Etnolog 18 (2008)
DOTIK @ENSKIH ROK
V belo, v pisano mehkobo ovito `ivljenje
257
Ko se etnologinja in muzealka preseli na de`elo …
Ko sem se poleti leta 2006 preselila v svoj mir, na mojo Pivko – tja vzdol` Velikega potoka le za lu~aj iz vasi Slavina –, in sem mislila, da bom tam lahko le mirno in odmaknjeno `ivela, sem se motila … Kot etnologinja in muzealka v slu`benih urah si pa~ nisem predstavljala, da bom morala prav to po~eti tudi v svojem prostem ~asu; v popoldnevih in ve~erih, ko bi lahko – na primer – vezla. A ~e se ~lovek priseli v Slavino, kjer imamo `ivahno kulturno dru{tvo, se mu zgodi prav to. Vklju~i se v va{ko dru`beno `ivljenje, se pridru`i Gib~nim `én{cam1, telovadni “veji” na{ega kulturnega dru{tva, in `e je tu `elja po razstavi …
Kako je razstava nastala?
Etnolo{ka razstava v va{kem Kulturnem domu; Slavina, 15. marec – 6. april 2008
V okrilju Gib~nih `én{c se je ob izteku leta 2006 v pravem pomenu reka “zdrav duh v zdravem telesu” porodila zamisel, da bi njene ~lanice z razstavnim medijem o`ivile spomin na piv{ko dedi{~ino ljudskih vezenin – z iglo in vezilno nitjo v razli~nih tehnikah izvedenega okrasja predmetov s poudarjeno religiozno, presti`no ali prazni~no funkcijo. Predmetov, kakr{ni so na primer raznovrstna prazni~na obla~ila in dodatki, tekstilna stanovanjska in nabo`na oprema, ki so bili na Slovenskem pode`elju v rabi ob praznikih letnega in `ivljenjskega kroga vsaj od srede 18. stoletja dalje.2 Med pogovori in obujanjem spominov smo namre~ ne samo gib~ne, temve~ tudi umne `én{ce spoznale, da je v vaseh na Pivki najverjetneje ni doma~ije, ki bi v prostornih predalih starih
1 Besedo žén{ca mi je med enim najinih pogovorov pritresla moja informatorka Mima Cendranova iz Selc, ko mi je za neko sova{~anko rekla: “Ve{, tista je pa tolk ena fejst žén{ca.” Beseda torej ozna~uje pravo – v vseh pogledih dobro žensko.
2 J. Žagar, Ljudska vezenina. V: A. Ba{ (ur.), Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 291.
Inja Smerdel
258
Gib~ne `én{ce med zbiranjem in fotografranjem, jeseni leta 2007. Foto: Inja Smerdel.
Delovni utrinek s postavljanja razstave, spomladi leta 2008. Foto: Inja Smerdel.
Dotik `enskih rok
Fotografska »zgo{~enka« razstavne postavitve. Foto: Inja Smerdel, 2008.
Inja Smerdel
Ob odprtju. Foto: D. Krnel, 2008.
predalnikov ali na policah novodobnih omar ne hranila rodbinske dedi{~ine vezene in tudi s ~ipko kra{ene posteljnine, prtov, prti~ev, perila, parnih rjuh in podobnega.
Po lanskoletni odlo~itvi za razstavo smo v pozni jeseni leta 2007 do adventa kon~ale z zbiranjem in fotografranjem razstavnih eksponatov. Sedemnajst ~lanic je skupaj zbralo ve~ kot sto predmetov in jih na podlagi kratkega vpra{alnika opremilo s povednimi podatki: o njihovi rabi; o morebitnih nare~nih imenih; o tem, kdo, kje in kdaj jih je izdelal in uporabljal; o krasilnih tehnikah in o drugem. Vse tekstilije so bile potem v Slovenskem etnografskem muzeju tudi ra~unalni{ko obdelane oziroma vne{ene v evidenco muzejskega dokumentacijskega sistema.3
In tisto, kar je bilo mogo~e na podlagi zbranega gradiva dognati, je slu`ilo za zasnovo scenarija za postavitev na{e razstave in je obenem porodilo zamisel za njen naslov: “Dotik `enskih rok. V belo, v pisano mehkobo ovito `ivljenje.” Zbrana dedi{~ina je namre~ mikavno razkrivala ne`ni in ve{~i dotik `enskih rok ter slikovito pri~ala o vsakdanjem in prazni~nem `ivljenju, prav zares ovitem v mehkobo belo in pisano kra{enih tekstilij. Ob njih so obiskovalci na{e razstave lahko stopali skozi odseve `ivljenja na Pivki od zibeli do groba – in sicer skozi naslednja poglavja: Od glasno oznanjenega prihoda na svet in prvih zakramentov …, V doma~em vsakdanjem `ivljenju …, Z iglo in nitjo v prostem ~asu …, Zavoljo bale in zalj{anja doma …, Ob porokah in drugih prazni~nih dneh …, O bo`i~u …, Za Cerkev …, O veliki no~i …, vse do Tihega slovesa na parah …
3 V 108 eviden~nih obrazcev, ki jih je izpolnila pripravnica Anja Jerin, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja.
Dotik `enskih rok
Kak{ne so zgodbe zbrane in (tedaj) razstavljene dedi{~ine, razpete med zibeljo in tihim slovesom na parah?
Z belo in pisano vezenino ter z raznovrstno ~ipko kra{ena posteljnina, prti, prti~i, perilo …, vsa zbrana dedi{~ina hi{ne in osebne oprave v ~asovnem razponu tam od prve polovice 19. stoletja vse do dana{njh dni, z nekaterih doma~ij v Slavini, Ko~ah, Selcah, Matenji vasi in iz nekaterih drugih vasi na Pivki, je v teh krajih tu in tam {e vedno v rabi. Ve~inoma pa jo hranijo le kot dragocen spomin.
Poleg drugega – poleg `e omenjene poudarjeno religiozne, presti`ne ali prazni~ne funkcije, o kateri na primer pri~a stavek: “Ta búl{e se je dénlo ból za praznike” –, dedi{~ina vezenin in ~ipk odra`a tudi primarne `enske `elje po lepem. Potrebo po lepoti v domu …
Le redki med zbranimi in (tedaj) razstavljenimi predmeti sporo~ajo delo poklicno izu~enih veziljskih rok: krstna oblekica in de{ke hla~ke iz rodbinske dedi{~ine Milene Be`aj~kove4 na primer pri~ajo o delu izu~ene {ivilje; in nekaj kosov posteljnine in osebnega perila iz rodbinske dedi{~ine Lojzke Jerinove o ve{~ih rokah nun iz Ilirske Bistrice, {olskih sester de Notre Dame oziroma na{e gospe iz samostana v Trnovem. Da bi se dekleta v teh krajih vezenja u~ile, ali zadevna znanja pridobile na raznih te~ajih, se ne spominjajo. Razli~ne tehnike in vzorci so {li “iz rok v roke”. Po drugi svetovni vojni na primer, ko ni bilo risb z razli~nimi motivi, so jih iskale naokoli, da so lahko vezle. In “~e je le katera kej dobila, smo si posojale”. V novej{em ~asu so v pomo~ {e posebej razne revije za ro~na dela, na primer italijanski mese~nik “Mani di fata”.
Ve~ina z vezenino ali s ~ipko kra{ene hi{ne in osebne oprave je bila del bale, ki so si jo tudi generacije piv{kih deklet napravljale pred poroko. Le h~eram najbolj premo`nih kmetov, pode`elskih trgovcev in podobnih va{kih pomembne`ev, ki so se pogosto {olale v samostanskih {olah, so balo naro~ali pri nunah. V svojem opisu `enitovanjskih {eg na Pivki jo je v 17. stoletju omenjal `e Janez Vajkard Valvasor5: “Dan pred poroko po{lje `enin k nevesti po balo, t. j. po pohi{tvo in nevestine premi~nine.” In ta del bale je moral na primer v okolici Gorice, v ne prav oddaljeni Vrtojbi, ob koncu 19. stoletja obsegati naslednje: 40 srajc, 30 kril, 12 parov rjuh, 4 '{jale' – ogrinjala, 20 rut, 36 brisank – brisa~, 48 robcev, 12 spodnjih kril in 30 predpasnikov …6 V Slavini na Pivki, sredi preteklega stoletja, pa je bilo na primer v bali neveste z maselj~arske (~etrtinske) kmetije: 30 rjuh – spodnjih in zgornjih (od slednjih 6 vezenih), 10 parov blazin (od teh 12 vezenih), 2 “deki za ~ez dve postli”, 2 enojni, 1 dvojni “kovter”, 8 fanelastih spalnih srajc, spodnje perilo (`e kupljeno), kuhinjske brisa~e in 3 vezeni prti …
In ~e je vezenje za balo pomenilo potrebo, za katero je {lo ogromno ur prostega ~asa – celo med `etvijo, ko so drugi po~ivali, “je ona {la in naredila kak{no zvezdico” in po drugi svetovni vojni so posamezna dekleta vezla v odmorih med delom v tovarni
4 Poleg podatkov o tekstilijah so bila zbrana tudi ženska hi{na imena vseh njihovih prina{alk. Posameznice so prav z njimi omenjene v pri~ujo~em besedilcu.
5 M. Rupel, Valvasorjevo berilo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969, str. 206.
6 I. Miklav~i~-Brezigar, Skrinje in skrinjice v zavesti gori{kega prostora. V: I. Miklav~i~-Brezigar (ur.), Ljudske skrinje na Gori{kem. Nova Gorica: Gori{ki muzej, 2000, str. 60.
Inja Smerdel
Marija Milhar~i~ in Ivana ^erna~, mati in teta Anice Mati~i~ iz Matenje vasi, "stikata za balo« kak{no leto pred poroko, leta 1940 (fotografija iz rodbinskega albuma). In kot odsev razstave : obe sestri ponovno pod svojim drevesom, na »sceni« sredi razstavnega sklopa Z iglo in nitjo v prostem času, skoraj sedemdeset let pozneje ... Foto: Anica Mati~i~, 16. marca 2008.
Dotik `enskih rok
263
Eviden~ni karton SEM.
Inja Smerdel
Javor, “ko je bla pauza, smo {tikale” – je bilo vezenje obenem tudi prilo`nost za dru`abnost. Tako so se na primer v Slavini, pri Ivanki Erjav~kovi, ki je pogosto vezla, pred leti dobivali dekleta in fantje. “So {tikale in so peli.”
Posamezne `ene pa tudi danes vezejo ali izdelujejo kva~kane ~ipke. Trenutki miru tako {e vedno najdejo svoj odsev v vbodih z belo in pisano nitjo …
Epilog
Razstava “Dotik `enskih rok …”, ki smo jo v izjemnem ustvarjalnem vzdu{ju teden dni postavljale Gib~ne `én{ce, je bila v na{ih krajih in tudi {ir{e sprejeta z navdu{enjem. Obiskovalke in obiskovalci so prihajali s Krasa, z Gori{ke, …, celo z Gorenjske, saj je 264 bila tudi medijsko dokaj odmevna. V {tirih nedeljah (in na velikono~ni ponedeljek) si je razstavo ogledalo ve~ sto ljudi. Z njihovimi prostovoljnimi prispevki, nabranimi namesto vstopnine, smo si `én{ce potem sredi meseca maja omogo~ile “{tudijski” izlet na [tajersko; ogled razstav v Pokrajinskem muzeju v Celju, obisk cerkve in samostanske lekarne v Olimjah in Muzeja na prostem v Rogatcu, kjer smo si v dvorcu Strmol primerjalno ogledale sorodno razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote “Heti{ke tkanine in vezenine”.
A na{a razstava je odmevala tudi druga~e. Premnoge `enske roke je zamikalo, da bi ponovno segle po vezenju; in vsem po vrsti je dvignilo ustvarjalno samozavest ter ob razstavljeni dedi{~ini prebudilo ponos. Najbolj ganljivo pa je bilo prebujanje spominov; pogledi na minulo mladost, ki so pri posameznicah segli v sredo preteklega stoletja in dlje …
Inja Smerdel