (vstavitev kvalitetnejšega izolacijskega stekla, dvojnih tesnil itd.) tipskemu oknu občutno povečali tako toplotno kakor tudi zvočno izolacijo in tako zadostiti tudi predpisom projektantov pri gradnji posebno zahtevnih objektov, kot so bolnice, šole itd. Bojan COKAN, ing. stroj. INVENTIVNA DEJAVNOST V TOZD TSP RADLJE-PODVELKA V letu 1983 smo v našem TOZD zabeležili 4 inovacijske predloge in jih tudi uvedli v prakso. Sanacijski program in z njim predvidena širitev proizvodnega programa je pogojeval nabavo nekaterih novih strojev, predvsem iz uvoza. Zaradi tega smo bili primorani razmišljati o lastnem znanju. Ena izmed najdonosnejših inovacij je bila: 1. RAZŠIRITEV GRELNE PLOŠČE Grelna plošča služi za segrevanje lepilnih ploskev lesenih lamel pred namazom lepila pri debelinskem lepljenju. Površine, ki se lepijo, je potrebno predhodno segreti, za kar je potrebno grelno telo, ki oddaja toploto 70° C (100.000 kcal/h). Obstoječa grelna plošča je bila dimenzije 2000 X X 4500. Za proizvodnjo lepljenih profilov večjih dolžin (do 4,5 m) je bilo potrebno grelno ploščo podaljšati za 2500 mm tako, da je njena končna mera 4,5 X 4,5 m. Grelno ploščo bi bilo potrebno uvoziti, za kar bi bilo potrebno odšteti 30.000 DM oziroma 1,350.000,00 din po uradnem kurzu marke in brez carinskih dajatev. Kolikor prištejemo carino in vred- Grelna plošča Grelna plošča nost marke v interni banki LESNE bi nabavna vrednost znašala ca. 2,500.000,00 din. Grelno ploščo smo izdelali iz 8 in 6 mm pločevine z vmesnimi distančnimi razmiki, razdeljenimi po celotni plošči, oddaljeni 200 mm drug od drugega. Poseben problem predstavlja tesnost zvara in deformacije po varjenju zaradi velikega gabarida in različnih dimenzij materialov. Pri varjenju je 'bil uporabljen »MIG« postopek pod zaščito COž. Tehnologija varjenja je bila izdelana poprej, nadzorovana in dodelana pri samem varjenju. Spodnji del površin je obložen s 5 cm tervolom, kar omogoča boljša toplotno izolacijo. Prednost nove konstrukcije grelne plošče: a) grelne plošče ni bilo potrebno uvoziti, b) prihranek investicijskih sredstev, c) hitrejše ogrevanje grelne plošče, d) enakomerna porazdelitev toplote po celotni površini, e) prihranek na izkoristku toplotne energije zaradi toplotne izolacije. Izračun prihranka din Nabava grelnega telesa iz uvoza 2,500.000,00 Investicija v lastni režiji — material 45.000,00 — delo 220.000,00 — ostali stroški 30.000,00 Skupaj investicija v lastni režiji 295.000,00 PRIHRANEK 2,205.000,00 Avtorji in izvajalci zamisli: 1. Edi KRECENBAHER, TSP Radlje-Podvelka 2. Franci PRAZNIK, STROJ Radlje, 3. Rudi JAMBROŠIČ, TSP Radlje-Podvelka 2. IZDELAVA KOMBINIRANEGA VRTALNEGA STROJA Pri proizvodnji polken je potrebno v lesene lamele izvrtati 3 izvrtine (2 izvrtini 0 8 horizontalno in 1 izvrtino 0 3 vertikalno). Predpisana tehnologija je predvidevala vrtanje izvrtin posamično na enovretenskem vrtalnem stroju. Avtorji so pričeli razmišljati o vrtalnem stroju, ki bi vse tri izvrtine (faze dela) izdelal v eni operaciji. V ta namen je bil izdelan kombiniran vrtalni stroj. Način delovanja Obdelovanec (leseno lamelo) vpnemo s pomočjo pnevmatskih valjev, nakar vsa tri vretena hkrati izvrtajo izvrtine. Stroj se vključi s pomočjo dveh ročnih stikal, ki sta med seboj vezana zaradi varnosti pri delu. Stranska vretena poganjata dva elektromotorja z močjo 500 vatov. Navpično izvrtino vrta pnevmatska vrtalka. Za podstavek stroja je bil uporabljen star podstavek stroja za »aretiranje« rolet. Izračun prihranka a) Prihranek v investicijski naložbi Nabavna vrednost kombiniranega vrtalnega stroja 300.000,00 Stroški izdelave — material 19.000,00 v lastni režiji — delo 30.000,00 Skupaj stroški izdelave 49.000,00 PRIHRANEK INVESTICIJE 251.000,00 b) Prihranek pri zmanjšanju števila delavcev Dosedanji način dela Predlagan nov način dela Mesečni prihranek Letni prihranek potrebna 2 delavca potreben 1 delavec — — bruto OD 43.000,00 din bruto OD 21.500,00 din 21.500,00 din 158.000,00 Avtorji in izvajalci zamisli: 1. Jože MORI, TSP Radlje-Podvelka, 2. Mirko SMOLNIK, TSP Radlje-Podvelka," 3. Franc MARTINČIČ, TSP Radlje-Podvelka. Kombiniran vrtalni stroj Čuvajmo gozdove pred požari! Večvretenski vrtalni stroj 3. IZDELAVA VECVRETENSKEGA VRTALNEGA STROJA V pokončnike okvira polken je potrebno zvrtati na vsakih 50 mm izvrtino 0 13. Predpisana tehnologija je predvidevala vrtanje izvrtin s pomočjo šablone, vsako posebej. Takšen način dela je neprimeren in zelo podaljšuje čas izdelave izdelka. Zaradi tega je bil izdelan večvretenski vrtalni stroj. Način delovanja Elektromotor žene preko sklopke glavno os, ki nato s pomočjo zobniškega prenosa žene vseh 5 vreten. S pomočjo pnevmatskih valjev pritrdimo obdelovanec in istočasno aktiviramo hod vrtanja. Pritrdilni mehanizem se vklopi s pomočjo ročnega krmiljenja, kakor tudi pomik večvretenske glave. Izračun prihranka Prihranek pri investicijski naložbi: Nabavna vrednost večvretenskega vrtalnega stroja din 400.000,00 Stroški izdelave stroja v 15.000,00 lastni režiji 50.000,00 Stroški izdelave skupaj 65.000,00 PRIHRANEK INVESTICIJE 335.000,00 Avtorji in izvajalci zamisli: 1. Jože MORI, TSP Radije-Podvelka, 2. Mirko SMOLNIK, TSP Radij e-Podvelka, 3. Franc MARTINČIČ, TSP Radij e-Podvelka. 4. IZDELAVA ŠABLONE ZA PRITRJEVANJE POMIČNE LETVICE PRI MONTAŽI POLKEN v vrtin je bilo potrebno letvico vstaviti v »očesne« žebljičke in s pomočjo ročnega kladiva vstaviti žičnike. Vstavitev žičnikov je bilo zamudno in naporno. Za izvrševanje opisanih delovnih opravil in doseganje planirane proizvodnje smo potrebovali 5 delavcev. Nov način pritrjevanja se vrši s pomočjo pnevmatske pištole, ki je preurejena z montirano dodatno šablono. Z uvedbo nove šablone odpade predhodno vrtanje izvrtin po šabloni in ročno zabijanje pritrdilnih žičnikov. Izračun prihranka Dosedanji Nov način Mesečni Letni način pritrjevanja prihranek prihranek potrebno 5 potrebna 2 delavcev delavca bruto OD bruto OD 17.163,51X5= 17.163,51X2= 51.490,53 din 617.886,36 din 85.817,55 din 34.327,02 din Tehnološki postopek je prvotno predpisoval vrtanje izvrtin pomično letvico s pomočjo tračne šablone. Po izdelavi iz- Avtor in izvajalec zamisli: Drago MUMELJ, TSP Radij e-Podvelka. Iz vseh 4 opisanih inovacij je razvidno, da smo prihranili 3,566.886,36 din, od katerih je 2,791.000,00 din prihranek na investicijskih sredstvih in 775.886,36 din predstavlja letni prihranek pri zmanjšanju delovne sile. Prihranek, ki je prikazan v izračunu zmanjšanja delovne sile, je morda na prvi pogled nizek, vendar se velja zamisliti o takoimenovani »amortizaciji znanja« kar še ne znamo (upamo) uvesti v naše sisteme nagrajevanja. S preprostimi besedami povedano, da določeni inovacijski prihranki ohranjajo in povečujejo svojo vrednost v določenem časovnem obdobju, ki pa je ponavadi daljše od enega leta. Vsi navedeni inovatorji v TOZD TSP Radij e-Podvelka so prejeli od občinske raziskovalne skupnosti denarne nagrade, priznanja in pismene pohvale. Prijave so bile predane v mesecu decembru 1983 in še istega meseca pozitivno rešene. Istočasno smo prijave oddali tudi komisiji za inventivno dejavnost »LESNE«, vendar še danes, po 3 mesecih, nismo dobili odgovora. Za uspešen začetek inventivne dejavnosti v našem TOZD ima velike zasluge občinska raziskovalna skupnost, še posebej tov. Koželnik in tov. Zolger. Ob obravnavi predlogov za občinsko raziskovalno skupnost je naš TZD podprl predlog za ponovno izvolitev za predsednika tov. Jožeta KOŽELNIKA, dipl. inž., zaposlenega v Gorenju Muta. Občinski raziskovalni skupnosti v občini Radlje želimo nadaljnjo uspešno delo. Marjan Strušnik, ing. org. d. Šablona za pritrjevanje pomične letvice Podatki o izvozu in uvozu za leto 1383 Približno leta 1968 je začela lesna industrija Slovenije sistematično spremljati gibanje izvoza in uvoza lesnih proizvodov na osnovi podatkov zveznega zavoda za statistiko. Podatki, ki so se zbirali in urejali ročno, so bili objavljeni vedno kot sestavni del podatkov o finančnih rezultatih članov Splošnega združenja lesarstva Slovenije ob periodičnih in zaključnem računu. Leta 1982 je vir podatkov iz nepojasnjenih razlogov usahnil, tako da podatki o izvozu in uvozu lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov za leto 1982 niso bili objavljeni niti hkrati s finančnimi rezultati, niti kasneje. Zaradi vse večjega pomena izvoza za celotno družbo so postajale vse bolj pomembne tudi točne in hitre informacije o izvozu. Družba si jih je zagotovila z računalniško obdelavo originalnih izvoznih in uvoznih carinskih deklaracij pri narodni banki. Na ta vir se je oprlo tudi Splošno združenje lesarstva Slovenije. Priprave so se začele v drugi polovici leta 1983 z izborom šifer lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov po nomenklaturi carinske tarife (Ur. 1. SFRJ, št. 27/78 in št. 27/83) in šifer držav po kodeksu šifer za izpolnjevanje listin v carinskem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 71/80). Rezultat je pred nami: drobna, vendar koristna knjižica, ki vsebuje podatke o: — izvozu in uvozu lesne industrije Slovenije in Jugoslavije po vrstah proizvodov in panogah v letih 1982 in 1983; —■ izvozu lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov Slovenije in Jugoslavije v letu 1983 po skupinah držav in po posameznih državah v okviru skupine (EGS, EFTA, ostale razvite, ki niso članice prvih dveh, socialistične, države v razvoju); — izvozu in uvozu nelesnega pohištva Slovenije in Jugoslavije v letih 1982 in 1983; — izvozu in uvozu gozdnih sortimentov Slovenije in Jugoslavije v letih 1982 in 1983. V primerjavi z dosedanjim publiciranjem podobnih podatkov so prednosti očitne: 1. podatki so za Slovenijo in Jugoslavijo, 2. poleg vrednostnih so tudi količinski (bruto teža pošiljke v tonah), 3. naveden je tečaj ameriškega dolarja, po katerem sta izvoz in uvoz obračunana, 4. razpoložljivi so najkasneje mesec dni po končani obračunski dobi. Nekaj osnovnih vrednostnih podatkov o izvozu in uvozu lesnih proizvodov Slovenije in Jugoslavije: 1 $ = 63,40 v 000 din Panoga 0122 Panoga 0123 proizvodnja žag. lesa in plošč proizvodnja konč. les. izdelkov Izvoz 1982 1983 Ind. 1982 1983 Ind. Slovenija 4,217.261 4,198.961 99,6 7,725.713 8,414.223 108,9 Jugoslavija Delež Slovenije 18,232.847 19,507.408 106,9 29,241.504 28,408.291 97,1 v Jugoslaviji 23,1 21,5 26,4 29,6 Uvoz Slovenija 1,136.233 1,202.372 105,8 447.584 349.476 78,1 Jugoslavija 3,368.097 2,859.334 84,5 1,487.501 1,119.197 75 Delež Slovenije v Jugoslaviji 33,7 42,0 30,1 31,2 Vrednostni izvoz lesnih proizvodov, goznih sortimentov in nelesnega pohištva Slovenije in Jugoslavije v letu 1983 po skupinah držav: Slovenija Jugoslavija Delež Slov. v Jugoslav. 1. EGS 5.385.871 22,459.657 23,9 2. EFTA 3. Ostale razvite, ki niso vključene v 1,770.581 3,790.033 46,7 1. in 2. skupino 3.047.278 10,696.302 28,5 4. Socialistične 1,638.596 7,744.243 21,1 5. Države v razvoju 1,998.316 7,338.300 27,2 Skupaj 13,840.645 52,028.538 26,6 Bolniški stalez delavcev Lesne v letu 1983 Tabela štev. 1 Prikazuje bolniški stalež do 30-dni za vse TOZD LESNE. V te dni so zajeti vsi delovni dnevi zaradi bolezni, nesreče pri delu, nege družinskega člana in spremstva. Največji % bolniškega staleža do 30-dni ima TOZD Žaga Otiški vrh, in sicer 6,3 % oziroma 17,4 izgubljenih dni na zaposlenega delavca, sledi TOZD Nova oprema 5,4% oziroma 15 izgubljenih dni na zaposlenega, na tretjem mestu je TOZD Žaga Mušenik s 5,2 % oziroma 14,4 dni na zaposlenega. Na sploh imajo žage visok % bolniškega staleža, delno zaradi višje starosti kolektiva, delno pa zaradi težavnega dela. Zanimivo pa je, da prav gozdarski TOZD (razen gozdarstva Slovenj Gradec) nimajo visokega staleža, čeprav bi glede na naravo dela lahko to upravičeno predvidevali. Na drugem mestu koriščenja bolniškega staleža so TOZD finalne lesne industrije. V teh TOZD so številčno najbolj zastopane ženske in te tudi prevladujejo v koriščenju bolniškega staleža. Ženske koristijo največ bolniškega staleža zaradi nege družinskega člana, zaradi bolezni mišično-kostnega KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO LETO IV — ŠTEVILKA 4 APRIL 1984 PRILOGA ZA KMETIJSTVO Izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1984. POŠTNINA PLAČANA STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE KMETIJSTVA UVOD Pregled dosežene ravni tržne proizvodnje kmetijstva v srednjeročnem obdobju 1981—1985 za prve tri leta 1981/1983 naj služi za oceno možnosti nadaljnega razvoja do leta 1985 in kot osnova za dolgoročno usmeritev. 1. Razpoložljive pridelovalne zmogljivosti in dosežena tržna proizvodnja 1.1. Zemljišča Temeljne zadružne organizacije po občinah razpolagajo s sledečimi kmetijskimi zemljišči (v ha): V TZO »ODOR« Dravograd TZO »TRATA. Prevalje TZO »LEDIN/ Slov. Gradec Skupaj Kmet. zemljišče ZS 3.769 6.074 8.081 17.924 DS 124 300 259 683 Skupaj: 3.893 6.374 8.340 18.607 odstotni ZS 96,82 95,30 96,90 96,33 delež v °/o DS 3,18 4,70 3,10 3,67 Lepa je Koroška pokrajina V vseh treh občinah je skupaj 3.770 ha družbenih kmetijskih zemljišč, okrog 3.000 ha zemljišč v družbeni lasti ni razporejenih, to so zaraščena zemljišča, razdrobljene parcele, pridobljene po agrarni reformi in jih sedaj dajejo v zakup zasebnikom KZS. Kmetijske zemljiške skupnosti bi skupaj s kmet. organizacijami morale nastaviti natančno evidenco vseh zemljišč in pregled o izkoriščenosti teh zemljišč v družbeni in zasebni lasti. 1.2. Stalež živine (glav) V TZO »ODOR« TZO »TRATA« < £ og H K SKUPAJ KKZ Goveja živina ZS 2.526 4.664 8.192 15.382 DS 51 390 341 782 Skupaj: 2.577 5.054 8.533 16.164 Krave ZS 1.316 2.238 4.500 8.054 DS 20 160 100 280 Skupaj 1.336 2.398 4.600 8.334 Glav vel. živ. ZS 2.044 3.699 6.631 12.374 GV2 DS 37 299 25C 592 Skupaj: 2.081 3.998 6.887 12.967 Stalež živine, zlasti krav v zasebnem sektorju se je povečal od leta 1980 (ocena in podatki vet. službe) za okrog 10 °/o. Intenzivna izraba kmetijskih zemljišč z govejo živino pa je sledeča (GVŽ/1 ha): v zasebnem sektorju redijo 0,69 GVŽ na 1 ha kmetijskih zemljišč, v družbenem pa 1,8 GVŽ na 1 ha. Izboljšalo se je stanje, zlasti v družbenem sektorju (Prevalje, Slovenj Gradec), kjer redijo že preko 1,8 GV2 po 1 ha. Praktično so vsi hlevi polni. V zasebnem sektorju pa je seveda intenzivnost izrabe zemljišč z 0,69 GV2 po 1 ha še ekstenzivna. 1.3. Tehnična opremljenost V celoti je zasebni sektor dobro opremljen s kmetijsko mehanizacijo, poleg traktorjev tudi z ustreznimi priključki. Številčno stanje traktorjev po občinah pa je sledeče: — Dravograd 225 — Ravne na Koroškem 670 — Slovenj Gradec 806 Skupaj: 1.701 Praktično ima vsaka kmetija traktor, kosilnico in druge priključke, v mlečno proizvodnjo usmerjene kmetije pa tudi molzni stroj. Tudi družbeni sektor je po številčnem stanju kmetijskih strojev dobro opremljen. Žal pa so to stroji z nizko tehnično zmogljivostjo, primerni za manjše površine. Stopnja mehaniziranosti kmetijstva je taka, da omogoča intenzivnejšo izrabo kmetijskih zemljišč. 1.4. Hlevske zmogljivosti V zasebnem sektorju je bilo v preteklih letih modernizirano ali na novo zgrajeno pri 1052 kmetijah preko 10.000 stojišč, od tega za krave preko 5.663 stojišč. Neurejenih je še 1.022 hlevov z 6.510 stojišč, ki jih je možno z modernizacijo povečati na 10.000 stojišč. Tudi razpoložljive hlevske zmogljivosti, kjer je modernizirano preko 60 % vseh stojišč, omogočajo v naših klimatskih razmerah intenzivnejšo živinorejo. Tudi družbeni sektor je moderniziral 245 stojišč za krave in 125 stojišč za mlado živino. Nadaljnjih 250 stojišč bo potrebno še modernizirati. 1.5. Aktivno kmečko prebivalstvo, kmetijski delavci in strokovni kadri Aktivno kmečko prebivalstvo se je v desetih letih — od 1971 do 1981 zmanjšalo za 1.384 (od 3.546 v letu 1971 na 2.162 v letu 1981), po občinah pa takole: 1971 Število delež v% 1981 Število delež v% Dravograd 663 8,7 447 5,7 Ravne/Kor. 936 3,9 536 2,1 Slov. Gradec 1.947 11.2 1.179 6,2 Skupaj: 3.546 7,1 2.162 4.1 Zmanjšanje aktivnega kmečkega prebivalstva je na sedanji ravni odločilnega pomena in je na spodnji meji, glede na tehnično opremljenost, posestne razmere, tehnološki nivo in konfiguracijo zemljišč. Na enega aktivnega kmečkega prebivalca odpade nekaj nad 8 ha kmetijskih zemljišč. V družbenem kmetijstvu je zaposleno 45 delavcev, na enega odpade skoraj 13 ha kmetijskih zemljišč. Za strokovno^ usmerjanj e zasebnega kmetijstva je po TZO zaposleno sledeče število tehnologov-pospeševalcev: TZO/občina Število pospeševalcev Število kmetij Na 1 pospeševalca odpade kmetij Dravograd 2+1 (za prašič.) 364 182 Ravne/Kor. 4 609 152 Slov. Gradec 4 1.070 267 Skupaj: 10 2.043 204 Normativ za 1 pospeševalca je 100 do 150 kmetij, odvisno od proizvodne usmerjenosti in težavnosti terena. Očitno je, da nam tehnologov pospeševalcev še primanjkuje. 1.6. Dosežena tržna proizvodnja Gibanje tržne proizvodnje v obdobju 1981—1983 je bilo sledeče: Tržna proizvodnja mleka je porasla od 7,399.0001 mleka v letu 1980 na 9,186.000 v letu 1983 ali s poprečno letno rastjo 6°/o. Prireja klavne živine pa je ostala praktično na enakem nivoju kot leta 1980, ko je znašala 1.117 ton, v letu 1983 pa smo dosegli 1.116 ton. Edino TZO »TRATA« Prevalje je v štirih letih povečala tržno prirejo za 7% (letna rast 1,75 %>). V zasebnem sektorju upada tržnost prireje klavne živine, družbeni sektor pa je povečal prirejo pitovne živine. Vzroki za upadanje prireje klavne živine so v cenovnih neskladjih, v hitrejšem pridobivanju dohodka od mleka (mesečna izplačila), večje odvisnosti pitanja od krmil, zmanjševanje aktiv-nega kmečkega prebivalstva, prepočasnega uvajanja sodobnejših načinov pitanja v hribovitih predelih (paša, travna silaža). Relativna ocena uspešnosti govedoreje Za oceno uspešnosti živinoreje po občinah prikazujemo doseženo preračunano proizvodnjo na 1 ha kmetijskih zemljišč. K doseženi proizvodnji mleka se prišteje dosežena prireja klavne živine, pomnožene s faktorjem 6,5. Tako dobimo preračunano vso živinorejsko proizvodnjo v mleko (EPŽ = enot živinorejske proizvodnje): TZO Mleko v 0001 KI. živina preračunano v mleko Skupaj ' E2P (v 000) Doseženo EŽP na 1 ha »ODOR« Dravograd 1.085 1.521 2.606 670 »TRATA« Prevalje 2.583 2.427 5.010 786 »LEDINA« Slov. Gradec 5.518 3.305 8.823 1.058 Skupaj: 9.186 7.253 16.439 883 Očitne so razlike med občino, ki so delno tudi posledica različne kvalitete zemljišč. Za primerjavo produktivnosti kmetij pa še sledeči kazalci: Odkupljeno mleko v letu 1983 na 1 kmetijo na 1 kravo TZO »ODOR« Dravograd 9.023 1 2.370 1 TZO »TRATA« Prevalje 13.306 1 2.290 1 TZO »LEDINA« Slov. Gradec 7.6361 2.357 1 Poprečno KKZ 8.6791 2.317 1 — družbeni sektor 3.793 1 V Dravogradu in Prevaljah imajo v mlečno proizvodnjo zajete večje kmetije, v Slovenjem Gradcu pa tudi manjše. Tako je organizirana oddaja mleka v Dravogradu od 115 kmetij, v Prevaljah 144 kmetij, v Slovenjem Gradcu pa 677 kmetij. S poprečno doseženo tržno proizvodnjo po hektarju in na kmetijo še zdaleč niso izrabljene naravne zmogljivosti kmetijske zemlje ob ustrezni specializirani proizvodni usmeritvi naložb opremljenosti in znanjem. V letu 1983 so bili doseženi ti rekordni dosežki: (Prevalje) na 1 kmetijo na 1 ha kmetijske zemlje mleko: ravninski predel (Kotlje) 82.000 1 5.857 1 hribovski predel (T. vrh) 37.283 1 2.330 1 klavna živina: hribovski predel (Javorje) 4.574 kg 397 kg Podobni rekordni dosežki so v vseh občinah. 2. Naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo v letih 1981—1983 Skladno s srednjeročnim planom je bilo v preteklih letih investirano v primarno kmetijsko proizvodnjo zasebnega sektorja 174 milijonov din, v družbeno kmetijstvo 36 milijonov dinarjev in v predelavo mesa 55 milijonov dinarjev. V zasebnem kmetijstvu so bile naložbe usmerjene v modernizacijo govejih hlevov, nabavo mehanizacije in nabavo plemenske živine. Vrednost naložb v zasebnem sektorju je za 30—40% večja z deležem, ki ga k naložbam prispevajo kmetje v denarju, materialu in z delom. V družbenem kmetijstvu pa so investirali v modernizacijo farm za mleko, obnovo kmetijske mehanizacije, nabavo živine in hmeljarstvo. Učinek naložb v kmetijstvu je viden predvsem v povečani tržni prireji mleka — 6% letna rast in ohranitev tržne proizvodnje mesa na nivoju leta 1980, kljub neugodnim ekonomskim pogojem in izrednem zmanjšanju števila aktivnega kmečkega prebivalstva (v zadnjih desetih letih za 39%). Naložbe v predelavo mesa in prostorov za zamrzovanje mesa pa so omogočile povečano proizvodnjo izdelkov od 193 ton pred izgradnjo na 401 ton doseženo v letu 1983. Povečanje hladilnic za meso pa omogoča shrambo mesa za blagovne rezerve. 3. Hranilno kreditna služba Organizirana hranilno kreditna služba, ki je za celotno Koroško krajino združena pri KKZ, ima od kmetov in članov kolektivov zadrug ob koncu leta 1983 zbranih hranilnih vlog po občinah: (v 000 din) Dravograd 26.662 Radlje ob Dravi 32.611 Ravne na Koroškem 41.210 Slovenj Gradec 105.033 Skupaj: 205.516 Sredstva služijo za kreditiranje naložb v kmetijstvo, kreditiranje obratnih sredstev za kmetijstvo in gozdarstvo, za sofinansiranje skupnih naložb za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Ob koncu leta 1983 znaša stanje kreditov kmetom za dolgoročne naložbe: (v 000 din) Dravograd 31.890 Radlje ob Dravi 83.469 Ravne na Koroškem 43.905 Slovenj Gradec 77.316 Skupaj: 236.580 4. Zaključki 4.1. Za smotrno izrabo vseh kmetijskih zemljišč je potrebno dopolniti evidenco vseh družbenih zemljišč, predvsem tudi s pregledom, kako in kdo ta zemljišča izrablja. V zasebnem sektorju je potrebno izdelati in sproti dopolnjevati pregled o slabo izrabljenih zemljiščih v zasebnem kmetijstvu. Evidenco morajo zagotoviti usklajeno KZS, upravni organ občin in kmetijska organizacija. 4.2. Glede na živinorejsko usmeritev izrabe kmetijskih zemljišč bi s povečanjem staleža goveje živine morah rediti na 1 ha kmetijskih zemljišč: — v zasebnem sektorju poprečno 1 GVŽ — >na specializiranih farmah za mleko pa 2—2,5 GVŽ V ta namen je potrebno privezati vsa zdrava teleta, pripuščati vse telice tudi manjvredne, namenjene za rejo klavnih prvesnic, specializiranim rejcem krav in družbenim farmam pa je treba omogočiti nabavo kvalitetnih plemenskih telic. 4.3. Povečati izrabo vseh pridelovalnih zmogljivosti tržno usmerjenih kmetij, ki so bile z naložbami modernizirane na podlagi preusmeritvenih programov po kmetijah. Na razpolago je: — nad 1700 traktorjev z ustreznimi priključki — nad 10.000 moderniziranih stojišč Ta za tržno proizvodnjo usposobljen potencial še ni dovolj intenzivno izkoriščen. Zato je potrebno, da zadruga (TZO): — s sleherno preusmerjeno kmetijo dogovori in sklene novo kompleksno pogodbo o proizvodnem sodelovanju (model ZZ SRS), kjer so natančno opredeljene medsebojne obveznosti; — izdela za svoje območje letni akcijski načrt za delitev dela med posameznimi kmetijami glede na njihovo proizvodno usmeritev — mleko — vzreja telet za pitanje — pitanje — vzreja plemenskih telic — s svojo pospeševalno službo hitreje uvaja v prakso sodobne, pri nas že preizkušene tehnološke postopke pri pridelovanju krme in reji živine (pitanje na paši, konserviranje, reja klavnih prvesnic, vzreja telet za pitanje s kravami rejnicami). Za obvladanje strokovnega dela na terenu bo potrebno še povečati število pospeševalcev v Dravogradu za 1, v Prevaljah za 1 in v Slovenjem Gradcu za 3. Glede na težje pridelovalne razmere v hribovitih pogojih je potrebno dodatno zagotoviti posebne spodbude iz občinskih intervencijskih skladov: — za povečan obseg reje živine (delno je že uveljavljen s skupnim programom); — regresiranje gnojil, glede na izredno podražitev (predlagano je regresiranje na zvezni ravni); — uvedba davčnih olajšav pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti; — prispevek kmetijskih in gozdarskih organizacij k pokojninskemu zavarovanju kmetov (že dogovorjeno). Za finansiranje intervencijskih ukrepov bi kazalo povečati prispevno stopnjo od BOD od 0,5% na 1% za povečanje občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva. Intervencijski skladi za leto 1984 so v glavnem vezani za dogovorjeni republiški program, ki služi bolj za kompenzacije cen kot pa za spodbudo k večji proizvodnji. Pregled planirane porabe sredstev za leto 1984 je sledeč: Občino Planirani priliv Za skupni program Ostane za občinske programe (v 000 din) Dravograd 4.000 2.948 1.052 Ravne/Kor. 20.000 11.640 8.360 Slovenj Gradec 12.500 9.229 3.271 Skupaj: 36.500 23.817 12.683 Ostanek sredstev komaj zadostuje za pospeševalno službo in delno za reprodukcijo. Dodatna sredstva bi morali porabiti prvenstveno za in-teziviranje pridelovanja krme na travnikih z intenzivnejšim gnojenjem (regres za gnojila) in povečati privezovanje telet ter povečati stalež osnovne črede (premije za privezovanje in nabavo plemenske živine). 4.4. Za povečano prirejo klavne živine je izdelan program izgradnje novih stojišč za 425 pitancev, ki bi ga realizirali z združevanjem sredstev. Predračunska vrednost znaša 51 milijonov din, 60% bi zagotovila zadruga, 40% t. j. 20,4 milijonov din pa bi naj se združevali po občinah na podlagi deleža o porabi mesa. S temi dodatnimi zmogljivostmi bo moč povečati tržno prirejo mesa za 130.000 kg letno. 4.5. Nadaljevati je treba z modernizacijo hlevov v zasebnem sektorju, kjer je še neurejenih 6510 stojišč v 1022 hlevih. Z modernizacijo teh hlevov bi bilo možno pridobiti še 10.000 stojišč. Tako bi po končani modernizaciji razpolagali skupno za okrog 20.000 stojišči, kar bi zadostovalo za rejo več kot 1 GVŽ po hektarju na vseh razpoložljivih kmetijskih zemljiščih ob zagotovitvi sredstev za te naložbe. Po sedanjih cenah velja modernizacija enega stojišča z vzporednimi objekti (silosi, gnojna jama) okrog 60.000. Za skupen program obnov 10.000 stojišč bi v naslednjih letih potrebovali najmanj 600 milijonov din družbenih sredstev in na te vezano še okrog 400 milijonov kmetovih sredstev (v denarnem prispevku, delu in materialu). 4.6. Za zagotavljanje redne oskrbe s koruzo pri prireji mesa je potrebno za shrambo koruze zgraditi silose z zmogljivostjo 2000 ton. Predvidena je lokacija v Dravogradu ob obstoječem zadružnem skladišču. Predračunska vrednost te naložbe znaša 40 milijonov din. 4.7. Bilanca dosežene tržne proizvodnje in porabe mleka ki mesa v letu 1984: Mleko: Občina Poraba v 000 1 Tržna proizvodnja v 0001 Dravograd 775 1.032 Radlje ob Dravi 1.380 2.240 Ravne na Koroškem 2.714 2.780 Slovenj Gradec 1.458 5.670 Skupaj: 6.307 11.722 Skupni presežek znaša 5.414.000 1 mleka. Klavna živina (govedina) Občina Poraba ton Tržna proizvodnja ton Dravograd 80 146 Radlje ob Dravi 195 269 Ravne na Koroškem 343 222 Slovenj Gradec 234 310 Skupaj: 852 947 Okrog 1001 namenjeno za predelavo. Po tej bilanci je zagotovljena oskrba z govedino na nivoju leta 1983. 5. Ocena dolgoročnih razvojnih možnosti Osnovna dolgoročna usmeritev kmetijstva je glede na naravne danosti govedoreja. Do leta 1990 lahko na podlagi dosedanjega razvoja dosežemo sledeče cilje: — rejo 1 GVŽ na 1 ha reducirane kmetijske zemlje; — če po oceni odštejemo manj vredno in delno zaraščena zemljišča zlasti visokogorske pašniške površine, je na razpolago po občinah tako reduciranih kmetijskih zemljišč: Dravograd okrog 3.000 ha Ravne okrog 5.400 ha Slovenj Gradec okrog 7.600 ha Skupaj: 16.000 ha — predviden možen obseg reje goveje živine: Stanje GV2 1984 Stanje GV2 1990 Krav Dravograd 2.082 3.000 1.600 Ravne/Kor. 4.000 5.400 2.600 Slov. Gradec 6.890 7.600 4.800 Skupaj: 12.972 16.000 9.000 Skupno je to okrog 20.000 glav vse goveje živine, od tega bo krav okrog 9.000. V odkup mleka bi zajeli 4.500 krav in na kravo odkupili 3.000 1 mleka, bi zbrali letno 13,5 milijonov litrov mleka, kar bi popolnoma zadostovalo za povečane potrebe po mleku v regiji. Za povečano prirejo mesa in reprodukcijo osnovne črede bi bilo namenjeno ostalih 11.000 glav živine. Za prirejo mesa bi bilo možno letno privezati iz lastne osnovne črede ob 80 °/o plodnosti: v Dravogradu 600 telet v Ravnah 1000 telet v Slovenj Gradcu 2000 telet Skupaj prirastkom 1080 ton. 3600 telet s skupnim letnim Povečano prirejo mesa lahko dosežemo poleg povečanega priveza telet še s križanjem z mesnimi pasmami. V tako križanje lahko vključimo okrog 30 °/o vseh krav, predvsem tiste izven rajoniziranih mlečnih okolišev. Za prirejo mesa pride v poštev tudi 30 % privezanih telic, ki so izločene iz reje in namenjene za zakol kot klavne pr-vesnice. Iz tega vira lahko dobimo nadaljnjih (30 %> od 3600 privezanih telic) 300 t letne prireje. Amortizirane krave, ki gredo v zakol (15 °/o od staleža), da nadaljnjih 450 t žive teže za zakol. Skupno je torej možno pridobiti letno 1840 t. Za še večje potrebe po mesu pa bi bilo potrebno zvečati plodnost krav in dokupit teleta za pitanje drugod. Navedene količine klavne živine lahko zakolemo v obstoječi klavnici, saj je njena zmogljivost 2000 t. Prirodne zmogljivosti razpoložljivih zemljišč so take, da omogočajo predviden obseg govedoreje. V vseh občinah v različnih prirodnih pogojih so že doseženi taki pridelovalni dosežki, da upravičujejo realnost prej navedenih razvojnih možnosti, to je prirediti na 1 ha 3000 do 40001 mleka ali 300 do 400 kg govejega prirastka. Sklepne ugotovitve 1. Dane naravne zmogljivosti kmetijskih zemljišč omogočajo bistveno povečanje tržne proizvodnje mleka in mesa. 2. Z razpoložljivimi tehničnimi zmogljivostmi (modernizirani hlevi, mehanizacija) ob sedanjem stanju aktivnega kmečkega prebivalstva in strokovnih kadrih ter nadaljnih naložbah za modernizacijo ostalih 10.000 stojišč je možno doseči predvideno proizvodnjo. 3. Potrebno je: 3.1. intezivirati pridelovanje krme na vseh travniških površinah; 3.2. specializirati govedorejo po rajonih v sledeče usmeritve: — specializirane družbene farme za mleko; — specializirane kmečke farme za mleko, ki vsa teleta predajo v rejo na hribovske kmetije, ki se usmerjajo v vzrejo plemenskih telic ali za pitanje; — posebej je treba usmerjati kmetije, ki bodo vzrejale teleta za nadaljnje pitanje s (kravami rejnicami); — specializirane kmetije za vzrejo plemenskih telic; 3.3. izpopolniti strokovno pospeševalno službo, da bo obvladala nove (ob dopolnilnem izobraževanju) tehnološke usmeritve; 3.4. v tržno proizvodnjo je treba zajeti vse kmetije in sleherni ponuditi glede na posestne in družinske razmere ustrezno dolgoročno proizvodno usmeritev; 3.5. za gmotno spodbujanje proizvodnje v hribovskih predelih je treba zagotoviti v občinskih intervencijskih skladih dodatna sredstva za: — regresiranje reprodukcijskega materiala — povečanje staleža živine; 3.6. v regiji je treba s posebnim SS med občinskimi intervencijskimi skladi zagotoviti enotne kriterije za vse pospeševalne ukrepe in ustrezno združevanje sredstev za pospeševanje kmetijstva; 3.7. Vsi agrarno politični ukrepi v regiji (davčne olajšave, sistem materialnega pospeševanja kmetijstva štipendiranja, socialna politika) morajo biti med občinami poenoteni in dolgoročno dogovorjeni. URSlC IVAN, dipl. ing. agr. Najboljši proizvajalci mleka in mesa v TZO „ Ledina" Na področju TZO »Ledina« Slovenj Gradec je 900 kooperantov, ki jim je glavni tržni višek mleko oziroma goveji pitanci, od teh jih je bilo kar 677 vključenih v tržno oddajo mleka. Skupno je bilo v 1. 1983 oddanega 5,170.2041 mleka, kar je za 15% več kot 1. 1982. Pitane živine pa smo oddali 487 t oziroma 1 % manj kot 1. 1982. Vendar moramo poudariti, da je proizvodnja mleka na našem področju zelo razdrobljena in da je več kot polovica takšnih kmetij, ki so letno oddale manj kot 5.0001 mleka. Oddano mleko v 1 Št. kmetij Oddano mleko skupaj v 1.1983 do 5.000 403 1,549.937 od 5.001 do 10.000 122 887.402 od 10.001 do 20.000 110 1,502.129 od 20.001 do 30.000 27 643.908 od 30.001 do 40.000 10 338.438 od 40.001 do 50.000 3 127.534 od 50.001 do 60.000 1 50.656 nad 60.000 1 70.200 677 5,170.204 Štev. krav Štev. kmetij % 1— 4 493 51 5— 9 162 39 10—15 21 9,3 nad 15 1 0,7 677 100,0 Kmetije, ki so oddale več kot Oddano 30.000 1 mleka v 1. 1983 mleko v 1 1. Štumpfl Milan, »Breznik« ■ — Podgorje 81 70.200 2. Smrekar Jože, »Cevnik« - - Podgorje 6 50.656 3. Gams Pavel, »Lenart« — Stari trg 4 43.706 4. Krenker Anton, »Ažnoh« - — Podgorje 87 42.455 5. Verdnik Albert, »Lakovnik« — Šmiklavž 4 41.373 6. Popič Peter, »Bošnik« — : Raduše 16 39.285 7. Vranjek Vinko — Šmartno 136 38.146 8. Prednik Ivan, »Prednik« - - Vrhe 70 35.438 9. Zajc Mirko, »Rozman« — Šentilj 50 34.174 10. Konečnik Avgust, »Krbel« — Šmartno 6 33.330 11. Juvan Franc, »V. Brdnik« — Stari trg 215 32.143 12. Plevnik Franc, »Pegan« — - Brde 29 31.756 13. Gams Franc, »Lenart« — Šmartno 10 31.687 14. Kac Avgust, »Jurij« — Šmartno 241 31.435 15. Herman Franc, »Ernan« - — Raduše 12 31.044 Kmetije, ki so oddale več kot 3.000 kg goveje živine Oddana Štev. Popr. Kmetija živina oddan. teža v kg pitancev pitancev 1. Lavre Edo, »Ere« Golavabuka 3 8.937 19 470 2. Prednik Ivan, »Prednik« Vrhe 70 5.788 10 578 3. Kotnik Jože, »Hof« Zg. Dolič 48 5.117 9 568 4. Tovšak Zora, »Kralj« Šentil 79 4.997 10 499 5. Krančan Štefan, »Blatnik« Vrhe 17 4.163 7 594 6. Globočnik Adolf, »Pajenk« Šmiklavž 6 4.089 8 511 7. Koprivnikar Stane, »Adam« Mislinja 237 8. Verčkovnik Ivo, »Novak« Podgorje 44 9. Jfiromel Stanko, »Štumpfl« Podgorje 26 10. Koprivnikar Franc, »Metviršek«, Legen 62 3.595 5 719 3.565 8 445 3.278 8 409 3.223 6 537 Na vsakoletnem zboru najboljših proizvajalcev mleka in pitalcev goveje živine, ki ga organiziramo skupaj z mariborsko mlekarno in Mesnino iz Dravograda, pa so bila podeljena priznanja in nagrade 8 najboljšim proizvajalcem mleka, 4 najboljšim pitalcem in 4 kombiniranim rejcem. Zbor je bil obogaten s strokovnim predavanjem prof. dr. Dolfeta Cizeja: »Prehrana govedi s poudarkom na doma pridelani krmi« in dr. Toneta Krajnca: »Plodnostne motnje pri kravah«. Zbora se je udeležilo 150 kmetov. D. Unuk, inž. Dosežena tržna proizvodnja in rekorderji TZO „Odor" Dravograd v letu 1983 Na območju občine Dravograd je 346 kmetij, ki imajo možnost, da postanejo tržne proizvajalke. Od teh kmetij jih ima 290 sklenjeno pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. A. Odkup mleka Oddano mleko litrov št. kmetij skupaj oddano mleko v letu 1983 do 5000 1 38 137.369 5.001—10.000 1 34 257.987 10.001—20.000 1 28 390.482 20.001—30.000 1 6 138.386 30.001—50.000 1 4 113.339 skupaj: 110 1.037.563 V letu 1983 smo od kmetov odkupili za 11 %> več mleka kot v letu 1982. Odkup je bil organiziran v osmih zbiralnicah. Poprečna mlečnost po kravi je bila dosežena z 2454 litri. Kmetije, ki so v letu 1982 oddale več kot 20.000 1 mleka: kmetija oddano mleko v litrih 1. Kogelnik Jože — Klančnik 44.633 2. Konečnik Anton — Dobrovnik 37.486 3. Goršek Milan — Taubenvirt 31.220 4. Duler Betka — Pšeničnik 24.273 5. Horvat Vmko 23.756 6. Kadiš Jože — Kobolt 23.379 7. Krevh Franc — Matij 22.791 8. Sajevec Alojz — Rener 21.618 B. Odkup govejih pitancev Oddani pitanci v kg št. kmetij skupna teža do 750 60 36.897 751—1500 59 59.839 1501—3000 38 78.862 3001—4000 7 25.210 4001—5000 4 17.230 5001—7000 1 5.689 nad 7000 kg 1 7.091 170 230.818 Kmetije, ki so oddale več kot 3000 kg govejih pitancev: zap. št. kmetij a oddano kg štev. oddanih pit. popr. teža i. Čeru Oto — Zajsnik 7091 14 506 2. Knez Franc — Buč 5689 12 474 3. Lužnic Mirko — Lavk 4505 9 500 4. Uranšek Maks —- Sevčnik 4275 8 534 5. Korat Oto — Grizold 4236 7 605 6. Korat Anton — Vedi 3827 6 637 7. Kališnik Ferdo — Mori 3802 8 475 8. Konečnik Anton — Dobrovnik 3758 5 751 9. Vivod Franc — Becl 3622 7 517 10. Ošlovnik Stanko — Zurk 3557 6 592 11. Kramer Pavel — Kovač 3370 6 561 12. Očko Jože — Očko 3274 6 545 V letu 1983 je bilo oddanih 457 kom govejih pitancev, pri katerih je bila dosežena poprečna teža 505 kg. Proizvodnja govejih pitancev je bila v letu 1983 manjša za 2,5 °/o od leta 1982. Vzroki za padec proizvodnje so vsem dobro znani. P. B. Nasmejmo se škratkom Lesna se je v letošnjem letu uspešno ukvarjala s PRIKRIVANJEM (pokrivanjem) izgub. Naše plače so DROBNE (dobre), kjer je DELAVEC (delaven) SUH (duh), v pisarnah pa tudi delovno SRANJE (stanje). NORI (novi) izdelki-naš up! Veliko smo NARODILI (naredili) v zadnjih letih, kar ob dobrih odnosih v kolektivu ni ČEDNO (čudno). Gozdarji morajo imeti za kmeta vedno PRAZNO (prijazno) besedo in jo dosledno UNIČITI (uresničiti). Živimo in delamo v SOŽRETJU (sožitju), PODŽRTI (podprti) drug z drugim. TEČNO ((težko) je biti gozdar, saj ŽEGNANJE (žaganje) ni lahko opravi- lo, pa še škodljivo vpliva na ORGAZEM (organizem). Vsi smo se ZAPILI (zabili) v boj za lepšimi JETRI (jutri). Štipendisti so zadovoljni z delom kadrovnikov, saj so štipendije v RODU (redu), dobijo jih predvsem tisti, ki imajo STRICE (petice). Upokojenci lahko s svojimi pokojninami dobro SHIRAJO (shajajo). Polde Kako preusmeriti rejo goveje živine za meso Pitanje goveje živine s kupljenimi krmili, »iz vreče«, kot temu pravimo, se ne izplača več. Koruza in druga krmila so postala predraga, da bi ostalo od izkupička za pitano živino še kaj prida denarja za delo in druge stroške reje.^ Rešitev je v preusmeritvi na rejo s kvalitetno domačo krmo. V sosednjih hribovitih deželah, zlasti v Avstriji je na gorskem predelu na strmejših legah zelo razširjeno in uspešno pitanje govedi na paši. Ta način reje je preizkušen tudi že pri nas. Na Notranjskem že nekaj let celodnevno pašo na urejenih, pregrajenih in ustrezno pognojenih pašnikih zelo uspešno pitajo mlado goveja živino. S poletno pašo dosegajo brez vsakih krmil 60 do 70 dkg prirast na dan. Tudi pri nas na Koroškem so na nekaterih kmetijah dosegli podobne uspehe. Uspešno lahko pasemo bikce in telice, ki so na začetku paše težki najmanj 160 kg, ustrezno in postopno privajeni na pašo. Bikce je seveda potrebno pred pričetkom paše kastrirati. Za pašo so najprimernejša teleta, ki so se rodila novembra in decembra preteklega leta tako, da so ob začetku paše stara najmanj 5 mesecev in v teži nad 160 kg. Po prvi pašni sezoni jih bomo pozimi krmili s silažo iz ovele trave in mrvo, naslednjo sezono pa zopet pasli. Po končani 2. pašni sezoni bo večina juncev že dosegla pravo težo za zakol, verjetno pa jih bo nekaj, zlasti telic, potrebno na začetku zime še dopitati s silažo travno ali koruzno z minimalnim dodatkom krmil. V pašni sezoni je moč doseči 300 do 400 kg prirastka na 1 ha, s postopnim izboljševanjem pašne ruše pa še več. To pa je dovolj spodbuden donos, da se na hribovskih kmetijah, kjer redijo živino za meso, kaže čimprej usmeriti v ta način reje. Kako se lotiti usmeritve? Ureditev pašnika Površino, ki bi jo namenili za pašo je treba ograditi in pregraditi vsaj na 6 čredink s stalno, zanesljivo električno ograjo. Ograja mora biti iz dveh žic na višini 45 in 88 cm. Pocinkana žica mora biti dovolj močna, debeline 2 do 3 m/m. Na pašniku mora biti urejeno napajališče, tako da imajo živali dostop do vode ob vsakem času. Da bo uspeh zanesljiv, moramo pašnike izdatno pognojiti z umetnimi gnojili. Na 1 ha moramo potrositi najmanj 600 kg nitrofoskala za travnike. Kako urediti pašnik za celodnevno pašo, smo opisali že lani v 5. in 7. številki Viharnika-Priloge za kmetijstvo. Nabava in zre ja telet Za uspešno rejo na paši si moramo pravočasno vzrediti in oskrbeti teleta. Pri tem računamo, da bomo na 1 ha urejenega pašnika lahko prepasli 3 do 4 živali, na bogatejšem pašniku pa tu- di več. Glede na razpoložljive površine bomo izračunali, koliko živali moramo pripraviti do pašne sezone. Najprej določimo za pašo doma vzrejena teleta, morda je v hlevu tudi kakšna prvesnica, ki jo nameravamo spitati za zakol. Manjkajoča teleta bo treba nabaviti. Zadruga bo letos uvedla redni odkup telet. Priprava za pašo Za uspešno pašo je potrebno pred začetkom sezone kastrirati vse bikce. Priporočljivo je, da bomo vsa mlajša teleta pred pašo zaščitno cepiti pred črevesnimi in pljučnimi paraziti. Na pašo privajamo živali postopoma. Vsaj 10 do 14 dni Živah še zvečer vzgajamo in dokrmljujemo, da se postopoma navadijo na pašo. Po tem pa lahko ostanejo stalno na pašniku. V 11. številki Viharnika smo opisali, kako je lani uspela celodnevna paša. Živali so lahko noč in dan na paši. Na voljo mora biti voda in sol. Pa še to je važno, da jih vsakih 5 dni prestavimo v drugo čredinko. Zato mora biti najmanj 6 čredink, ker potrebuje popasena travna ruša okrog 30 dni, da zopet zraste za novo pašo. Velja pa pravilo, čim več čredink bomo naredili, bolj uspešno borno pasli. Na paši Pridelovanje hrane postaja v zadnjem času ena izmed najpomembnejših gospodarskih vej. Hrana je strateški vir, s katerim se naša država lahko dejavno vključi v mednarodno menjavo in tako kakovostno izboljša zunanje trgovinsko bilanco. Na tem področju imamo še ogromno neizkoriščenih možnosti. To so neizkoriščene spitane živali, tudi če so kastrirani junci, dosežejo enako ceno, kot spitani biki. Dovolj težki morajo biti — najmanj 500 kg in ne smejo biti preko 36 mesecev stari. Za preusmeritev reje živine na paši je še čas. Pravočasno si moramo pripraviti kole za ograjo, nabaviti žico, izolatorje in dovolj močan ter zanesljiv električni pastir. Poskrbeti moramo tudi za nabavo manjkajočih telet. Za zadostno krmljenje v zimski sezoni pa bo potrebno pripraviti dovolj kvalitetne silaže iz ovele trave. Za 1 pitanca po prvi pašni sezoni bomo za zimsko krmljenje potrebovali okrog 2500 kg silaže (4 do 5 m3) in okrog 1000 kg sena. Predlagana preusmeritev reje goveje živine za meso na paši je zanesljivo najcenejši način pitanja. Za preusmeritev potrebujemo najmanj denarja za investicije, prav tako pa je reja cenena in z malo dela. Ob vedno težjih gospodarskih razmerah je preusmeritev reje na domačo krmo, zlasti poleti, na urejeno pašo zanesljiv, najbolj gospodaren in v praksi preizkušen način pitanja, zlasti za hribovske kmetije. kmetijske površine, ki jih pogosto nenadzorovano zarašča gozd, ekstenzivna proizvodnja zaradi velike razdrobljenosti parcel, neupoštevanje gospodarske izrabe prostora pri urbanizaciji in podobno. To pomeni, da zemljo izgubljamo na eni strani z opuščanjem obdelave kmetijskih površin, na drugi strani pa z urbanimi posegi. Zaradi Ivan URŠIČ, dipl. ing. agr. Pašniki so nared Kmetije v hribovskih krajih uvajajo nove načine govedoreje tega bo potrebno pri izrabi prostora in večji pridelavi hrane napeti vse sile, če hočemo, da bomo ob koncu tega srednjeročnega' obdobja v Sloveniji dosegli 85 odstQtno samooskrbo in da bomo nekaj kmetijskih proizvodov celo izvažali. V Sloveniji je 75 odstotkov kmetijske zemlje v hribovitem in gorskem svetu. To pomeni, da je zemljišč za pridelovanje poljščin v naši republiki izredno malo. Čeprav si v zadnjem času prizadevamo, da bi tudi v Sloveniji posejali čimveč površin s krušnimi žiti, bo tudi v bodoče živinoreja glavna kmetijska dejavnost. V hribovitem in gorskem svetu so pridelki žit zaradi neugodnih naravnih pogojev tako pičli, da se te kulture ne izplača pridelovati. Po drugi strani pa obstajajo izredno ugodni naravni pogoji za rejo govedi in ovac. Žal pa je ta hriboviti in gorski svet še vse premalo izkoriščen. Podatki iz lanskega leta namreč kažejo, da smo v Sloveniji po hektarju kmetijskih površin redih komaj polovico glave odrasle goveje živine. V sosednji Avstriji in Švici, kjer imajo podobne naravne pogoje, so že pred nekaj leti redili dve odrasli govedi po hektarju. To pomeni, da imamo še ogromne neizkoriščene možnosti, saj bi z novimi načini reje in boljšem izkoriščanju hribovskih kmetijskih zemljišč število govedi v naši republiki podvojili, oziroma celo potrojili. Proizvodni rezultati v zadnjih letih kažejo, da so na nekaterih področjih, kjer so zastavili jasne razvojne kmetijske programe, dosegli vidne uspehe. Med taka območja prištevamo tudi Koroško, kjer smo z uvajanjem novih načinov reje govedi dosegli občutno povečanje prireje mleka in goveje živine. Navedimo nekaj teh načinov. Z dolgoročnim razvojnim programom kmetijstva smo za vsako kmetijo začrtali razvojno možnost. Pri tem smo upoštevali naravne pogoje na vsaki kmetiji, oddaljenost od potrošnih centrov in sociološki pogoji na posestvu. Kmetije, ki imajo ugodne naravne pogoje za uvajanje pašno kosne rabe in ležijo bliže prometnim potem, usmerjamo v prirejo mleka. Glavna krma so kvalitetna travna silaža iz si-lažnega kupa, kvalitetno seno in paša. Vsaka kmetija redi deset do petdeset krav. Vse kmetijske površine so razdeljene na črednike, kjer si izmenično sledita paša in košnja. Vsa moška teleta posestva oddajo v pitanje družbenim posestvom ah kmetijam, ki so usmerjena v pitanje goveje živine. Ženska teleta, ki so sposobna za plemensko vzrejo, pa oddajo kmetijam, ki se ukvarjajo z vzrejo plemenske živine. V matične hleve se vrnejo, ko so breje 7 mesecev. Kmetije, ki ležijo višje v hribih, usmerjamo v pitanje goveje živine. Vsaka kmetija redi od 15 do 40 pitancev. Teleta za pitanje kupujejo od »mlečnih gospodarstev« in družbenih posestev. Osnovna živinska krma sta travna in koruzna silaža. Pitance držijo v boksih, v tako imenovani prosti reji. V zadnjem času opravljamo poskuse pitanja volov, kjer živali čez leto lahko pasemo. Tak način reje priporočamo tistim kmetijam, ki imajo ugodne pogoje za ureditev čredin-ske paše. Pašnik razdelimo na štiri do šest črednik, kjer kastrate v eni čredi nki držimo štiri do pet dni, nakar jih preženemo v drugo čredinko. Pašnik ogradimo z dvojno pocinkano žico premera 2,5 milimetra. Ograja je trajna s hrastovimi koli. Na tržišču so novi električni pastirji velike moči. Tak način reje pitancev je poceni in potrebuje izredno malo dela. Poleg kastratov lahko pasemo tudi klavne prvesnice ali telice, ki jih izločimo iz plemenske vzreje. Višinske kmetije usmerjamo v vzrejo plemenske živine. Na teh kmetijah, kjer so planinski pašniki, obstajajo ugodni naravni pogoji za vzrejo plemenske živine. Osnovno krmljenje sloni na planinski paši, ki traja od maja do oktobra. Pozimi pa jim pokladajo kvalitetno seno in travno silažo. Tudi planinske pašnike razdelimo na več čredink in jih ogradimo s stabilno električno ograjo. Za varovanje uporabimo baterijske električne pastirje velike moči. ženska teleta dobivajo te kmetije od »mlečnih« gospodarstev in od družbenih posestev. Telice redijo na teh kmetijah do brejosti 7 mesecev, nakar se vrnejo v matične hleve. V zadnjem času uvajamo rejo klavnih prvesnic in rejo krav rejnic, ki so že pokazale dobre rezultate. To je le nekaj načinov reje goveje živine, ki jih uvajamo na hribovskih kmetijah. Osnovni namen je ta, da intenzivno izkoristimo vsak meter kmetijske zemlje. Rezultati kažejo, da je tudi v hribovitem in gorskem svetu moč doseči velike količine mleka in mesa po hektarju. To pa je ob spoznanju, da je hrana pomemben dejavnik gospodarske stabilizacije, še kako pomembno. Jože PRATNEKAR, dipl. ing. agr., V SLOVO MEDVEDOVI MAMI IN NJENI HČERKI IVICI Potihoma, kakor so minevali jesenski dnevi, se je umirilo življenje na Medvedovi kmetiji. Že v mesecu juniju je tragično preminula hčerka Ivica, stara komaj 31 let. Za Medvedovo mamo je bil ta udarec premočan. Kmalu za tem je zbolela, nihče ni pomislil na najhujše, pa vendar je že v mesecu decembru podlegla zahrbtni bolezni. Vse želje in načrti so se v nekaj mesecih sesuli v nič. Medvedova mama, prijatelji so jo klicali Pavla, se je rodila 1912. leta na Vavkanovi domačiji, ki leži visoko pod Pohorjem. V zgodnji mladosti je izgubila očeta, ki je padel kot žrtev prve svetovne vojne. Po očetovi smrti ji ni ostalo drugega, kot da je poprijela za trdo delo na kmetiji. Leta 1938 se je poročila na Medvedovo domačijo, kjer jo je zopet čakalo težko kmečko delo. V zakonu se je rodilo 8 otrok in tako številčna družina se je težko preživljala na hribovski kmetiji. Nepričakovano je umrl mož, takrat se je morala z življenjem spoprijeti sama, pomagali so ji otroci, predvsem hčerka Ivica, ki je ostala doma. Ko je požar uničil gospodarsko poslopje, bi marsikdo klonil, Medvedova mama pa se je trdno odločila, da bo s kmetovanjem nadaljevala. Bila je gospodar in gospodinja hkrati. Vse preveč tiho je danes, ko se peljete mimo Medvedove kmetije. Pa komu je dano, da bivše svoje tihe želje uresničil? Jože Tretjak V SLOVO ANTONIJI KLANČNIK Na Hrastnikovi domačiji bi mimo teklo živ- ljenje, če se ne bi pri njihovi hiši ustavila kruta smrt in jim nepričakovano 17. 12. 1983 iztrgala iz njihove sredine ljubečo ženo, mater ter babico Antonijo. Rodila se je 27. 12. 1907. leta v bližini sedanjega doma, pri Brezniku v Radušah. Leta 1931 se je poročila. Z možem Ivanom sta z marljivim gospodarjenjem veliko pridobila k Hrastnikovim. Rodilo se je pet otrok. V času med NOV so bila vedno odprta vrata za partizane, mož je bil aktivist. S pomočjo dora-ščajočih otrok in prijateljev sta postavila tudi novo hišo in druge gospodarske objekte. Pred dvema letoma sta slavila zlato poroko. Celih dvainpetdeset let sta z roko v roki preživljala težke in tudi lepe trenutke njunega življenja. V velikem številu so jo pospremili na staro-trško pokopališče in jo položili k sinu, po katerem je vedno žalovala. Naj ji bo lahka gruda! Mihaela Lenart REKREACIJSKI DAN Podobno kot TZO TRATA je tudi TOZD MESNINA pripravila tekmovanje v veleslalomu in sankanju, ki je bilo pod Rahtelom v Pamečah. Čeprav je uradno bilo rečeno, da je šlo za tekmovanje, pa lahko rečem, da za vse nas, ki smo bili prisotni (približno štirideset iz treh zadružnih organizacij KKZ) ni bil v ospredju tekmovalni dosežek, ampak znano olimpijsko geslo: Ni pomembno zmagati, pomembno je sodelovati! Skupna misel vseh navzočih je bila, da je potrebno takšno obliko razvedrila med zaposlenimi v koroški kmetijski zadrugi ohraniti in k sodelovanju pridobiti še druge člane kolektiva. Del tekmovalnega utrinka in osvežitve na snegu pa tokrat predstavljamo s fotografijo. Besedilo in fotografije: Jože Krevh Topel čaj po vožnji je prijal Se posnetek za spomin Tudi navijali smo Pa vendarle je šlo do cilja Obvestilo vlagateljem in posojilojemalcem Javna občila, radio-televizija in časopisje nas že precej časa seznanjajo, da se v okviru stabilizacijskih ukrepov pripravljajo tudi občutne spremembe v obrestnih merah tako na posojilih vseh vrst, kakor tudi na hranilne vloge vezane nad 3 mesece. Navedene stabilizacijske ukrepe bo v celoti upoštevala in izvajala tudi koroška hranilno-kreditna služba, ki bo enako kot banka obrestovala vse nad 3 mesece vezane hranilne vloge po naslednjih obrestnih merah. vH CO 00 03 trt 00 Doba vezave — obrestna 03 mera ^ 2 2 i>: r~< i—H rt rt rt Vezana nad 3 mesece 30»/» 34 */» 38% 40 % Vezana nad 12 mesecev 34 °/o 38 °/o 41 % 42 »/o Vezana nad 24 mesecev 37 % 41 »/o 43 % 44 % Najmanjši znesek, katerega občan lahko veže je 20.000,— din. Zgoraj navedene obrestne mere še niso dokončne, spreminjale pa se bodo le zelo minimalno. Sporedno z zvišanjem obrestnih mer na vezane hranilne vloge se bodo zvišale tudi obresti na investicijske in obratne kredite v kmetijstvu, katere bodo za novo odobrena posojila znašala od 25 do 30 procentov. Kmetijske institucije se bodo sicer prizadevale doseči, da se bodo obrestne mere za gradbene objekte delno regresirale, vendar trenutno še ni zato nikakih izgledov. Vsled tega opozarjamo kooperante, da naj bodo preudarni, zlasti pri nabavi tiste mehanizacije, katera za obseg njegove proizvodnje ni nujno potrebna. Vodja KZHKS Slavko Slemnik sistema, sledijo pa še ostale bolezni oziroma obolenja, Id so značilna samo za ženske. Glede na zahtevnost del in nalog največ koristijo bolniški stalež VK delavci (interna KV). Ti so tudi številčno najbolj zastopani v proizvodnji, sledijo delavci s PK medtem ko ostale kvalifikacije niso zaskrbljujoče. Največ koriščenja bolniškega stale-ža je zaradi bolezni dihalnega sistema in bolezni mdšično-kostnega sistema, sledi pa nega družinskega člana in nesreče pri delu. Če primerjamo bolniški stalež po mesecih ugotovimo, da mesec februar po številu izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni močno odstopa od drugih mesecev. Prav tako je porastel bolniški stalež v prvih 3-mesecih leta 1983 v primerjavi s prvimi tremi meseci leta 1982. Ugotovili smo, da je temu vzrok veliko število obolenj zaradi gripe. Na drugem mestu je mesec junij, sledi oktober in mesec julij. Med mesecem februarjem, ki je po številu izostankov zaradi bolniškega staleža na prvem mestu in med mesecem junijem, ki je po številu izostankov na drugem mestu je 334 dni razlike. Še večjo razliko med številom izgubljenih dni zaradi bolniškega staleža pa je med mesecem junijem (drugo mesto) in me- secem oktobrom, ki je na tretjem mestu po koriščenju bolniškega staleža, saj je bilo izgubljenih 487 delovnih dni. Primerjava med ostalimi meseci je bistveno manjša, saj je razlika med oktobrom in majem, ki sta tretji in četrti po številu koriščenja bolniškega staleža le 22 dni. če pa primerjamo mesec februar z mesecem julijem ugotovimo, da je bilo meseca februarja za 1270 delovnih dni več bolniškega staleža. Meseca julija so delavci največ koristili letni dopust in zato toliko manjši stalež. V pomladanskih in jesenskih mesecih je največ prehladnih obolenj ni pa izključno, da je v teh mesecih največ delavcev v bolniškem staležu tudi zaradi dela na poljih. Domnevamo, da si veliko število delavcev z bolniškim staiežem podaljša redni letni dopust. Bolniški stalež do 30-dni je za celotno delovno organizacijo v letu 1983 znašal 3,5 %. To je 9,7 izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Tudi v letu 1982 je bolniški stalež do 30-dni znašal 3,5 «/o. Gledano delovno organizacijo v celoti bolniški stalež do 30-dni ne kaže porasta. Če pogledamo še tabelo številka 2, ki prikazuje bolniški stalež nad 30-dni, ugotovimo, da je % bolniškega staleža nad 30 dni, kar za dobra 2o/0 višji kot % bolniškega staleža do 30-dni, in sicer znaša skupno 5,6% ali 15,4 izgubljene delovne dni na zaposlenega. V primerjavi z letom 1982 je porasel za 2,9 %, saj je (takrat znašal le 2,7 % oz. 7,4 izgubljene dni na zaposlenega, torej je v letu 1983 % bolniškega staleža porastel za enkrat. Najvišji «/o bolniškega staleža nad 30-dni ima TOZD Žaga Mušenik in sicer 7,8% ali 21,5 izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. To pa zaradi šestih delavcev, ki so ves čas, ko so čakali na invalidsko ocenitev, koristili bolniški stalež. TOZD Žagi Mušnik sledi TOZD Žaga Otiški vrh z 4,7% ali 13,1 izgubljenimi delovnimi dnevi. Tudi v tem TOZD je bolniški stalež nad 30-dni toliko višji od drugih, ker je bil en delavec, čakajoč na poklicno rehabilitacijo, celo leto v bolniškem staležu. Tudi v drugih TOZD je bolniški stalež nad 30-dni naraste! predvsem zaradi čakanja delavcev na invalidsko ocenitev. Koliko so prispevale k bolniškemu staležu nesreče na delu, še ni poznano, ker še niso obdelani vsi podatki. Zaradi bolniškega staleža do 30-dni je bilo izgubljenih 14.095.275,00 din, zaradi bolniškega staleža nad 30-dni pa 9.092.140,00 din. Skupaj je bilo torej v letu 1983 izgubljenih zaradi bolezenskih izostankov 23.187.415,00 din. Marijana Gorenšek, soc. BOLNIŠKI STALEŽ GLEDE NA POPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZA VSE TOZD DO 30 DNI Tabela 1 TOZD Štev. izgub. dni Pop. št. zap. Štev. del. dni Štev. izgub, dni na % bol. stal. Pop. starost Zaposleni 31. M na dan 12. Z Znesek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Gozdarstvo Slovenj Gradec 487 43 11.782 11,3 4,1 39 40 3 292.950 Gozdarstvo Mislinja 355 49 13.426 7,2 2,6 41 46 4 313.838 Gozdarstvo Črna 1.521 153 41.922 9,9 3,6 39 144 11 945.579 Gozdarstvo Radlje 1.448 157 43.018 9,2 3,3 40 134 22 825.633 TOK Gozdarstvo Slov. Gradec 315 41 11.238 7,7 2,8 33 138 3 191.739 TOK Gozdarstvo Ravne 93 34 9.316 2,7 0,9 40 33 4 109.528 TOK Gozdarstvo Dravograd 89 18 4.932 4,9 1,8 41 15 3 48.487 TOK Gozdarstvo Radlje 187 35 9.590 5,3 1,9 37 33 4 99.056 Žaga Mislinja 443 53 14.522 8,4 3,0 37 48 5 196.630 Žaga Otiški vrh 1.198 69 18.906 17,4 6,3 39 51 14 312.790 Žaga Mušenik 647 45 12.330 14,4 5,2 39 37 7 302.595 Žaga Vuhred 872 77 21.098 11,3 4,1 38 63 9 390.490 TP Prevalje 2.180 219 60.006 10,0 3,6 33 78 148 1,262.639 TP Pameče 4.435 312 85.488 14,2 5,1 31 139 178 1,784.567 TSP Radlje 1.689 320 87.680 5,3 1,9 33 170 171 1,319.317 TIP Otiški vrh 1.760 231 63.294 7,6 2,7 35 197 28 953.708 Gradnje Slovenj Gradec 1.122 80 21.920 14,0 5,1 33 59 7 581.665 TIS Pameče 1.395 146 40.004 9,6 3,4 33 131 12 768.878 CLS Otiški vrh 556 45 12.330 12,4 4,5 41 40 4 315.204 Nova oprema Slovenj Gradec 4.431 295 80.830 15,0 5,4 35 164 138 1,911.222 Delovna skupnost 1.048 191 52.334 5,5 2,0 34 76 117 625.362 Interna banka Slovenj Gradec 140 34 9.316 4,1 1,5 34 4 30 71.831 Blagovni promet Slov. Gradec 721 164 44.936 4,4 1,6 37 101 68 471.612 SKUPAJ 27.132 2.811 770.218 9,7 3,5 37 1.836 993 14,059.275 % BS »na zaposlenega štev. izgubljenih dni X 100 število delovnih dni Število izgubljenih dni število izgubljenih dni na zaposlenega = poprečno število zaposlenih Število delovnih dni = število delovnih dni na zaposlenega X število zap. na leto Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo ln lesna Industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada S200 izvodov — Klišeji ln tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1984 PRIMERJAVA BOLNIŠKEGA STALEŽA NAD 30 DNI NA POPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZA VSE TOZD DO LESNA V LETU 1983 Tabela 2 TOZD Štev. izgub dni Pop., št. zap. Štev. del. dni Štev. izgub, dni na zap. "/o bolniškega staleža Znesek 1 2 3 4 5 6 7 Gozdarstvo Slovenj Gradec 445 43 11.782 10,3 3,7 223.338 Gozdarstvo Mislinja 336 49 13.426 6,9 2,5 235.108 Gozdarstvo Črna 1.140 153 41.922 7,5 2,7 694.195 Gozdarstvo Radlje 1.060 157 43.018 6,8 2,4 549.341 TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 357 41 11.234 8,7 3,1 204.941 TOK gozdarstvo Radlje 30 35 9.590 0,9 0,3 17.524 TOK gozdarstvo Ravne 48 34 9.316 1,4 0,5 65.301 TOK gozdarstvo Dravograd 114 18 4.932 6,3 2,3 56.880 Žaga Mislinja 289 53 14.522 5,5 1,9 92.276 Žaga Otiški vrh 906 69 18.906 13,1 4,7 383.549 Žaga Mušenik 967 45 12.330 21,5 7,8 445.593 Žaga Vuhred 376 77 21.098 4,9 1,7 142.996 Tovarna pohištva Prevalje 1.858 219 60.006 8,5 3,0 740.499 Tovarna pohištva Pameče 2.689 312 85.488 8,6 3,1 912.856 Tovarna stavbnega pohištva Radlje 810 320 87.680 2,5 0,9 717.147 Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 1.516 231 63.294 6,6 2,3 752.789 Gradnje Slovenj Gradec 577 80 21.920 7,2 2,6 364.077 Transport in servisi Pameče 502 146 40.004 3,4 1,2 342.524 Centralno lesno skladišče Otiški vrh 296 45 12.330 6,6 2,4 160.762 Nova oprema Slovenj Gradec 2.884 295 80.830 9,8 3,5 1,244.165 Delovna skupnost Slovenj Gradec 905 191 52.334 4,7 1,7 512.397 Interna banka Slovenj Gradec 113 34 9.316 3,3 1,2 49.713 Blagovni promet Slovenj Gradec 778 164 44.936 4,7 1,7 184.169 SKUPAJ 43.196 2.811 770.214 15,4 5,6 9,092.140 počitniški domovi Rekreacija in Ker vse važnejše podatke o poslovanju komisije za rekreacijo in počitniške domove objavljamo v »Viharniku«, predloge in sklepe pa posredujemo vsem TOZD in družbenopolitičnim organizacijam v LESNI, se v tem poročilu pri posameznih številkah ne bi ustavljal. Od leta 1982, ko sem sprejel podaljšan mandat predsednika te komisije, smo imeli 9 sej, ki so bile večinoma sklepčne. Del skrbi je komisija posvetila tudi ponovni oživitvi tekmovalne rekreacije,' katere aktivnosti tečejo že od marca 1981 naprej in kot je videti, v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Ustanovili smo podkomisijo, kjer delujejo športni referenti vseh TOZD LESNE. Po predloženem planu tekmovanj se zbirajo sredstva na posebnem računu, katere podpisuje predsednik te podkomisije. Pri tekmovalni udeležbi pogrešamo večje sodelovanje TOZD iz Dravske doline, vzrok za to nezainteresiranost pa mi ni znan. Škoda je le, da športna srečanja ne izkoristimo za boljše medsebojno spoznavanje, kar bi nam tudi na drugih področjih prav prišlo. Komisija za rekreacijo in počitniške domove razpolaga trenutno s .sledečimi počitniškimi zmogljivostmi: imamo dom v Filip Jakovu, 5 bivalnih prikolic, 5 bivalnih kontejnerjev, 3 sobe v Velem Maju pri Poreču, sobe v Bernardinu v Portorožu in 4 hišice v Selcah. Prikolice stojijo, na otoku Krku, bivalniki pa v kampu Lanterna na istrski obali. Odkar smo uvedli razporejanje letoval- cev po sprejetem pravilniku, je tudi na tem področju več reda, seveda pa vseh izigravanj posameznikov komisija ne more preprečiti, kar samo otežuje delo referentki za družbeni standard, ki se s tem ukvarja. Od Zveze borcev iz Maribora smo za opuščene hišice v kampu Valovine pri Puli prejeli prvi obrok odškodnine v znesku 33 starih milijonov. V letošnjem letu pričakujemo tudi drugi obrok v približno enakem znesku, kar bi zadostovalo za nakup še enega bivalnika, ki je že naročen pri »Avto Radgoni« in bo dan v uporabo še to sezono. Ta sredstva smo namreč namensko določili za obnovo našega počitniškega fonda, ki pa glede na druge delovne organizacije sploh ni slab. Dokler gospodarimo tako, da si posamezni TOZD poleg združevanja za skupne potrebe LESNE lahko privoščijo še svoje bivalne prikolice in s tem podvajajo vsa dela pri razporeditvi dopustnikov, nameščanju prikolic v kampih itd., se nam ni bati, da ne bi skupaj zadovoljili še tako zahtevnih koristnikov. S hotelom Bernardin smo podaljšali pogodbo o najemu oz. zamenjavi našega doma v Portorožu za sobe v Bernardami. Sedaj je prišla še ponudba o odkupu tega doma oziroma o nujnem popravilu, ker se nahaja v zelo slabem stanju. Po mojem bi bilo bolje zbrati sredstva za najnujnejša popravila, kot pa dom odprodati, kajti dokler imamo tisto ruševino na lepi lokaciji v Portorožu, ne bomo izpostavljeni pritiskom in pretiranim cenam, ali odpovedi go- stoljubja v Bernardinu. Če pa dom porušijo, nam pa tista, z zakonom zagotovljena odškodnina, tudi ne uide. Dom v Filip Jakovu prinaša pri svojem poslovanju sicer redno izgubo, vendar je to razumljivo glede na kratko sezono, ki samo s penzioni ne more kriti svojih stroškov. Dom potrebuje sredstva za obnovo inventarja, kot so dotrajane postelje in omare, pa tudi občinska skupščina iz Biograda zahteva od LESNE pomoč pri ureditvi obale, zato bo potrebno poiskati rešitve tudi v tej smeri. Čujejo se tudi predlogi o prodaji doma v Filip Jakovu, kar pa ni pametno storiti. Zgodi se lahko, da bodo sčasoma postali kampi za naše prikolice in kontejnerje predragi in bomo morali poiskati zanje lokacijo drugje. V skrajnem slučaju lahko vse to premestimo v Filip Jakov, kjer imamo lastno zemljišče in s tem rešimo še problem neizkoriščene kuhinje in osebja v domu, pa tudi najem tujih sob. Za tako število dopustnikov bi .se splačalo uvesti avtobusni prevoz ob izmenah, kar pa se za sedaj še ne izplača. Vse to je le moje mnenje in ne mnenje članov komisije, da ne bi kdo razumel to že kot resen predlog. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je dom v Filip Jakovu edini objekt, ki mu cena raste, saj stoji na našem zemljišču, pa tudi z dajatvami ni preveč obremenjen. Bivalne prikolice sproti obnavljamo in so dokaj dobro vzdrževane. Pri bivalnih kontejnerjih popravil še ni, ker so novi, strošek bo nastal le še za pripravo podstavka in priklopa naslednje- ga, ki ga pričakujemo do konca tega polletja. Tudi hišice v Selcah so še v dokaj dobrem stanju po opravljenih prenovitvah izpred nekaj let, večjih posegov pa uprava kampa ne dovoljuje, ker še vedno velja opozorilo, da bomo morali hišice odstraniti, kakor hitro bodo začeli urejevati kamp po njihovih zamislih, česar pa mi ne moremo preprečiti. Ze uvodoma sem dejal, da tukaj o številkah ne bi razpravljal, saj so večini znane, povem naj le, da je za leto 1983 potrebno pokriti izgubo za to dejavnost v višini 1,445.804,90 din. Pokrivanje se vrši po že ustaljeni metodi, tako da pokrivajo izgubo pač tisti TOZD, ki imajo sredstva na svojih skladih, drugi pa nekako prevedrijo pod to našo skupno streho. Mnogo polemike je bilo na zadnji seji naše komisije okrog postavljanja cen za letošnja letovanj a. Na koncu smo se zedinili, da je za našega delavca že 50 starih jurjev dnevnega penziona preveč, za 109 starih tisočakov, kolikor znaša ekonomska cena v Filip Jakovu, pa ne bi našli nobenega koristnika. Problem pni delu naše komisije so vedno sredstva, zato smo že v maju leta 1982 predlagali pravnim službam, da naj poiščejo nek način financiranja te dejavnosti, npr. združevanje 10% od izplačanega regresa, kar je nekoč že bilo uvedeno, ali kakšno drugo obliko, toda rešitve zaenkrat še ni Pri svojem delu naleti komisija na različne zahteve, fei jih zaradi omejenih sredstev ne more reševati, okuse posameznikov pa ne bi bilo mogoče zadovoljiti tudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tega se zavedamo, toda to so pač problemi vseh komisij in ne samo naše, važno pa je, da na koncu le zmaga kolektivni duh, kar pa je v našem sistemu tudi naj večja vrednota, za katero se je vredno potruditi in boriti! K temu poročilu naj dodam še nekaj misli, ki me prevevajo ob izteku mandata v tej komisiji. Mnogo smo hoteli, dosegli pa smo le najnujnejše. Pomislimo, koliko nepotrebnih in celo škodljivih dialogov se je pletlo lansko leto pri tistem predlogu o odstopu enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v LESNI v korist nabave bivalnikov ter sredstev za najpotrebnejša vzdrževalna dela na prikolicah in domovih! Za vsa sredstva, ki odtekajo za solidarnostne namene v kraje, kjer za njihovo pravo uporabo nikoli ne zvemo, ni bilo toliko razprav, kot pa za tisti enodnevni zaslužek, ki je bil namenjen neposredno nam delavcem LESNE. V tisti akciji smo zbrali oa. 140 starih milijonov in za ta denar smo nabavili 5 bivalnikov, letos bi za isto vsoto dobili samo dva. Če bi komisija za rekreacijo in počitniške domove imela določen vir sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala vse leto, bi bilo nedvomno storjenega več za vse nas v LESNI. Tako pa dobimo le toliko, kolikor napravimo izgube in kolikor se nateče od vplačila penzionov. To pa je bore malo za vse želje in potrebe, ki se venomer pojavljajo. Ne morem razumeti, da se za vsa pokritja izgub, bodisi v LESNI, občini, republiki ali državi najdejo sredstva, le za dejavnost, ki je namenjena nam vsem, jih ni. V Portorožu in Filip Jakovu bi npr. lahko imeli manjši čoln z motorjem 4 k. m., katerega poraba ni omembe vredna, s katerim bi si dopustniki krajšali čas in preganjali monotonost, ki se včasih koga polasti na plaži. Za prikolice in bivalnike bi bile mogoče primerne jadralne deske, ki so danes tako v modi itd., toda za vse to je pač potreben denar, zbran z dogovorom vseh TOZD, ne pa nabava brez dogovora, nato pa prikazana večja izguba, ki jo pokrivajo le eni. Novim članom komisije za rekreacijo in počitniške domove želim pri delu mnogo uspeha, bodočemu predsedniku pa svetujem, da ne dovoli posegati v že tako plitvo malho rekreacijskih sredstev, do katerih imamo tako velike apetite za najrazličnejše namene. Želel bi, da bi se glede zbiranja sredstev izenačili vsaj s slovenjgraškimi muzikanti, ki so se za obstoj pihalnega orkestra znali izboriti samoupravni sporazum, katerega podpisniki so tudi TOZD v LESNI. Kdo je zato bolj zaslužen ali muzikanti ali kapelnik, je težko reči, ker vemo, da drug brez drugega ne pomenijo veliko, kajti v orkestru mora vladati harmonija, te pa pri nas pri reševanju počitniških zadev večkrat ni dovolj. Vsem dopustnikom, kjerkoli že bodo, ob morju, na planinah, v zdraviliščih, ali tam, kjer je najlepše — doma, želim mnogo sončnih dni in lepega počutja! Marjan Čuješ RAZPIS SOCIALNIH ŠTIPENDIJ Na podlagi samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju kadrovanja, izobraževanja, štipendiranja in pripravništva štipendiramo v Lesni letno največ dva otroka delavcev, ki so socialno ogroženi. Le-ti morajo stanovati izven stalnega bivališča in izpolnjevati naslednje pogoje: — študirajo že drugo ali več let na visokih šolah, — eden izmed staršev mora biti zaposlen v Lesni preko 20 let, — v družini je več nepreskrbljenih otrok, ki se šolajo na srednjih ali visokih šolah, — prosilec dosega najmanj dober uspeh, — dohodek na člana družine znaša manj kot 20% poprečnega OD v SR Sloveniji. Dokumentacija k prošnji za štipendijo: 1. prijava za štipendiranje, obrazec 8,40 2. uradno potrjena fotokopija zadnjega šolskega spričevala ali prepis 3. potrdilo o OD staršev in nadomestilih izplačanih od 1. 1. do 31. 12. 1983, 4. potrdilo o premoženjskem stanju (izpolni občinska davčna uprava — odmerna osnova za leto 1983), zemljišče, stavbe, lesa, obrti in drugih virov, 5. potrdilo o vpisu v šolo za šolsko leto 1984/85. Prijave za štipendiranje sprejema Izobraževalni center Lesne od 1. do 15. julija 1984. Izobraževalni center UKREPI ZA BOLJŠE STANJE PRIKOLIC IN KONTEJNERJEV Ze več let ugotavljamo, da so pri popisu v prikolicah in kontejnerjih vedno večji primanjkljaji inventarja zaradi malomarnega odnosa do inventarja v počitniških objektih. Pri potrditvi inventur za leto 1983 je delavski svet DSSP zelo kritično ocenil to ravnanje in zahteval, da se izvedejo ukrepi za izboljšanje omenjenega stanja. Vsa leta smo imeli primopredajne zapisnike za prikolice in kontejnerje, ki so jih morali podpisati delavci, ki so prikolico oddali in delavci, ki so prikolico prevzeli. V primopredajnem zapisniku so bili navedeni vsi manjkajoči predmeti in poškodbe. Prva leta so te zapisnike vračali, kot je bilo navedeno v navodilih za letovanje, potem pa vsako leto manj. Zaradi tako malomarnega odnosa do inventarja smo na 8. seji komisije za rekreacijo in počitniške domove, dne 28. 2. 1984 sprejeli naslednje sklepe: 1. vsak delavec mora obvezno izpolniti primopredajni zapisnik in ga dostaviti referentu za družbeni standard, 2. delavce, ki teh zapisnikov ne bodo dostavljali, bomo poimensko obravnavali na sejah in objavili v glasilu VIHARNIK ter jim zaračunali naknadno ugotovljene manjke, 3. kdor povzroči škodo v prikolici ali kontejnerju (zlomi krožnik, skodelico, izgubi žlico), naj jo takoj nadomesti ter navede v primopredajnem zapisniku, 4. v primeru, da naslednji koristnik ne pride na dan oddaje prikolice ali kontejnerja do 10. ure, mora koristnik sam sestaviti zapisnik, poskrbeti za varnost inventarja in ključe oddati v recepciji. Petek Danica počitnice o letu 198*4 Po dolgi in mrzli zimi je že misel na toplo sonce in morje prijetna, saj smo do začetka poletja že vsi naveličani enoličnega tempa življenja. Vsi, ki smo zaposleni v DO LESNA, imamo možnost letovati v letoviščih ob Jadranu. V PORTOROŽU smo obdržali samo sobe v hotelu Bernardin, sobe pri zasebnikih pa smo odpovedali, ker delavci niso bili zadovoljni z njimi. Kot nadomestilo za zasebne sobe v Portorožu smo najeli tri sobe pri zasebniku Milivoju Palu v Velem Maju pri Poreču. Sobe so lepe, s tremi oz. štirimi ležišči, s skupno jedilnico in kuhinjo, ki je tako opremljena, da si lahko vsaka družina skuha vse obroke. Do plaže je ca 700 m. Plaža je lepo urejena in raznolika, trgovine so dobro založene, ob obali sta dva slovenska doma, v katerih se lahko abonirate, tudi cene niso pretirane. V LANTERNA KAMPU pri Poreču smo lansko leto priklopili kontejnerje na vodo in kanalizacijo tako, da ima vsak kontejner svoj WC in vodo. Pred kratkim smo naročili še en kontejner, katerega nameravamo urediti za bivanje do začetka sezone. Iz PUNATA, kjer imamo pet prikolic, bomo eno prestavili v FKK kamp, ki je oddaljen od kampa Pila 5 km. V FKK kampu Konobe — Akapulka vsakdo najde kotiček zase, je zelo lepo urejen, morje čisto, trgovina je dobro založena. Tudi za športnike je dobro poskrbljeno, saj so tenis igrišča, mini golf, namizni tenis, šola srfanja itd. V SELCAH in v Filip Jakovu ostaja vse po starem. Nekaj sprememb bo v sobah v Filip Jakovu, kjer bomo nadomestili dotrajano opremo. V Selcah pa imajo zadnje leto prednost pri letovanju delavci TOZD, ki so hišice obnovili. Kuhanje v hišicah je prepovedano, cena hrane v centralni kuhinji bo znana konec maja. Na osmi seji komisije za rekreacijo in počitniške domove smo določili regresirane cene na podlagi ekonomskih cen ter sprejeli sklep, da se morajo vsi TOZD do 15. 3. 1984 odločiti, po katerih cenah bodo letovali. Regresirane cene znašajo: Filip Jakov — člani kolektiva 500 din — otroci od 2—10 let 250 din — zaposlen zakonec 550 din — otroci tujih od 2—7 let 350 din — tuji nad 7-let 700 din Portorož 530 din 250 din 550 din 450 din 800 din Cena uporabe prikolice na-dan znaša 400,00 din, cena uporabe kontejnerja znaša na dan 450,00 din, cena kamp hišice v Selcah znaša na dan 300,00 din, cena sobe pri zasebniku Milivoju Palu v Velem Maju pri Poreču znaša 400,00 din. Omenjene cene veljajo za člane kolektiva in kooperante ne glede na število članov. Tuji delavci nimajo pravice letovati v prikolicah, kontejnerjih, Selcah in v Velem Maju. Koristniki kamp prikolic, kontejnerjev in zasebnih sob v Velem Maju pri Poreču plačajo še 100,00 din, kot povšal za plin. Hrana v Filip Jakovu za goste brez napotnice: polovična porcija cela porcija — zajtrk —- kosilo —• večerja 60.00 din 150,00 din 90.00 din 90,00 din 250.00 din 160.00 din 300,00 din 500,00 din Delavci LESNE, ki ne letujejo v počitniškem domu: polovična porcija cela porcija — zajtrk 30,00 din 40,00 din — kosilo 95,00 din 160,00 din — večerja 65,00 din 100,00 din 190,00 din 300,00 din Delavci, ki bodo letovali v počitniških objektih, si prevoz organizirajo sami. Izmene bodo 10-dnevne in sicer od 10. 6.—18. 9. 1984. Rok za prijavo je bil do 25. 3. 1984, po omenjenem roku bomo sprejemali le še prijavnice upokojencev, če pa bodo prosta mesta, pa tudi še od ostalih delavcev. Rok odjave je do 1. 5. 1984, po tem roku bodo opravičene odjave le v primeru bolezni, hujših poškodb, smrti in službenih zadev, za kar bo potrebno predložiti potrdilo. Vsem delavcem, ki bodo letovali v omenjenih objektih, želimo veliko dobre volje in lepega vremena. Referent za družbeni standard Petek Danica KADROVSKE VESTI PRIŠLI V TOZD — FEBRUAR 1984 Priimek in ime — Datum nastopa — Naloge in opravila ki jih bo opravljal — Organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA Šepul Jože, 1. 2. 1984, sekač, prva zaposlitev, Pečanin Mirko, 15. 2. 1984, sekač, Ljubljanske mlekarne, Lesnik Metka, 20. 2. 1984, pomožna dela, OŠ Dravograd TOZD GOZDARSTVO RADLJE Hribernik Stanko, 27. 2. 1984, gozdni delavec. Imont Dravograd Miklošič Zdravko, 20. 2. 1984, pripravnik, gozd. tehnik, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Prikeržnik Ivanka, 3. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna Poberžnik Dušan, 3. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna Nabernik Karolina, 3. 2. 1984, pomoč, spaj. fur. Tekst, tovarna Paradiž Tadej, 13. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna Klinc Rolando, 16. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna Žvikart Zvonko, 16. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna Damijan Petra, 20. 2. 1984, pomoč. spaj. fur. Tekst, tovarna 16 H VIHARNIK TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Vesonik Dominik, 1. 2. 1984, izv. sklad, del, GP Radlje Valenti Nada, 1. 2. 1984, upr. stisk, za lepljenje, prva zaposlitev Valenti Miran, 1. 2. 1984, vodja brusil, stroja, TOZD BP Glazer Sonja, 1. 2. 1984, izd. karton, vogalov, Kroj Vuzenica Namestnik Štefan, 13. 2. 1984, vodja str. za izd. utorov, iz JLA Vezovnik Zdenka, 20. 2. 1984, letvičenje lesa, Intes Skale Anica, 20. 2. 1984, letvičenje lesa, Merx Celje Nabernik Dragica, 20. 2. 1984, Embaliranje oken, prva zaposl. Sirnik Anica, 20. 2. 1984, vstavljanje tesnil, Kroj Vuzenica Pušnik Karel, 20. 2. 1984, upr. str. za ustav, anuba. Marles Podvelka TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Ravljan Jože, 16. 2. 1984, str. vzdrž. meh. Železarna Ravne Trobej Ivan, 20. 2. 1984, voznik viličarja, Merx Celje TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Razgoršek Boris, 27. 2. 1984, avtomehanik, iz JNA DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Horvat Mitja, 1. 2. 1984, predsednik KPO, Skupščina SR Slovenije, Ljubljana / TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Petronijevč Goran, 16. 2. 1984, opravlj. sploš. opravil, — Vozič Dragomir, 21. 2. 1984, napi. in razkl. got. izdelkov, Železarna Ravne Karlovšek Branko, 20. 2. 1984, napi. in razkl. got. izdelkov, Komunalno podjetje Slovenj Gradec Kristan Aleksander, 24. 2. 1984, izdelava okvir, TOZD Pameče ODŠLI — FEBRUAR 1984 Priimek in ime — Datum odhoda — Dela, ki jih je opravljal — Organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Zakarič Petar, 31. 1. 1984, sekač, — Zakarič Zorka, 31. 1. 1984, pomoona dela,— TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Kovač Darko, 28. 10. 1983, manipul. got. izdelkov, — Barešič Mira, 16. 2. 1984, čiščenje prost., —-Nikolič Vasilija, 17. 2. 1984, manipul. žag. lesa, Železarna Ravne TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Adam Nevenka, 30. 11. 1983, emb. podbojev, — Langeršek Nivec, 6. 2. 1984, emb. podbojev, — Bunjevac Peter, 17. 2. 1984, skl. delavec, — Topič Željko, 16. 2. 1984, pomoč, pri stroju, — TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Vrhnjak Franc, 20. 2. 1984, vzdrževalec, — Koren Jože, 28. 2. 1984, kurjač, TOZD Blagovni promet Slov. Gradec TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTlSKI VRH Poročnik Jože, 29. 2. 1984, lepilnioar, Imont Dravograd TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Beganovič Rasim, 5. 1. 1984, gradbeni delavec, — Radivojevič Radoslav, 6. 2. 1984, gradbeni delavec, — Baljak Željko, 8. 2. 1984, gradbeni delavec, — Pajič Boro, 9. 2. 1984, gradbeni delavec, — TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Klemenc Anton, 29. 2. 1984, sklad, lesa, upokojitev DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Sterdin Hrabro, 31. 1. 1984, v. d. predsednika KPO, SO Radlje Leskovec Dušan, 29. 2. 1984, dipl. ing. taksator, TOK gozd. Sldvenj Gradec TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Mithanz Edo, 15. 2. 1984, preoblča. tap., v pokoj Sedar Jože, 29. 10. 1983, nakl. in razkl. got. izdelkov, — Merzdovnik D., 18. 2. 1984, izdel. opiral,— Kozina Slavko, 28. 1. 1984, nakl. in razkl. got. izdelkov, — TOZD M Ž Skupaj Gozdarstvo Slovenj Gradec 39 3 42 Gozdarstvo Mislinja 45 4 49 Gozdarstvo Črna 143 11 154 Gozdarstvo Radlje 137 22 159 TOK gozd. Slovenj Gradec 38 3 41 TOK gozd. Radlje 34 4 38 TOK gozd. Ravne 29 7 36 TOK gozd. Dravograd 15 3 18 Žaga Mislinja 48 5 53 Žaga Otiški vrh 49 14 63 Žaga Mušenik 37 8 45 Žaga Vuhred 60 9 69 TP Prevalje 77 151 228 TP Pameče 138 178 316 TSP Radlje — Podvelka 173 182 355 TIP Otiški vrh 200 28 228 Gradnje Slovenj Gradec 58 7 65 Transport in servisi Pameče 132 13 145 Cent. les. sklad. Otiški vrh 39 4 43 Nova oprema Slovenj Gradec 169 137 306 Del. skup. Slovenj Gradec 72 117 189 Blagovni promet Slovenj Gradec 100 69 169 Interna banka Slovenj Gradec 4 31 35 1836 1010 2846 Darinka Cerjak IVE IT k Novi opremi Dne 1. 4. 1984 se je delovna organizacija Mizarstvo in tapetništvo Dravograd (MIT) z referendumom priključila v delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec, TOZD Nova oprema. Ta delovna enota bo v TOZD Nova oprema delala v sklopu enotnega proizvodnega procesa v tapetniškem obratu, deloma pa v mizarskem obratu te temeljne organizacije. Dejavnost TOZD Nova oprema se s priključitvijo MIT Dravograd ne spremeni, ker gre za istovrstno dejavnost. Proizvodni prostori MIT so v Dravogradu. Vseh 28 delavcev MIT že dela proizvodni program Nove opreme. I. Robnik MIT Dravograd Tapetništvo Mizarstvo viharnik ■ 17 Razpravljali in sklepali smo V mesecu februarju so vse temeljne organizacije potrdile svoje zaključne račune, v marcu pa so o zaključnem računu Lesne razpravljali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije na navoju delovne organizacije. Največ razprave so namenili področju osebnih dohodkov in svobodni menjavi dela. Delegati so postavljali vprašanja v zvezi z delitvijo poračuna ob koncu lanskega leta. Ugotovili so, da nekateri TOZD niso upoštevali dogovorov o procentu in načinu delitve in se dogovorili, da bomo v bodoče že med letom zagotovili denar za delitev ob koncu leta. Delavski svet delovne organizacije je na seji 19. 3. 1984 potrdil zaključni račun za leto 1983 s pripombo, da bodo TOZD samoupravne dogovore na nivoju delovne jorganizacije absolutno spoštovali. V mesecu marcu so delavci Lesne razpravljali tudi o planu za leto 1984. Odbor za gospodarjenje je predlagal delavskemu svetu delovne organizacije, da sprejme plan za leto 1984 s pripombami: — da zaradi likvidnostnega stanja časovno zamakne koriščenje investicij in investicijskih virov, ker bodo v prvih mesecih leta 1984 na tem področju težave. — Odbor za gospodarjenje opozarja na problem kadrov in meni, da je nujno potrebno, da se sproži akcija za pridobitev ustreznih kadrov, predvsem gozdar in lesar, saj je gospodarjenje pa tudi kvalitetno opravljeno delo odvisno od ustreznih kadrov. — Izdelati je potrebno enotna merila za koriščenje sredstev za izobraževanje. — V plan za leto 1984 je potrebno vključiti tudi razvoj informacijskega sistema v delovni organizaciji. —■ V planu je potrebno navesti dejansko (fizično) število zaposlenih, predvsem v obeh delovnih skupnostih. — Plan temeljnih organizacij naj se dopolni s programom svobodne menjave dela delovnih skupnosti, vse nerazčiščene zadeve v zvezi s tem (svobodne menjave dela) pa naj uredi vodja delovne skupnosti Tone Potočnik. Odbor za gospodarjenje je določil tudi rok za sprejem plana investicij in sicer 1. 5. 1984. Na zadnji seji v mesecu marcu je plan za leto 1984 sprejel tudi delavski svet delovne organizacije s tem, da bodo vse nerazčiščene zadeve, predvsem svobodna menjava dela, usklajene do sprejema ostalih letnih planskih aktov. Delavski svet delovne organizacije je sprejel tudi gozdnogospodarski načrt za naslednje desetletno obdobje. Določil je predloge treh samoupravnih aktov to jih posredoval temeljnim organizacijam v sprejem in sicer: — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Lesna, — Statut o spremembah in dopolnitvah Statuta delovne organizacije Lesna, — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje prihodka, ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka. Delavski svet je bil seznanjen tudi z usklajevanjem naših samoupravnih aktov s panožnimi sporazumi o delitvi osebnih dohodkov in ugotovil, da aktivnosti v zvezi s tem potekajo. I. Robnik Izvršni odbor konference sindikata Lesne IO KONFERENCE SINDIKATA LESNE 1. KALIŠNIK Rudi — predsednik, TOZD TP Prevalje 2. COKAN Bojan — nam. predsednika, DSSP 3. PRENINGER Jože — član, Gozdarstvo Mislinja 4. PLAZOVNIK Franc — član, Gradnje Slovenj Gradec 5. OŠLAK Darko — član, Nova oprema Slovenj Gradec 6. BOŽIC Karel — član, Transport in servisi Pameče 7. TRIGLAV Ciril — član, Žaga Otiški vrh 8. GOMBOC Emil — član, TIP Otiški vrh 9. KUNC Janko — član, Gozdarstvo Črna 10. STRMNSNIK Marjan — član, TSP Radlje — Podvelka 11. HERMAN-PLANINŠEK Marina — član, Gozdarstvo Radlje KONFERENCA SINDIKATA LESNE 1. KALIŠNIK Rudi — predsednik, TP Prevalje 2. COKAN Bojan — nam. predsednika, DSSP 3. PRENINGER Jože — član, Gozdarstvo Mislinja 4. ODER Branko — član, Gozdarstvo Mislinja 5. RUPREHT Ivan — član, Gozdarstvo Slovenj Gradec 6. ARL Branko — član, Gozdarstvo Slovenj Gradec 7. KUNC Janko — član, Gozdarstvo Črna 8. KEBER Franjo — član, Gozdarstvo Črna 9. HERMAN-PLANINSEK Marina — član, Gozdarstvo Radlje 10. DRAŽNIK Rudi — član, CLS Otiški vrh 11. KOTNIK Ivan — član, CLS Otiški vrh 12. ROJKO Miran — član, TOK Slovenj Gradec 13. JEROMEL Jože — član, TOK Slovenj Gradec 14. MORI Stanko — član, TOK Dravograd 15. KNEZ Ferdo — član, TOK Dravograd 16. KOROŠEC Zdravko — član, TOK Ravne 17. POROČNIK Milan — član, TOK Ravne 18. GOLOB Ivan — član, TOK Radlje 19. KRISTAN Miha — član, TOK Radlje 20. BUČ Viktor — član, TIS Pameče 21. ČEVNIK Slavka — član, TIS Pameče 22. PLAZOVNIK Franc — član, Gradnje Slovenj Gradec 23. RUPREHT Filip — član, Gradnje Slovenj Gradec 24. PAČNIK Jože — član, Žaga Mislinja 25. LUŽNIK Konrad — član, Žaga Mislinja 26. KOSTEVC Gretka — član, Žaga Otiški vrh 27. TRIGLAV Ciril — član, Žaga Otiški vrh 28. KODRUN Marjan — član, Žaga Mušenik 29. SLEKOVEC Janko — član, Žaga Mušenik 30. CANK Feliks — član, Žaga Vuhred 31. GOSAK Jože — član, Žaga Vuhred 32. GOMBOC Emil — član, TIP Otiški vrh 33. AJD Darko — član, TIP Otiški vrh 34. BOŽIČ Karel — član, TP Pameče 35. OBRUL Silvo — član, TP Pameče 36. HRIBERNIK Simon —- član, TP Prevalje 37. STRMNČNIK Marjan — član, TSP Radlje — Podvelka 38. MUMEL Drago — član, TSP Radlje — Podvelka 39. DOMJAN Vida — član, Blagovni promet 40. VERŽUN Janez —■ član, Blagovni promet 41. HOHNEC Franc — član, Nova oprema Slovenj Gradec 42. OŠLAK Darko — član, Nova oprema Slovenj Gradec 43. OTO Angela — član, DSSP 44. PIKO Valentin — član-namestnik,TP Prevalje Marija BES VIR Vari ujmo gozd 'ove pred V' • t pozam Programska konferenca KS OO ZSMS Lesna V petek, 16. 3. 1984 smo mladi, skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, razpravljali o položaju mladih v Lesni in sprejeli program dela za letošnje leto. Po poročilu predsednika smo bili v razpravi enotnega mnenja, da se mladi vse premalo vključujemo v družbenopolitično delo in problematiko gospodarjenja Lesne v zaostrenih pogojih družbeno ekonomskih odnosov, predvsem kot množična in frontna organizacija. To je še posebej zaskrbljujoče, saj se ob vse večjih družbenih problemih mladih ne zavedamo položaja in potrebe po organiziranem reševanju naših problemov. Kaj res ne vidimo, kaij se dogaja okrog nas? Kaj je z izobraževanjem, štipendiranjem, stanovanjsko problematiko? Kakšen je naš položaj v družbi? Kaj moramo čakati na mentorstvo, ki nas bo opozarjalo na našo vlogo v družbi? Kaj tega res ne moremo videti sami? Še vedno ni zaživelo delovanje mladih v dele- gatskem sistemu, oziroma ni pravega povezovanja delegatov z bazo in obratno, kar je že dolgoletna bolezen, verjetno pa ne samo mladih. Seveda pa te splošne ugotovitve ne veljajo za vse OO ZSMS v Lesni. Precej se sliši o aktivnosti mladih v OO ZSMS TOZD l'P Pameče, TIS Pameče, TIP Otiški vrh in TP Prevalje. Tako mladi kot predstavniki DPO v Lesni smo bili enotni, da smo v zadnjem času imeli vse premalo možnosti za razpravljanje, odločanje in ukrepanje, oziroma smo pasivno stali ob strani. Bili smo »zapostavljeni« morda slučajno, ob resnih problemih v delovni organizaciji, s katerimi nas je na konferenci poleg rezultatov ZR/1983 seznanilo voidstvo delovne organizacije. Toda pozabljamo, da smo mladi tisti del družbe, od katere je odvisna prihodnost. Seveda pa se s tem nočemo izmikati, da nismo dobili nalog, in nas niso zaposlili... Mladi smo v svoji pasivnosti pozabili, da nam že sam sistem daje nalogo, da ne stojimo ob strani naše družbe. Zamislimo se ob tem in stopimo v akcijo! Spregovorimo, kaj mislimo in ne ustrašimo se svojih napak! Tudi napake so marsikdaj koristne, dajo razmišljati in opozarjajo nase. Premalo se zavedamo, kaj družba od nas pričakuje, seveda v mejah naših zmožnosti. Naša moč pa je velika, to smo, oziroma so že pokazali mladi med NOB in v izgradnji naše domovine. Toda nekaj nas je uspavalo. Morda mislimo da smo že izgradili.....Šele na za- četku smo in vso moč in voljo potrebujemo, da bomo lahko nadaljevali začrtano pot. Ne čakajmo na jutri, kajti z vsakim dnem zamude bomo porabili več časa, da. nadoknadimo zamujeno. Prebudimo se in nato k dejanjem! Jože Lenart UPOKOJILA SE JE GOLlCNIK ANGELA Konec leta 1983 je zaključila delovno dobo Goličnik Angela. Polnih petindvajset let je v TOZD žaga Mušenik opravljala dela mezdnega knjigovodje. Prvič se je zaposlila leta 1947 na takratni gozdni upravi v Črni, nato pa je bila premeščena na gozdno gospodarstvo v Slovenj Gradec, kjer je opravljala računovodska dela do leta 1950. Zaradi rojstva otroka je službo pustila do leta 1955, ko se je zopet zaposlila pri občinskem ljudskem odboru v Cmi. Leta 1958 pa je nastopila službo pri takratnem LIO v Mušeni-ku in vse do upokojitve opravljala funkcijo mezdnega knjigovodje. Ob odhodu v zasluženi pokoj pa je razmišljala, da je bilo kljub številnim težavam, ki so bile prisotne pri njenih opravilih, lepo delati. Sodelavci bomo vedno veseli, kadar bo prišla v našo sredino s svojim vedrim nasmehom. Vsi sodelavci Zahvala RAŠESNIKOVIH Nikoli ni prepozno, če se želiš nekomu zahvaliti za pomoč ob veliki nesreči. Težko je povedati, kako človek čuti, kadar drži pregovor: »Nesreča ni tako istrašna, če v nesreči nisi sam«. Tako pravijo Rašešnikovi na Suhem vrhu pri Prevaljah. Lansko leto jim je zaradi strele do tal pogorelo gospodarsko poslopje. To je bilo meseca julija. A že Isto jesen je v novem gospodarskem poslopju mukala živina. Zdi se neverjetno, a vendar je res. Poleg izredno delavnih in pridnih rok domačih so jim nesebično pomagali TOK Gozdarstvo Ravne, Temeljna zadružna enota TRATA Prevalje, aktiv mladih zadružnikov, mladinci iz Stro-janske Reke, sosedje. Mladi Rašešnikov gospodar je dejal: »Lepo se jim zahvalite v tmenu vseh domačih, čeprav pozno. Ponovno se je pokazalo, da kljub hitremu tempu življenja še pomagamo v nesreči. Vsem še enkrat hvala! Na željo Rašešnikovih zapisala V. Gerl POPRAVEK V februarski številki VIHARNIKA je na strani 4 v prispevku DRŽAVNA ODLIKOVANJA SO PREJELI SODELAVCI TOK SLOVENJ GRADEC napaka, ki je nastala pri prepisovanju rokopisa. V drugem odstavku je napisano, da je Duler Franc prejel odlikovanje red dela z zlatim vencem. Odstavek se pravilno glasi: Franc Duler, roj. 1933 letai, revirni vodja revirja Sele, je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Uredništvo se opravičuje tovarišu Dulerju in bralcem VIHARNIKA. Uredništvo MILAN PRELOG Dne, 19. februarja 1984 smo se poslovili od sodelavca Milana Preloga. 20 let je vestno opravljal dela vodje nabavne službe za TOZD Nova oprema. Čeprav je izhajal iz okolice Ptuja, je skoraj večino časa delal na Koroškem. Huda bolezen ga je iztrgala iz naše sredine in zelo ga bomo pogrešali, saj je s svojim delom mnogokrat pripomogel, da je proizvodnja v Novi opremi tekla normalno. Bil je dober tovariš in sodelavec. Radi se ga bomo spominjali. Vsem njegovim izrekamo sožalje. Sodelavci TOZD Blagovni promet V SPOMIN JOŽETU MATITZU Marljivost, poštenost in velika očetovska skrb za družino so vrline, ki so odlikovale našega sodelavca Jožeta. Rodil se je 26. 2. 1899 v Celovcu, kot najstarejši v revni bajtarski družini iz Kotmare vasi nad Rožno dolino. Tako kot mnogi zavedni Slovenci, se je tudi on boril zato, da bi se koroški Slovenci pridružili svobodni matični domovini. V Mariboru si je osnoval družino in se kmalu potem preselil v Dravograd. Na LIO v Dravogradu je bil zaposlen kot knjigovodja osebnih dohodkov vse do upokojitve leta 1954. Bil je izredno vesten in delaven. Trdo življenje v rani mladosti ga je oblikovalo v dobrega delavca. Prijeten dom si je ustvaril v Crnečah. Bolezen ga je dokaj rano načela, vendar je dočakal lepo starost, 85 let. Umrl je 4. novembra 1983. Koroška ga zemlja je dala. Koroška zemlja ga je vzela v svoj objem. Tvoji sodelavci viha R N I K ■ 19 Kmetijski nasveti KAKO SMOTRNO GOSPODARIMO Z UMETNIMI GNOJILI IN DRUGI VARČEVALNI UKREPI Z ENERGIJO NA KMETIJI Nafta postaja z vsakim dnem dražja. Zato so draga tudi umetna gnojila, ki imajo za temeljno sestavino dušik. Za pridobitev ene tone amoniaka iz zraka namreč porabimo eno tono nafte, oziroma za 1 kg čistega dušika 1,5 kg kurilnega olja. To vse kaže, da bodo umetna gnojila tudi v bodoče vse dražja. Potrebno jih bo trositi »po pameti«, to se pravi, bolj upoštevati dejanski hektarski pridelek, oziroma odjem hranilnih snovi z vsakoletnim pridelkom. Analiza zemlje bo morala postati bolj kot doslej pravilo. Vsaka tri leta bi morali vzeti vzorce iz zemlje za analizo in ugotoviti založenost tal s fosforjem, kalijem in kalcijem. Na osnovi analize naj pospeševalci izdelajo za vsako kmetijo plan gnojenja, kjer morajo upoštevati tudi organska gnojila. Zaradi visoke cene umetnih gnojil, predvsem dušika, se bomo morali zopet povrniti nazaj k biološkim zbiranjem dušika,. To so rastline, ki s pomočjo posebnih bakterij same pridobivajo dušik iz zraka. Sem spadajo vse detelje, lucerna, soja, fižol itd. Te rastline vežejo iz zraka na vsak hektar 100 do 2000 kilogramov čistega dušika na leto. Toliko dušika pa je približno 400 do 800 kg KAN-a. Žal smo detelje iz njivskega kolobarja že povsem izpustili. S setvijo detelj in drugih metuljnic bomo na kmetiji zmanjšali potrebo po umetnih gnojilih, kljub temu pa bomo pridelali kvalitetno osnovno krmo. Tudi s pravilno uporabo kmetijske mehanizacije lahko privarčujemo veliko energije. Na majhnih parcelah, kjer so stroji slabo izkoriščeni, je poraba goriva po hektarju znatno večja kot na velikih parcelah. Tudi nakup težjega traktorja je največkrat nesmotrno, saj traktor z močjo 65 konjskih moči porabi enkrat več goriva kot traktor s 35 konjskimi močmi. Večje traktorje naj bi kupovale strojne skupnosti in jih uporabljale predvsem za težja dela, kot je kombaj-niramje itd. Razmišljati moramo tudi o ponovni reji konj. Za manjša dela so zelo pripravni, pa še stroški za rejo so dokaj majhni. Zelo primerni so konji pasme HAFLINGER. To je bilo le nekaj napotkov, kako na kmetijah gospodarno ravnamo z energijo. S smotrno uporabo umetnih gnojil, z izkoriščanjem organskih gnojil, s setvijo rastlin ki vsebujejo dušik in ne nazadnje, če bomo pri nakupu traktorja upoštevali tudi porabo goriva, bomo na posestvu privarčevali veliko energije. To pa na eni strani poveča dohodek in kar je glavno, tudi kmetijstvo bo prispevalo pomembni delež pri zmanjšanju potreb po uvozu drage nafte. Jože ing. Pratnekar POROČILO 0 OPRAVLJENIH SLUŽBENIH POTOVANJIH 00 30. 6.-31.12. 1983 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Priimek, ime in TOZD Kraj potovanja Število dni Namen potovanja Stroški potovanj a Areh Pavlina Italija, Švica, Strokovna ekskurzija v Itali- DSSS Avstrija 6 jo, Švico in Avstrijo od 3. 8. do 8. 10. 1983 18.945,55 Herman Anton IC (TIP) ZR Nemčija 6 Tečaj hidravlike 44.675,45 Pšeničnik Ivan IC (TIP) ZR Nemčija 6 Tečaj hidravlike 37.730,40 Pirkmajer Peter TP Pameče Avstrija 1 Ogled celovškega sejma 5.093,20 Stanonik Janko TP Pameče Avstrija 1 Ogled celovškega sejma 5.093,15 Pirkmajer Peter TP Pameče ZR Nemčija 3 Možnost povečanja izvoznih količin podbojev in reševanje odprtih zadev v zadnjih 3 me-seoih 13.898,20 Stanonik Janko TP Pameče ZR Nemčija 3 Komercialni tehnični pogovori pri naših kupcih sedežnih garnitur in vzmetnic 12.287,45 Stanonik Janko TP Pameče ZR Nemčija 2 Možnost povečanja izvoznih količin oblog z upoštevanjem vseh kvalitetnih norm 17.327,25 Dretnik Dušan TP Prevalje Nemčija 2 Obisk firme Ripphausen — reševanje reklamacij vrat. kril 8.540,50 Dretnik Dušan TP Prevalje Avstrija 2 Reševanje reklamacij pri firmi Kunex 6.467,70 Rifel Janez TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega sejma 2.549,30 Šipek Miroslav TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega sejma 2.549,30 Jehart Alojz Avstrija 3 Obisk firme Hrachowina, TP Prevalje Stadlbauer, Stalacr 15.773,25 Pikalo Marijan TP Prevalje Avstrija 1 Reševanje reklamacij pri firmi Stadlbauer — Salzburg 5.237,65 Dretnik Dušan TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega lesarskega sejma 2.792,35 Marton Anton TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega lesarskega sejma 2.765,35 Komprej Ivan TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega lesarskega sejma 2.549,20 Jehart Alojz TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega lesarskega sejma 2.792,35 Hribernik Simon TP Prevalje Avstrija 1 Obisk celovškega lesarskega sejma 3.170,40 Benko Štefan TP Prevalje ZR Nemčija 2 Dogovor o nadaljnjem izvozu vratnih kril, reševanje reklamacij 13.898,20 Jehart Alojz TP Prevalje Avstrija 1 Izdelava vzorcev luženih vratnih kril 6.106,25 Šipek Miroslav TP Prevalje ZR Nemčija 4 Reševanje reklamacij 33.157,00 Retko Ivana Blag. promet [talija 2 Izvoz ivernih plošč 3.826,65 Zdovc Vlado Blag. promet ZR Nemčija 2 Uvoz opreme in rezervnih delov za TIP 6.912,60 Jelen Filip Blag. promet ZR Nemčija 4 Ogled sejma 15.936,40 Krebs Franc Blag. promet ZR Nemčija 3 Razgovor na sejmu 16.478,45 Dremel Franc Blag. promet ZR Nemčija 5 Prevzem furnirja 22.660,75 Dolenc Sergej Blag. promet Danska 4 Ogled sejma 9.599,15 Priimek, ime Kraj Število Namen potovanja Stroški in TOZD potovanja dni potovanj a Domijan Milka Avstrija 1 Obisk kupcev 5.237,65 Blag. promet Rupreht Maks Blag. promet Avstrija 1 Prevoz sejemskih exponatov 50.86,20 Dreml Franc Blag. promet Z. Nemčija 4 Prevzem furnirja 8.648,00 Turk Bruno Avstrija 1 Demontaža razstavnega pro- Blag. promet štora 5.086,20 Turk Bruno Avstrija 1 Demontaža razstavnega pro- Blag. promet štora 5.015,00 Krumpačnik Franc Nemčija 2 Dostava valjev v popravilo 16.021,20 Blag. promet Rupreht Maks Blag. promet Nemčija 2 Dostava valjev v popravilo 25.595,20 Dreml Franc Avstrija 1 Razgovori pri firmi INTRADE 2.263,75 Blag. promet in ogled žage Retko Ivana Blag. promet Avstrija 1 Vprašanja reklamacije 2.245,00 Krebs Franc Avstrija 1 Prodaja vratnih kril 2.216,05 Blag. promet - Krebs Franc Blag. promet Nemčija 2 Povečanje izvoza vratnih kril 11.897,45 17.646,55 Veržun Janez Italija 2 Udeležba na sejmu Blag. promet Krebs Franc Avstrija 2 Usklajevanje prodajnih cen 15.773,25 Blag. promet Dremel Franc Blag. promet Italija 2 Prevzem furnirja 4.864,05 22.089,90 Krebs Franc Blag. promet ZR Nemčija 4 Vprašanja reklamacij 6.623,30 Domijan Milka Blag. promet Italija 1 Vprašanja reklamacij 24.178,65 Dremel Franc Blag. promet Italija 3 Prevzem furnirja Miheljak Ernest ZR Nemčija 2 Dogovori pri firmi DEŠCu o 15.596,55 Blag. promet dobav, opreme za Novo opremo Epešek Franc ZR Nemčija 3 Nabava INTRO okovja za 1.289,85 Blag. promet TOZD TSP Radlje Miheljak Ernest Italija 2 Dobava stroja za šivanje 6.623,25 Blag. promet vzmetnic za Novo opremo Dremel Franc Avstrija 1 Repromaterial za uvoz pri se- 5.962,45 Blag. promet jemskem sporazumu Rupreht Maks ZR Nemčija 3 Prevoz valjev v popravilo 5.968,80 Blag. promet Gregor Darinka Avstrija 1 Obisk firme Sehammer-Bau- 6.079,70 Blag. promet max Krebs Franc Avstrija 1 Obisk firme Schammer-Bau- 6.079,70 Blag. promet max Domijan Milka Italija 2 Razgovor za žagan les za leto Blag. promet 1984 13.950,35 Gregor Darinka Blag. promet Avstrija 1 Reklamacija ivemih plošč 6.079,70 Krebs Franc Blag. promet Nemčija 3 Reševanje reklamacij Koln — dogovor za izvoz v letu 1984 45.955,20 Jožica Šavc, oec. SPONTANO SODELOVANJE Prva gozdno-kmetijska kamionska cesta na hotuljskem področju Zgodilo se je še v tistih, za naše kmetijsko zadružništvo idealnih časih, od leta 1948 do 1961, torej še pred tem, ko so kmetijske zadruge prvič po sili združili. Takrat je bila kmetijska zadruga zares blizu kmetu, saj so imeli svojo samostojno kmetijsko zadrugo skoraj v vsaki večji vasi. V upravnih odborih in drugih organih zadrug so bili takrat po večini kmetje, ki so kljub raznim slabostim in pomanjkljivostim kar uspešno vodili zadruge. Kmetijske zadruge so takrat samostojno razpolagale z vsem, s čimer so se na njihovem območju bavili. Cisto razumljivo je, da so tedaj tudi gozdovi v privatni lasti spadali v zadružno gospodarstvo. Mogoče je škoda, da so združitve naredile tako hiter konec, zanimivemu, čisto ljudskemu, načinu nastajanja in širjenja kmetijskega zadružništva pri nas na Koroškem. Prav zares sem radoveden, kam bi bili prišli in kje bi bili v kmetijstvu in zadružništvu danes, če bi mu biti takrat dopustili in omogočili naravni, spontani razvoj. Družbeni, državni gozdovi so že tedaj na hotuljskem območju spadali pod gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, gozdarski obrat Ravne. Šef gozdarskega obrata Ravne je ravno takrat postal današnji direktor TOK-Gozdarstva Ravne tov. Jože Logar. Ko je ta pričel sečnjo v gozdovih okrog Jurčka pod Uršljo goro in v Podgori v letu 1958, se je nekega dne oglasil pri nas na upravi kmetijske zadruge v Kotljah. Tu nas je podrobno seznanil s svojimi načrti. Vsi smo dobro vedeli, da od Rimskega vrelca pa do Rožankovega kopišča, do koder so nameravali z žičnico spravljati posekani les, še ni avto ceste. Zato smo z navdušenjem sprejeli predlog, ki ga je takoj potrdil tudi upravni odbor zadruge, da gozdarski obrat Ravne in kmetijska zadruga Kotlje skupaj finansirata in zgradita prvo gozdno-kme-tijsko avto cesto pod Uršljo goro: cesto, ki bo služila tako družbenemu kakor tudi privatnemu sektorju. Prvemu bo omogočila cenejše in hitrejše spravilo lesa iz njegovih gozdov, drugemu, to je kmetijski zadrugi, pa še veliko več, ne samo spravila lesa iz kmečkih gozdov, pač pa, kar je bilo še posebno važno, dostop z motornimi vozili do posameznih kmetij in s tem omogočila širjenje mehanizacije. Da bo s tem omogočen lažji dovoz gradbenega materiala na kmetije ter s tem mogoče naprednejše in boljše gospodarjenje, nam je bilo tudi vsem jasno. Takoj smo začeli z deli. Cesto je trasiral kar tov. Jože Logar sam, graditi pa so jo takoj začeli delavci pod vodstvom delovodje tov. Vlada Periča. V slabih dveh mesecih je bila cesta v dolžini 1700 m gotova. Pri Toniju v Kotljah je bila ob predaji ceste v promet majhna slovesnost, na kateri sva tov. Jože Logar za gozdarski obrat Ravne, jaz pa za kmetijsko zadrugo »Prežihov Voranc« Kotlje izplačala delavcem vsak polovico pogodbenega zneska za gradnjo te prve kmetijsko-gozdne avtomobilske ceste na hotuljsko-raven-skem področju. Tej cesti je še isto leto sledila razširitev dotedanjega slabega kolovoza iz Kotelj do Dularja na selsico-slo-venjgraški meji, oziroma do meje med ravensko in slovenjegraško občino. Tudi to cesto sta skupno zgradila in finansirala kmetijska zadruga Kotlje in gozdarski obrat Ravne. Zgradili so jo isti delavci in v isti dolžini kot prvo. Le material za posipanje ceste smo takrat dovažali od opuščenega svinčenega rudnika pri Kotniku v Podgori. Ta material se je odlično izkazal, saj se je izredno doro sprijemal, tako da je bilo cestišče, četudi makadamsko, trdno in gladko. Tudi ob koncu gradnje te ceste je bila pri Dularju skromna slovesnost, na kateri sta oba partnerja, tako kot prvič pri Toniju, skupno poravnala vsak svoj del po-godenih finančnih obveznosti do delavcev. To sem zapisal zato, da bi oteli pozabi večkrat hote zmotno in napačno predstavljeno vlogo prvih manjših kmetijskih zadrug in gozdarskih obratov na našem koroškem področju ob podobnih situacijah. Naše sodelovanje v takih primerih je bilo zares spontano in tudi učinkovito. Zelo hitro smo tedaj našli skupen jezik, pa tudi skupna sredstva za izvršitev raznih načrtov, seveda če so bili le-ti tako obema partnerjema kot samemu kraju v splošno korist. ROK GORENŠEK Spet nevarnost gozdnih požarov Največkrat zagori v naših gozdovih spomladi. Glavna vzroka sta naša malomarnost pri sežiganju odpadkov na travnikih in vrtovih ter igra otrok z ognjem in odvrženi cigaretni ogorki. Na splošno je pri nas gozdnih požarov vsako leto manj. Lani sta bila le dva manjša pri TOZD gozdarstvo Cma v Šmelcu in pri TOK gozdarstvo Dravograd nad Murenhofom. Gozdnih požarov je manj zaradi dobro organizirane preventive. Tudi letos smo se o njej dogovorili v začetku aprila na TOZD gozdarstvo Črna in sicer: — organizirali bomo protipožarne straže, — učitelji bodo opozarjali učence v šolah na nevarnost igre z ognjem, — avioni Koroškega letalskega centra Slovenj Gradec bodo odkrivali vsako nevarno kurjenje na prostem in ga javljali po UKV zvezah komitejem za SLO pri krajevnih skupnostih in postajam ljudske milice. Gozdarji Lesne vljudno prosimo tudi letos vse občane za razumevanje in pomoč! Prosimo vas, da: — se pogovorite v vaši družini s svojimi otroki o nevarnosti igre z ognjem v bližini gozdov in jih poučite o posledicah gozdnih požarov, — ne sežigajte v suhem in vetrovnem vremenu odpadkov in suhljadi na prostem, — dobrohotno opozarjajte na previdnost pri ravnanju z ognjem tudi druge. Andrej Sertel Franjo Sgerm, dipl. inž. Nastanek in razvoj L žag v Dravski dolini (ŽAGE NA SLOVENSKEM) (Nadaljevanje iz 3. številke) Vuhreščica-nadaljcvanje 21 21 Brek sp. Osimik luka Orlica - D Orlica 24 3oo 1 1 1 - ■- - _ ir - 1825-1948 22 22 Hodnik-Bundr; Osrajnik-Vitrih Al. Anton/P L - Anton/P 72/2 3oo 1 1 1 - - - rr - - -1948 23 23 Kristan sp. Kristan Alojz Anton/P L - Anton/P 71 25o 1 1 - - - - ir - - - 1825-1940 24 24 Kutemik Petrun Klara Anton/P L - Anton/P 69 5oo 1 2 1 - - - - m - - - 1825-1954 25 25 Brunčko Kovač Kristl Anton/P L - Anton/P 7o 3oo 1 1 1 1825-1954 26 26 Ušman Završnik Jože Orlica - D Orlica 26 3oo 1 1 1 - - - - ir - - - 1825-1948 27 27 Brek zg* Osimik Luka Orlica - D Orlica 28/1 3oo 1 1 1 - - - - n' - - - 1825-1954 28 26 Mori Grogi Albert Orlica D Orlica 46 3oo 1 1 1 - - - - ir - - - - 1825-1943 29 29 Kažir Slivnikar Viktor Orilica L - Anton/P 65/1 3oo 1 1 1 - - - ir - - - - 1825-1950 3o 3o ladinek Pokeržnik Dominik Orlica - D Orlica 49/3 3oo 1 1 1 - - - - ir - - - ~ 18.79-1950 31 31 Breznik Hudemik Josip Orlica - D Orlica 5o/3 25o 1 1 -1948 32 31 Sgerm Sgerm Rudolf Orlica D Hudi kot 2/2 3oo 1 1 1 - - - - n — — - - IS32-I954 33 33 Sterdin Sterdin Mihalel Hudi kot - D Hudi kot 2/1 3oo 1 1 1 1825-1948 34 y- Pintar Kanop Mihael Anton/P L - Anton/P 57 5oo 1 2 1 1825-1954 35 33 Krpivnik Mravljak Anton Anton/P L - Anton/P 56 25o 1 1 1825-1941 36 36 Robjenk kov. Robnik Fric Anton/P L - Anton/P 53 45o 1 2 1 -1954 37 ¥< Trpotek Mravljak Peter Vuhred I - Anton/P 51 25o 1 1 1825-1935 38 31 Mravljak Žigon Petra Vuhred L - Anton/P 51/2 looo 2 4 2 1935 obratuj 39 39 Repišnik Mravljak Peter Vuhred L - Anton/P 5o/l 3oo 1 1 1 1842-1940 4o 4c Oncl+Udemil Pokržnik I.+Krištan Anton/P L - Hudi kot 3/2 3oo 1 1 1 1825-1950 . 41 41 Sterdien Sterdien Matija Hudi kot - D Hudi kot 3 25o 1 1 1825-187o 42 42 Šajsnik Kremijak Josip Anton/P L - Hudi kot 3/1 25o 1 1 - - H - - ir - - - - -194o 43 43 Urh Žgajnar-Mravljak P . H.k.Vuh .L - Hudi kot 3/3 25o 1 1 -194o 44 4^ Kos Gregl Maks Hudi kot L - Hudi kot 6/1 65o 1 2 1 -1954 45 43 Jam Bunder Ivan Hudi kot L - Hudi kot 7 25o 1 1 1825-1860 Vuhreščica : 2. nadaljevanje 46 46 Kos Gr<5gl Josip Hudi kot L — Hudi kot 12 25o 1 1 - - - - - m - - - - 1825- I860 47 47 Javšnik Grogi Andrej Orlica L - Hudi kot 13/1 25o 1 1 - - - m - - - — 1825- 1881 48 48 Črnko Pahernik inž Franj 3 Vuhred - D Orlica 79 250 1 1 - 191o 49 49 Riečnik Turjak Bdi Hudi kot L - Hudi kot 2c2 300 1 1 1 - 1954- 5o 5o Farška Župnija Ribnica/P Ribnica L — Hudi kot 215 300 1 1 1 - - m - - - 1825- 1948 51 51 Kuhelnik Viltužnik Ignac Hudi kot L - Hudi kot 16 3oo 1 1 1 1825- 1954- 52 52 Feferli Miklavc Filip Orlica L - Hudi kot 21/1 250 1 1 - 1942 53 53 Vrhovnik-Mik Pušnik J.-Ričnik I .Orlica L - Hudi kot 21/2 3oo 1 1 1 - - - - m - - - obratuje Puš. 54 54 ■lnVf Pur Pur Viktor Ribnica - D Orlica 63/3 3oo 1 1 1 - 1948 55 55 Yinšek Držečnik Peter Orlica - D Orlica 63/1 3oo 1 1 1 1825- 1965 ■ 56 56 Ees Mihelič Marija Hudi kot L - Hudi kot 31/2 25o 1 1 1825- 1942 57 57 Trt os Osrajnik-Bčfhm-Robn k " R.O. - D Hudi kot 29 3oo 1 1 1 1825- 1948 58 5£ Gregom Jakob Valentin Hudi kot L - Hudi kot 27 250 1 1 1825- I860 59 5S Gregom Petrun Alojz Ribnica L - Hudi kot 26/2 3oo 1 1 1 - 1954 6o 6o Trb os Arnold Elizabeta Hudi kot - D Hudi kot 26/3 250 1 1 - 194o 61 61 Kapež Miklavc Ignaci Hudi kot L - Hudi kot 185 25o 1 1 - 1954 62 62 Gregom Petrun Alojz-Kikl Ribnica I - Hudi kot 91 25o 1 1 1825- 1933 63 ed Cojzer Pfeifer Franc Hudi kot - D Hudi kot 83 25o 1 1 1825- I880 64 64 Dojer Pahernik inž.Franj > Vuhred L - Hudi kot 8o 25o 1 1 1825- 1914 65 6^ Bukunik )Pajek Blaž Hudi kot L - Hudi kot 79 250 1 1 1825- 19oo 66 6d Dornik Podlesnik Anton Ribnica - D Hudi kot 75/1 looo 2 4 1 1 — - - v - - 1948. 67 67 Kral Miklavc Gregor Hudi kot L - Hudi kot 74 300 1 1 1 1825- 1950 68 68 Kranjc Skočir Anton Hudi kot - D Hudi kot 176 300 1 1 1 - 1948 69 69 Pf eforli Miklavc Filip Orlica L -- Hudi kot 175 250 1 1 - 19oo Pritoki Vuhreščice : 3 nadaljevanje l.Mornov / Greglov ' T 0 tok 7o 1 Reflak Reflak Anton Orlica. L - Orlica 45/3 loo 1 1 - 1942 71 2. Ladinek Fokeržnik Franc Orlica - D Orlica 80 loo 1 1 1884 2. Samčev p otok 72 1 Plazonik Pahernik inž.Franjo Vuhred. D Hudi kot 77 2oo 1 1 v - 1825 - 1914 73 2. Gratej Pahernik inž.Franjo Vuhred - D Hudi kot I9o 2oo 1 1 v - - - — 1914 74 3 Pečimik Vetrih Pavel Hudi kot L - Hudi kot 71 2oo 1 1 1825 r 194o 75 4 Gratej Pahernik inž.Franj 3 VuEred ■ - D Hudi kot 69 2oo 1 1 - - - - - v - - - 1825 - 1914 76 5 Same Pahernik inž.Franj 3 Vuhred - D Hudi kot . 68 2oo 1 1 - - - - - v — - 1825 - 1914 77 6 Pečonik-Koti ik Pahernik inž.F. Vuhred - D 'Hudi kot 67 2oo 1 1 - 1914 78 7 Kopnik Marašsutti Anton Maribor L - Hudi kot 62 2oo 1 1 1825 — 194o 3. Robnfko -P O P 0 k 79 1 Robjehk Mravljak Ema Planina L — Anton/Poh 5o/3 2oo 1 .1 - 194o 80 a Garnež Lorenci Peter Hudi kot L — Hudi kot 8/2 2oo 1 1 - - - - m — - 1825 - 1941 81 3 Robnik Mihelič Ivan Hudi kot - D Hudi kot 231 3oo 1 1 1 1937 obratu; 82 4 Robnik Mihelič Roza Hudi kot - D Hudi kot 39 2oo 1 1 1825 - 1937 83 5 Jarn Kikl Franc Ribnica - D Hudi kot 186 2oo 1 1 - 1932 84 6 Urh Bunder Franc Hudi kot L - Hudi kot 52 2oo 1 1 1825 - I880 85 7 Marolt Hartman Mihael Hudi kot L - Hudi kot - 2oo 1 1 1948 4. A. ntonski O -P O P k Tekmovanje Lesne v veleslalomu v Črni Rekordno število, preko 200 prijavljenih tekmovalcev iz 20 TOZD LESNE je prva razveseljiva novica letošnjega veleslaloma v Črni. Ta športna panoga ima med nami vse več Tekmovalci so nestrpno čakali na rezultate Največ dela so imeli štarterji privržencev in zato je tudi udeležba na naših srečanjih na belih poljanah iz leta v leto večja. Vse več je tistih, ki se zavedajo koristnosti zdravega, športnega življenja in jim je nekajkratna rekreacija v tednu že vsakdanja potreba. Takšno športno merjenje moči med sodelavci pa je še posebno doživetje. Vrvež in stiski rok znancev in prijateljev sodelavcev iz vseh treh dolin nam povedo vse. Šport nas združuje, dobra volja krepi. Kljub temu da se je dan pred tekmovanjem zmračilo nebo in je vso noč padal sneg, je bila proga za veleslalom zjutraj pripravljena. Na startu se je kljub sneženju pojavilo čez sto tekmovalcev iz vseh prijavljenih TOZD. Vsi se niso zbali slabega vremena. Tekmovanje je potekalo hitro in brez večjih zapletov. Po podelitvi medalj in pokalov pa nas je s svojimi darili — lastnimi izdelki presenetila Anica Dokl. Za absolutna zmagovalca je izdelala dva slončka iz pliša, za nehvaležno četrto mesto v vsaki kategoriji pa šest lepih blazin in seveda copate za zadnja mesta. V imenu vseh se ji zahvaljujemo. Nastopili niso le predstavniki Vuhred in Žage Otiški vrh. Zakaj? Hvala za udeležbo in zopet v takšnem številu nasvidenje prihodnje leto! organizacijski odbor OOS TOZD GO Črna referent za šport, Miran Cas, ing. Medaljo je prejel tudi član uredniškega odbora Karel Dretnik 24 ■ VIHARNI K