Obrtnija
Bohinjska železnica in železnica čez
Karavanke.
Minolo soboto je državni uradni list nWiener Zeitung" priobftil sankcijonirano investicijsko predlogo. Sklep državnega zbora glede zgradbe druge železniške proge je torej zadobil cesarjevo potrjenje, postal je pravno veljaven.
Ta zakon o drugi železniški zvezi s Trstom določa, da se mora ta proga zgraditi do leta 1905, oziroma, da se mora v tem letu izročiti prometu. Po naši zemlji bo tekla ta proga od Celovca na Jesenice, od tod na Bohinjsko Bistrico, dalje na Sv. Lucijo na Goriškem in od tam v Gorico, v Rifenberg, v Štanijel, na Opčine in od tod v Trst, kjer že teče državnoželezniška proga iz Hrpelj.
Ta proga bo veljala nad 100 milijonov kron. To je nerazmerno veliko, vzrok temu pa je, da se bodeta ravno na tej prcgi zgradila dva velikanska tunela, jeden skozi Karavanke, drugi pa skozi gorovje, ki loči Bohinj od Goriške.
Zgradba te železnice je po našem mnenju za prizadete kraje prava sreča. Pravi nebeški blagoslov bo, in zato je mora biti vesel vsak, komur je kaj za blagostanje ljudstva in dežele. Že ko bi nova železnica ne imela prav nobenega druzega uspeha, kakor da bo za časa zgradbe dajala zaslužka prebivalstvu, bi jo morali pozdravljati. Koder se grade velika podjetja, tam leži denar na cesti, samo pobrati ga je treba. Seveda, kdor je tako slep in neumen, da ga ne vidi, ali tako lesen in dolgočasen, da mu ga drugi izpred nosa pobero, predno je stegnil roko, tistemu ni pomagati. Tisti pa tudi res ni vreden, da bi se mu žganjci zabelili. Kdor hoče dandanes v svetu naprej priti, mora imeti kaj soli v glavi, mora biti delaven in spreten. Tepci niso za drugo, kakor da krave pasejo.
V neki vrsti časopisja smo povodom sprejetja \n sankcije investicijske predloge čitali dolge jeremijade. Tako duševno hrano morejo prebavljati pač sami ljudje, ki ne vidijo dlje kakor do konca tiste lesene žlice, s katero klepljejo svojo prežgano juho. Jedni teh listov so grmeli proti kapitalizmu, češ, fabrikantje bodo zopet zaslužili. Pri tem pa niso pomislili, da fabrikantje dajejo na tisoče ljudem kruha boljšega kruha, kakor bi ga sicer imeli.    Drugi  zopet  tarnajo, da bo železnica  ljudi
Stran 232.
nravDo popačila, da bodo hodili v mesta, da ne bodo več tako krotki kakor zdaj. Ali se kdo boji, da bi ljudstvo ne ostalo več tako omejeno in nevedno kakor zdaj ? A propos zaslužka fahrikantov. Pri zgradbi nove železnice bodo poleg fabrikantov železja, poleg stavbenikov itd. veliko zaslužili izdelovalci opeke in fabrikanti cementa. Za akcije ce i entne fabrike v Mojstrani se ljudje zdaj tako trgajo, da bolj ni mogoče. Ta tovarna je že zdaj plačevala 16 o/^ dividendo. Pri zgradbi nove železnice zasluži toliko, da se bo dividenda gotovo podvojila. Tunel skozi gcro mej Bohinjem in Sv. Lucijo se napravi namreč ves iz cementa, ker je svet peščen in istotako se napravi iz cementa tunel skozi Karavanke. Naravno je, da se bo tudi sicer rabilo silno mnogo cementa, in da bo imela tovarna v Mojstrani ogromen zaslužek.
Sami smo krivi, da pojde ta denar v tuje žepe, da tujci izkoriščajo ta zaklad naše zemlje. Gotovi osrečevale! Ijijdstva pravijo, da se mora pcdzidovanje blagostanja začeti s konsumnimi društvi, s prodajo cikorije in šnopsa, 8 tem, da se ubijejo mali trgovci. Naše mnenje to ni. Naj bi bili ti snovatelji konsumov rajši ustvarjali produktivne zadruge. Bajni Amon, ustanovitelj mojstranske tovarne, je kupil ves svet, kjer se dobiva cement, za pravo bagatelo, takorekoč za nekaj grošev. Čez nekaj let ga je delniški družbi, ki je tovarno od njega pre vzela, prodal za 75.000 gld. in delniška družba dela vzlic temu kak dobiček, da lahko plačuje 16 o/^ dividende. Ko bi se bili domačini makar na zadružni podlagi iotili tega podjetja, bi denar ostal doma, in bi zaklad naše zemlje ne dajal dobička tujcu. Toda pri nas je prodaja cikorije, facaneteljev, šnopsa in petjota važneiše, ko vse drugo!
Ob sebi se umeje, da bo še vedno dosti zaslužiti, pri železnici. Svetujemo pa Iju lem, naj ne pretiravajo. Pri odkupu zemljišč naj bodo posebno previdni. Bolje je, se iz lepa poravnati, kakor da se potom razlastitve svet lastniku vzame. Takisto je tudi pri vsem drugem. Po stene cene zahtevajte za vse, a ne od sile velike, zakaj pri današnjih razmerah si vsakdo lahko drugače pomore.
Stran 233