- j I GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 16. - 30. JUNIJA 1953. Leto IV. — Štev. 6/ UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. A kaj iz vas, a kaj tedaj pa bode, nesrečne podle, klete kukavice, ve, ve, na pol dušice, ki zapustivši brate, in narodnost in krilo majke Slave, zastavo svojo ste boječ izdali, iz tabora zbežali nepravdi ste vklonili grešne glave? Ivan Trinko Mi gremo naprej Stillili ZtlrilŽeili 1)111110 mOČIli Volilna borba od 7. junija je zaključena z rezultati, ki so že vsem znani. Izid te ostre borbe je povzročil zagrenjenost in veselje. Zagrenjenost pri tistih strankah, ki so hotele na prevarantski način vzpostaviti v Italiji diktaturo, veselje pa pri ijudstvu, ki je preprečilo to namero. Nam ni treba biti zagrenjeni, nimamo pa tudi ne vzroka za kakšno posebno veselje, ker je bilo naše zadržanje v zadnji volilni kampanji negativno nasproti vsem italijanskim političnim skupinam. Tako nas sedaj napadajo vse stranke. Poraženi nas dolžijo, da smo pomagali zmagovalcem, zmagovalci pa s svoje strani trdijo, da smo pomagali sedanjim poražencem. Niti ena, niti druga skupina pa noče priznati, da ima tudi naše ljudstvo pravico do enakega postopka, kakršnega so deležne druge narodne manjšine v Italiji. Tako je ostalo vse pri starem in naš položaj je prav tak, kot je bil tik pred volitvami. Vsakdo si želi glasove našega ljudstva, njegove pravice pa noče nihče priznati. Ne bomo peli slave. Vendar pa tokrat tudi mi nismo bili premagani. Glasovi, ki so jih dali volivci v Beneški Sloveniji italijanskim strankam, so in ostanejo glasovi slovenskih volivcev, ker se ni nič spremenilo v njihovi zavesti. Oni še vedno govore v slovenskem jeziku in se še vedno smatrajo za Slovence. Obnavljanje pravljice, da se je naše ljudstvo odpovedalo tvojemu jeziku, svojim šegam in navadam in svoji narodnosti s tem, da je glasovalo za italijanske stranke, pomeni toliko, kot če bi trdili, da so se milijoni Italijanov, ki žive VZDA, odrekli svoji narodnosti, ker so Volili za Eisenhowerja ali Stevensona. Da se je naše ljudstvo odpovedalo svoji slovenski narodnosti se bo lahko govorilo samo, kadar naši ljudje ne bodo več govorili v tem svojem materinskem jeziku. Kaj takega pa se ne bo zgodilo, ker je naše ljudstvo dovolj močno, da se ne bo odreklo svoji narodnosti. Ce v 86 letih narodnega in gospodarskega zatiranja ni klonilo in ni sprejelo italijanske asimilacije, je to dokaz, da je ni sile, ki bi ga lahko uklonila. K temu neovrgljivemu dejstvu pa se je pridružilo danes še drugo. Po 86 letih je naše ljudstvo našlo v sebi dovolj poguma in sile, da je začelo borbo za ponovno pridobitev svojih narodnih pravic tudi na političnem polju. Dokaz temu so prav volilni rezultati teh zadnjih volitev, 1.825 belih in neveljavnih glasovnic, ki so jih naši ljudje vložili v volilne skrinjice v znak protesta proti rimski vladi, ki ni dala Slovencem v videmski pokrajini, zlasti pa onim v Beneški Sloveniji, šole v njihovem materinskem jeziku, deželno avtonomijo in tako zakonodajo, ki bi zaščitila slovensko manjšino v Italiji. Ni mnogo takih glasovnic, zato so pa dragocene. To so glasovnice zavednih in naprednih ljudi, ki so v imenu vsega našega ljudstva izjavili, da je dovolj politike raznarodovanja in preganjanja. In če se dobi še kdo, ki si predstavlja, da bo lahko s silo uklonil naše ljudstvo, mu povemo, da je v zmoti. Zgoraj navedena dejstva služijo kot najboljši dokaz za to. Mi pa bomo nadaljevali našo pot in ne bomo šli nazaj niti za korak, ker smo prepričani, da se borimo za sveto stvar, za stvar vsega našega ljudstva. In prav ta zavest o pravičnosti naše stvari nam daje moč in pogum, da vztrajamo v tej gigantski borbi, ki ji ni primere v vsej zgodovini ljudstva Beneške Slovenije. Rimsko vlado pa tokrat še enkrat pozivamo: Dajte našemu ljudstvu vsaj take pravice, kot so jih deležne druge narodne manjšine v Italiji, če nočete, da bo morda že jutri naše vprašanje iz notranjega postalo vprašanje mednarodnega značaja. Držite se obvez mirovne pogodbe in spoštujte določila republikanske ustave, zlasti zato, ker je ta sad borbe tudi našega ljudstva. Večinski volilni zakon s formulo 50% + 1, ki si jo je izmislila krščanska demokracija, da bi si zagotovila absolutno večino v poslanski zbornici, ni prišel do veljave. Vladno stranko je zapustilo skoraj dva milijona volivcev, njeni socialdemokratski zavezniki so izgubili nad eno tretjino volivcev iz leta 1948, dočim so liberalci in republikanci skoraj popolnoma izginili iz italijanske politične pozornice. Levica pa je nabrala skoraj deset milijonov glasov in tako narasla skoraj za dva milijona v primeru z letom 1948. Tudi monarhisti in neofašisti so dosegli lep volilni uspeh v primeru z zadnjimi političnimi volitvami. Zato bomo imeli v novi zbornici tako razmerje med strankami, da ne bo mogel nihče vedriti in oblačiti kot se je godilo v zadnjem petletnem obdobju, ko so imeli demokristjani absolutno večino v zbornici. Ta sprememba nas navdaja z upanjem, da bi se mogle tudi pri nas izvršiti številne spremembe. Vendar si pri tem ne delamo iluzij, ker če je res, da je prišlo v Italiji do neke politične spremembe, ni bilo nikakšne spremembe v odnosu nasproti nam od strani tistih, ki bodo sestavili novo vlado. Vsekakor pa je pozitivno dejstvo, da ne obstoja več politični monopol kot pji je imela zadnjih pet let ena sama stranka. V novem parlamentu bomo imeli tri skupine poslancev. Demokristjane, ki so še vedno najbolj številna skupina, poleg njih pa na eni strani socialkomuniste, na drugi pa monarhofašiste. Ce bo hotela sestaviti stalno vlado, bo morala krščanska demokracija iskati zaveznika na eni ali na drugi strani. Dokler pa bo v zbornici tako stanje, da bodo morale stranke za sestavo vlade iskati medsebojnega sporazuma, bomo tudi mi imeli večjo svobodo delovanja in bomo lahko nadaljevali naše razčiščevalno delo med našim ljud- 'iii n m 11 illuni i 11 ; i ni Humi j 111 ■ • 11111111 ni iii m iiin.iii i un in i umni ■ 11 iiminiiii inumili m 11 m i m i m m mi 111 HTIIII 11111111III11, lili 1111 III 11 III i il 111 ■ Potek volitev v Beneški Sloveniji Vsi časopisi so se podvizali z objavo Volilnih rezultatov in s komentarji, ki so bili prikrojeni tako, da so pokazali Uspeh njihove stranke. Tudi mi smatrar uio za potrebno, da v tej številki, ki je izšla z majhna zamudo, pojasnimo kako so volili beneški Slovenci. Predvsem moramo poudariti, da je bil Pri nas zelo velik odstotek tistih, ki so Se vzdržali volitev in da imamo v tem oziru rekord v vsej državi. Število tistih, ki niso šli na volišče je jasno razvidno iz razpredelnice, ki jo objavljamo r.a Prugem mestu. To so podatki, ki smo jih flebili od prefekture in torej držijo. Obe- nem naj bodo ti podatki v pouk tistim županstvom, ki nam jih sama niso hotela dati morda v upanju, da bodo na ta način prikrile resnlčt Takoj pa moramo pristaviti, da podatki, ki nam jih je dala prefektura, ne prikazujejo v celoti dejanskega stanja. V seznamu volilnih upravičencev n. pr. nisc vpisani policisti, finančni stražniki in predsedniki posameznih volišč, ki so volili po naših vaseh. Število teh volivcev znaša po približnih cenitvah okrog 10 odst. glasov, ki so bili oddani raznim strankam v naši deželi. veselili. Dejstva govore, da so razne stranke zbrale v Beneški Sloveniji komaj 60 odst. glasov volilnih upravičen cev. To je primer, ki mu ga ni para v nobeni drugi italijanski pokrajini. Nasprotna propaganda bo gotovo skušala opravičiti tako nizko udeležbo pri volitvah z izgovorom, da je temu krivo veliko število odsotnih izseljencev. Taki izgovori pa nikakor ne morejo držati ker (Nadaljevanje na 2. strani.) stvom, ki se povečini še vedno pusti vplivati od puhlih fraz raznih »meserjev« katerih glavni cilj je, da bi popolnoma zabrisali slovenski značaj Beneške Slovenije. Omeniti pa moramo še neko novost, ki je za nas zelo važna. V novem parlamentu so ojačene tiste sile, ki so se izrekle za deželne avtonomije in novi politični položaj, ki je nastal po volitvah, bo prisilil tudi demokristjane, da se bedo povrnili na svoje pozicije izpred leta 1948 v tem vprašanju. To nas navdaja z upanjem, da bo tudi Furlanija končno deležna tiste deželne avtonomije s specialnim statutom za slovensko narodno manjšino, ki je predvidena v čl. 116 republiške ustave. Z deželno avtonomijo bo naše ljudstvo pridobilo tiste pravice, ki jih že uživajo druge narodne manjšine v Italiji. V okviru deželne avtonomije smo prepričani, da bodo bolj upoštevali naše mnenje, ker ne bo več upravljal našo deželo in vršil kontrolo nad njo kakšen prefekt, ki prejema svoje ukaze direktno od nekega policijskega ministra. Takrat bomo imeli svoj lastni deželni parlament, v katerem bodo sedeli furlanski predstavniki, katerim se bodo lahko pridružili naši zastopniki, saj je število naših volivcev več kot dovolj veliko, da si jih bomo lahko izvolili. Slovenci ki živimo v Italiji pa ne smemo pozabiti še ene zelo važne stvari. Naša narodna manjšina bo laliko uveljavila svoje pravice samo pod pogojem, da se ne bo pustila deliti. Zavedamo se, da je naša usoda povezana z usodo Slovencev na Goriškem. Zato smo sprejeli in odobravamo stališče, ki so ga zavzele slovenske politične organizacije pri zadnjih volitvah. Vendar naj si zapomnijo naši bratje na Goriškem, da ja tudi njihova usoda povezana z našo in da je njihova usoda odvisna predvsem od ljudstva v Beneški Sloveniji, ker prav tu živi najštevilnejša in najbolj kompaktna skupina Slovencev v Italiji. Dokler pa bodo goriški Slovenci, ki imajo dobro razvito narodno zavest, živeli v medsebojni razprtiji, bodo s tem napravili le uslugo našim sovražnikom, ki s strahom gledajo na porajanje in razvoj narodne zavesti v Beneški Sloveniji, tiste narodne zavesti, o kateri so mislili, da je pokopana že od leta 1866. Naj bo torej odločitev DFS in SDZ za oddajo belih glasovnic tista osnova, na kateri naj se združijo vsi Slovenci pod Italijo v eno samo družino nad vsemi političnimi ideologijami. Taka enotnost bo dala novih moči in novih pobud na- šemu ljudstvu. Iz take enotnosti bo naše ljudstvo črpalo vzgled, da bo tudi ono začelo težiti k skupnemu delu in skupnemu nastopu z goriškimi Slovenci, kar bo brez dvoma odločilno vplivalo na italijansko politično tehtnico v naših dveh pokrajinah. PRI NAS IN PO SVETU ZAHODNA NEMČIJA IN ITALIJA bosta obnovili redni potniški ladijski promet z Japonsko, ki je bil prekinjen ob izbruhu druge svetovne vojne. Medtem ko je prva italijanska potniška ladja že pristala v japonski luki Nagoja bo z nemške strani vzpostavljen promet z Japonsko letos augusta. MEDNARODNI SESTANEK ZA SREDOZEMSKO TtfcoVINO — V Palermu na Siciliji bo od 27. do 29. junija mednarodni sestanek za sredozemsko trgovino. Eno izmed napovedanih poročil bo obravnavalo tudi možnosti ustanovitve ekonomske unije za dežele ob Sredozemskem morju. ITALIJA ZAHTEVA ZLATO — Italijanska vlada je pozvalo mednarodno sodišče v Haegu, naj ji dodeli 2300 kg zlata, ki so ga Nemci ob umiku, leta 1945, odpeljali iz Rima. Italijanska vlada trdi, da je to zlato v Franciji, Britaniji in ZDA. MED GRŠKO VLADO IN ITALIJANSKIM POSLANIKOM V ATENAH so bila izmenjana pisma s katerim se ukine člen 708 mirovne pogodbe med Italijo in Grčijo pod pogojem, da plača Italija Grčiji odškodnino 3 milijarde lir. KRONANJE ANGLEŠKE KRALJICE — Dne 2. junija je bilo v Londonu izredno slovesno kronanje mlade angleške kraljice Elizabete II. V London so prispeli ob tej priložnosti predstavniki Britanske skupnosti in posebna odposlanstva iz tujih držav. VIZUM ZA NEMČIJO ODPRAVLJEN — Nemško diplomatsko zastopstvo v Londonu je obvestilo britansko vlado, da bo nemška zvezna vlada s prvim julijem ukinila pri potovanjih v Nemčijo vizum za pripadnike držav članic Evropskega sveta in Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje za obiske do treh mesecev. ZAKONCA ROSENBERG USMRČENA — Julius in Ethel Rosenberg sta bila usmrčena na električnem stolu, ne da bi pred smrtjo podala kako izjavo. ifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiii»"i>'iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii:tiniiiiiii nini ........ Primer Tajpane Za primer take ocenitve smo \zeli vocine podatke iz tajpanske občine. Iz šte-vilk, ki nam jih je dala na razpolago Prefektura, je razvidno, da je bilo tam vpisanih v volilne imenike 2.040 volivcev. ®e seštejemo število vzdržanih, prazne aU uničene glasovnice, ter tiste, ki so tile oddane raznim strankam, pridemo flo števila 2.127, ali E7 glasov več, kot pa 3® bilo vpisanih volilnih upravičencev. Ko smo zahtevali pri občinskem volil-n®ni uradu pojasnilo o tej zadevi, • so odgovorili, da pripadajo novi vo-Vci, ki niso bili v seznamu, policiji, finančnim stražnikom in predsednikom Posameznih volišč, kateri nimajo stalnega bivališča v tej občini. Na podlagi vodnih podatkov tajpanske občine lahko torej z mirno vestjo računamo, da je približno 10 odst. glasov, ki so bili oddani za razne stranke, bilo oddanih od ljudi, ki niso iz naših krajev. Po uradnih podatkih je bilo približno 21 odst. volivcev, ki so se vzdržali glaso' vanja. Tem moramo torej dodati še 10 cdst. tujcev, ki so glasovali pri nas in tako pridemo do 31 odst. domačih volil-i ih upravičencev, ki niso volili. Ce k temu prištejemo še 9 odst. praznih in neveljavnih glasovnic, ki so jih oddali naši vclivci, pridemo tako da zaključka, da je 40 odst. volivcev v Beneški Sloveniji odreklo svoje zaupanje raznim italijanskih! strankam. Spričo teh številk naši nasprotniki nimajo prav nobenega razloga, da bi sc premio Dl [^KiGlOUA NŽAIA;) otf’lc / x C. ■ ZAKASNELI POTNIKI — De Gasperi in njegovi sopotniki so ob objavi volilnih rezultatov z grenkobo ugotovili, da jim je spodletel načrt o večinski premiji v parlamentu. BRDO Pokrajinska uprava (Amministrazione provinciale) je končno dala dan mau fond za inglerjati cjesto, ki od Cente na peje tu Beli potok, skuozdre našo dolino. Tej, ki smo večkrat pisali, ta cjesta ne ba tu tjelih zadnjih timpah zapuščena an tu več krajah te bo težko po njej voziti. Ce njeso bi naši judje pokazali zobe njeso bi nič šče dali. So koventale 200 fjerm naših judi, ki so poslali pokrajinski upravi za protestati, drugače njeso bi šče se naordali za nam dati soute. Potem no pravijo, ki autoritat na mà dičar an na se močno interesa za naše vasi. DORIFERA NE SE PARKAZALA — Zadnji dni so naši judje zlo preukupani zuj tegà, ki ne se parkazala spekat dorifora po naših njivah. Judje so zapustili usako drugo djelo za se dedikati za uničiti tega škodljivega uauca, ki lani e naredu par nas tikaj veliko škodo. To se kalkulà, ki lani smo mjeli zuj dorifore uničenih najmanj 400 kuintalje krompirja. TER — Pred dnevi so šli tu Francijo na skupina naši djelouceu, ki so bi oku-pani kot gozdarji tu Savoji. Tu tjeh krajah no če djelati fin do prihodnje jeseni za potem se varniti h svoji hiši an z uodanjem, ki so ga nardili morjeti uon čez zimo pomati sve fameje. Usjem dje-loucem ve auguramo pouno srenče. PRAPOTNO PRAPOTNO — U našim kamune je dosti kmetu, ki imajo posestva onstran konfina. Za dobit dvolastniško dovoljenje imajo velike težkoče zavoj velike buorokracije, ki je nastala u zadnjih cajtah. U dostih primjerih dobi samo hišni gospodar dovoljenje, ostali člani družine pa ne. Gospodar sevjeda sam ne more obdjelovat svoje zemlje an zatuo tam zemlja ni dobro obdjelana ali je pa popounoma zapuščena. Oblasti bi muorle to zadevo razrešit na tako vižo, de je dano dovoljenje cjeli družini, ki poseduje na drugi strani konfina zemljo. je zlo prizadjela tuča, posebno tistim kmetom, ki imajo svoje njive na južni strani vasi. Tudi voda je odnesla an sprala po njivah to narbuojšo zemljo an zatuo bo ljetošnji puojski pardjelek zlo slab. Troštamo se, de oblasti nas ne boju pozabile an de nam boju pomagale, zak drugač ne vjemo kakuo bomo mogli dočakat prihodnje ljetine. GRMEK DOLENJE BRDO — Vogrič Terezija iz naše vasi je rodila čečico. Par karstu so ji dali ime Velja Marija. Družini naše čestitke, mali Mariji pa želimo, de bi rastla zdrava ar. srečna PLATAC — Nesreča nikdar ne spi — IZ NAŠIH VASI GORENJI BARNAS — Naša vas je bla zlo prizadeta od tuče. U 15. minutah je padlo približno 10 centimetru tuče. È Koda, ki so naši kmeti utarpjel je zlo velika, zak je uničilo use pardjelke. Ce oblasti ne pridejo na pomuoč prizadetim kmetom, ljetos par nas bo velika mizerja. Telikrat je zadjela našega vaščana Franca Kanalaca. Franc je biu pred njeko hišo svojih parjateljeu an je kar na naglo omedleu an padu na tla. Parjatelji so ga hitro pobral an mu dal parvo po- našim kamune postaviu poštni oficih, ki ga njemamo še. Mi, ki imamo ljudi po svjetu pišemo dostkrat an zatuo nam je tud narodno zgubjat cajt za iti no ra-komandano djelat do Sv. Lenarta, ki je SV. PETER SLOVENOV Kako so votali u našim kamune Družini Cernoja Ermenegildu se je rodila čečica. Ta je parvirojenec, ki je družino razveseliu an mi mu želimo punc zdravja an sreče. Izid volitev v Beneški Sloveniji OBČINA Vpisani v volilne sezname Rezija .................. Tipana .................. Brdo .................... Sv. Peter Slovenov Podbonesec .... Sovodnje ................ Dreka.................... Grmek ................... Sv. Lenart Slovenov . Srednje ................. SKUPAJ . (čisto slovenske občine) Gorjani ................. Neme .................... Ahten.................... Fojda.................... Tor jan.................. Prapotno ................ SKUPAJ . (mešane občine) SKUPAJ . (slovenske in jezikovno mešane občine) 2.113 2.040 1.721 2.088 2.492 1.335 938 1.173 1.605 1.352 16.857 Volilo 1.789 1.627 1.237 1.795 2 026 947 643 821 1.326 994 13.205 Glasovi oddani strankam 1.600 1.492 1.103 1.666 1.879 859 604 736 1.204 902 12 045 Bele in uničene glasovnice Volilci, ki se niso udeležili volitev 189 135 134 129 147 88 39 85 122 117o 1 /0 7% 7% 9% 6% lOO/o 9% 92 9°/0 1.160 9% 324 413 484 293 466 388 295 352 279 15% 20 % 28% 14% 19% 29% 31% 30% 17% 358 26% 3.652 21% 1.017 3.081 2.315. 3.212 2.184 1.217 771 562 .896 ,644 ,868 115 13.026 10.856 739 2.423 1.802 2.440 1.728 1.059 10.191 32 139 94 204 140 56 4% 5% ■5% 8% 8% 5% 246 519 419 568 316 102 24% 17% 18% '8% 15% 8% 665 6% 2170 160/o 29.883 24.061 22.236 1.825 7,50/0 5.822 20% Na votacjoni 7. junija so par nas votali takole: PCI 132; MSI 108; PSI 154; PLI 8; PRI 4; Autonomia socialista 30; PSDI 171; DC 941; PNM 113; ADN 5; Bele škede 40; neveljaune škede 89. U našim kamune so narbuj narastli voti od PCI an PSI. Tista dva partida, ki so šli skupaj na votacjoni pred dvema ljetoma so u našim kamune imjel samo 46 votou. > DREKA Trinku Evgenu, ki biva že več ljet u Belgiji, je žena pred kratkim povila hčerko, kateri so par karstu dali ime Loreta. BELI POTOK SARŽENTA — U naši vasi se je pojavila slinouka (afta). Oblasti so zaenkrat prepovjedale, de bi se žvino gonilo iz vasi. BELI POTOK — Dne 13. tega meseca smo praznovali sv. Antona. Ob tej priliki je bila pri ras velika sagra na katero je prišlo več tujcev. Tujcem so najbolj ugajali naši tradicijonalni plesi. Ce bi bilo lepo vreme bi sagra seveda lepše uspela. 4l1UUI!lllllll!IIII|!l!lll:llllllllllllll|ll>li''IHIII!lll!l!|i|tllll|tMllllllilllllllllllllllllll!lllllll!lll!IIIIIIIIHIIIIII!lll!|ll . 1:1 • ST. A; CERKVICA PRI LIPI zremo tudi tirolskih vplivov, potem smemo upravičeno domnevati, da je morala tudi Beneška Slovenija imeti lastne kiparske delavnice. Za to bo pričal kip Marije 7 Detetom v Pušji vesi iz tretje četrtine 15. stoletja — čeprav že izven našega etničnega ozemlja — ki zelo spominja na nekatere plastike v okolici škofje Loke in Kranja; pri teh bi bilo prav posredovanje Beneške Slovenije zelo verjetno. Koroško kiparstvo, ki v začetkih 16. stoletja pošilja svoje izdelke tudi v Soško dolino — na primer krilni oltar v cerkvi sv. Križa nad Kojskim — in v Kanalsko dolino — krilni oltar v Pontebi iz leta 1617. — menda v Beneško Slovenijo ni seglo. (Nadaljevanje sledi.) • •'IlI;II1 il11:11IIiliIilIIIili 1I1III 11111:11IIIIIII|:|||!||,I:1|||||lili,iii:iimilillinii111 laimiiiiiiimi iiiimiiii Slovenija in njena hčerka na Beneškem ni korci! — je na spodnji strani pogosto poslikana s svetlimi in temnimi rom-bičnimi polji, kar vzbuja izredno slikovit vtis. Kot zadnji odmev italskega vpliva pa naj omenimo še okna pri Sv. Kvirinu ali pri Sv. Ivanu v Čele: šilasta so in visoka, res gotska. Toda kamnoseški okras v njih zaključku, tako imenovano krogovičje, je tu zamenjala kar gladka kamenita plošča, izrezana v obliki sulice. To priča, da so se stavbeniki, izšolani v Kaj jočeš se ti krasotica? kaj v klavernih mislih živiš? Si tudi ti moja hčerica, mi vedno pri srcu stojiš. Glej! tvoje sestrice na Dravi, na Soči, na Savi si že pripravljajo lovor, da v slavi veselo vse ovenčajo me. Ah! mamica draga in mila! Okove in žulje poglej ki nosim, in bom jih nosila jaz v svojim domovji vselej. Jaz nisem ne v uradu, ne v šoli, da ravno tu od vekov živim; ko tujka beračim okoli, le v Cerkvi zavetje dobim. Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo podi po bledem obličju, do kosti me laška pijalka mori. K’ dar dajo lovorske vezila ti hčerke v preslavni spomin jaz bom milotinke glasila pod vrbo, potem pa?.... pogin! In mamka, na mojo gomilo, Te prosim, položi na njo cipresovo tužno vezilo, in kani iz očesa sclzó!! — Ne misli tak hčerka slovenska; ne obupaj na lastni prihod: Naj pride še sila peklenska, ne uniči slovenski zarodi Peter Podreka. IVAN TRINKO: I IP>A@ILM€D iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mm iiiiiiiiiiiiiui umni i im j ninnimi imun umni [milnim CRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLO VENIJE Povojna črtica Celo naš bolehni Mihec je prišel na Nan, da se razveseli in nasrka čistega *raka. Prisedel je k mirnejšim. Radi sc 83 imeli, ker je bil dober in prijazen s 'sakim. Med razposajenimi paglavci je bil eden Najglasnejših Polenarjev Karl, ki je so-'razil Mihca, odkar ga je obtožil, da je tkikral hruške v sosedovem vrtu. Mihec ne bil ovajal nobenega, toda dolžili so Njega in drugače se ni mogel opravičiti. Nego da je povedal za pravega tatu klimo tega so se Mihčevi in Poler.arjevi *adnjič prerekali med seboj radi nekih tiesku, katere je bil Poltr.ar ukral. »Lejte ga, lejte! Pijančev sin je pri kel. Nočemo te tukaj, bleda smrt!« Take J® Karl pozdravil ubogega otroka, ko gs Je zapazil. Mihec, dobra in pohlevna duša, ni nič odgovoril. Vajen je bil trpeti molče. Kei je bil šibak, se ni maral baviti z nasilniki, kakršen je bil Karl. Toda rahla rdečica, ki mu je zalila bledo lice, je pričala, da so gi hudobne besede vendar zadele v srce. »Ne poslušaj ga, Mihec! Kaj ti more? Saj veš, kakšen je,« ga je tolažil štenger-jev Pepič, »Hudobnik je bil in bo kot rjegov oče.« »Bleda smrt, bleda smit! Nočemo te Beži preči« se je zopet oglasil Karl. »Kaj mu hočeš? Saj ti ni na poti, gr-rbna!« mu je oporekal Pepič. »Pusti ga pri miru!« so se oglasili še drugi. In tako ie bil zaenkrat konec hudobij. Igrali in šumeli so naprej. Nekateri so začeli skakati preko nekega čoka, ki je ležal na tleh. Tudi Karl se je udeležil zabave. Pomeknili so se iz trdih tal na bližnjo trato, da bo bolj mehko. Dobili so dve rogljasti palici, jih vteknili narazen v zemljo in primerno visoko počez položili dolgo šibo, da bi lepše skakali. Ker ni bilo visoko, jim je šlo lahko, zate pa so kmalu šibo zvišali. Šlo je že teže, da je marsikateri zadel z nogami ob njo in jo podrl. Pa so zopet nastavili in zopet tekmovali. Najspretnejši je bil Pepi-čev brat, ki je skakal kot veverica. Karl se je že penil; hotel ga je premagati, pa ni šlo. Nazadnje sta tekmovala samo ona dva. Igra je postala zanimiva in vzbudila občo pozornost. Vsi ostali so gledali, vzpodbujali, dražili in se smejali. Pristopila sta tudi Mihec in Pepič. Karl se je hudo gnal in se jezil. Njemu na rovaš je šla marsikatera opazka. »Nič ne bo! Preneroden si.« »Halo, vzdigni krake, da bo !« »Noge podreži, da ne zadeneš. Predolge imaš.« »Kaj boš skakal, krontelj nerodni! Vidiš, da nič ne opraviš!« S takimi in enakimi vzkliki so ga izzivali in podžigali vsakikrat, kadar mu je izpodletelo. On pa je rdeč kot rak pihal same jeze in zavisti. Naposled se je silno vprl in zanesel in posrečilo se mu je, toda ko je priletel na tla, se mu je spol-znilo in telebnil je na hrbet kakor klada. Velikanski krohot se je vzdignil med vse otročadjo. Eni so od smeha odskakovali, drugi se zvijali, drugi zopet so se z dlanmi tolkli ob kolena. Niti Mihec se ni mogel vzdržati in se je glasno zasmejal. Karl se je osramočen in blaten vzdignil, kajti trata je bila nekam vlažnata od nedavnega dežja. »Kaj se boš smejalo, strašilo, mrha, bleda smrt!« se je jezno zagnal proti njemu, ko ga je zaslišal. »Saj se vsi smejejo,« je mirno odgovoril Mihec. »Naj se! Ti se pa ne boš, če nočeš, da ti zmečkam kosti.« Mihec se je vzdržal in umolknil. »Beži preč! Za očetom pojdi. Bog ve, kod se valja!« »Pusti mojega očeta, saj ti ni nič storil!« »Vsak dan se pijani in vas tepe doma.« »Ni res!« »Tepe vas in prav ima.« »Ni res.« »Kaj boš branil, pijanca! Res je, res,« je nadaljeval Karl, vidno zadovoljen, da je obrnil pozornost v drugo smer in da se niso več smejali. »V nedeljo sem ga videl, ko se je valjal po tleh, ker ni mogel stati na nogah.« »Ni res; lažeš!« Krivopjete INarodna pripovedka iz Beneške Slovenije) V gorski jami so živele strašne divje žene, ki so se zvale krivopjete. Bile so koščene in suhe s kljukastim nosom in naprej štrlečo brado, z dolgimi zelenimi zmršenimi lasmi in z nazaj obrnjenimi rokami ter nogami. Na rokah je bila dlan obrnjena, na nogah so bile pete spredaj, prsti pa zadaj. Zato so se imenovale »krivopjete«. Prikazovale so se ponoči in strašile ljudi. Večkrat so jih videli tudi podnevi, zlasti kadar se je pripravljala nevihta. Postavljale so se po skalah in opazovale ljudi. Poznale so naravne moči in skrivnosti, prerokovale so kmetu slabo vreme, svarile so ga pred nevarnostjo in ga marsikaj učile. Za svoje nasvete so se navadno same dobro plačale. Nekega lepega poletnega dne so prišle krivopjete iz svojih brlogov m začele vpiti kmetom: »Spravite svojo pšenico, nevihta s točo se bliža.« Toda nikjer ni bilo najmanjšega oblačka. Kmetje so verjeli in hitro šli na polje na delo. Medtem so pa pridrvele krivopjete v vas in odnesle iz nezavarovanih hiš vse otroke, ki so jih dobile. Gostile so se namreč zelo rade s človeškim mesom, posenno otroke so imele rade. Zbirale so deco v svojih brlogih in jo redile z orehi, lešniki in drugimi sadeži. Ko so bili otroci dobro rejeni, so jih hlastno pojedle. Pa tudi odrasle so lovile. Nekateri so jim morali služiti in opravljati jim vsakovrstna dela, one so jih pa učile raznih umetnosti in čarovništva. Marsikdo se jim je moral odkupiti s tem, da jim je privedel kakega otroka. Ako je med ljudmi raznesel njih skrivnosti so ga upepile z družino, hišo in pohištvom. Dva mlada pastirja sta radi zanikrno-stl izgubila na paši krave. Iskala sta ju do mraka vsepovsod, toda o kravah ni bilo nikjer sledu. Pozno pod noč sta pri nekem gozdu zaslišala mukanje. Vsa vesela sta hitela proti gozdu, misleč da dobita kravi. Ko sta pa dospela do kraja, kjer sta čula mukanje, se je oglasilo mukanje že daleč v gozdu. Sledila sta živini in prišla daleč v gozd. Hipoma ju zgrabita dve krivopjeti, ki sta posnemali mukanje izgubljenih krav, da bi tako pastirja zmotili in upleniti. Odvedli sta ju v svoj brlog, kjer sta morala težko delati od ranega jutra do poznega večera. Po čudnem naključju se je posrečilo starejšemu, da je ubežal. Krivopjeti sta ga poslali cepit drva v gozd. Ena izmed njiju je šla z njim, da ga nadzoruje. Ko je cepil debla se je delal, da ne more izruvati sekire iz debla. Poprosil je krivopjeto, naj utakne roko v zaseko, da lahko izruje sekiro. Storila je to, mladenič je pa hitro izmaknil sekiro, razpoka je prijela krivopjeto, da se ni mogla ganiti, in pastir je utekel. Pribežal je v vas, kjer je povedal vaščar nom, kaj se jima je zgodilo. Vaščani so hiteli na kraj, kjer sta bila pastirja ujeta. V brlogu pa niso našli drugega kot kosti drugega pastirja, katerega sta krivopjeti snedli. »Ne lažem, ne; videl sem ga. Pijanec je, pijanec. In tudi ti boš tak, če ne umreš prej.« »Pa ni res, lažnik!« je Mihec oporekal. »Pa je.« »Pa ni, grdina!« »Pa je.« »Pa ti, kaj si? Pa tvoj oče, kaj je?« »Kaj je moj oče? No, povej! Kaj je?« »Vsi vedo.« »Kaj je?« »Vsi vedo. Tat je.« »Ti si tat, škratelj nesramni! Svojega očeta brani, če moreš! Druge pusti v miru.« Mihec se je začel vznemirjati in rdeti v lice. Hudo ga je bolelo sramotenje očeta; zadiralo se je v krvavečo rano; saj je bilo žalibog res, da je bil oče pijanec. Ubogi oče! Saj je bil tak iz nesreče! »Pijanec, pijanec! Po tleh se valja. Vsi vedo, vsi znajo, vsi so ga videli.« Mihec se je stresel od jeze. Strašno mu je vrelo in kipelo v prsih, kajti očeta je vendar silno ljubil. »še enkrat ponovi, če si upaš!« je zahropel in krčevito stisnil medle pesti. »Pijančev sin! Pijanec!« je hudobno in izzivajoče kričal sprijeni fantek. (Nadaljevanje sledi.) ZA NAŠE DELO Oe bodo kokoši zdrave De ae buccio kokoši ušafale boljezni, muorate najprej gledati na čistočo. Od cajta do cajta muorate dižinfetat kokošnjak an tuo nardita narbuj lahko, an ki vam ne bo dosti kostalo, če nucate vodno raztopino modre galice (sojfato di rame) an s preparati DDT. Kokoši nuora j o biti nimar na suhem, zatuo je dobró, de potrosite u prastoru kjer spijo, zadost žaganja (segatura) ali pepela. Tudi pjesek je dober. Pjeska kokoši muorajo imjeti nimar zadosti, de se lahko u njim valijo. Od cajta do cajta potrosite po kokošah prah (polvar) DDT, de jim uničite an ubranite uši an polinou. Gledejte, de buodo imjele kokoši nimar zadost čiste vode. Ne smije jim manjkati tudi japna, de z njim lahko djelajo jajčno lupino. skrajšajte zalistnike, de ne buodo vinji-ke preveč gosto zaraščene an grozduje brez svjetlobe. Najbuojši cajt za košnjo je takrat, kar je začela večina trau an djetelje cvetit. če buosta kosil prej buosta imjel buojše senuo, a ga buosta pa imjel manj. Ce kosite buj poznó, seno oleseni an za- tuo ga krave boju težkuo jedle. Duo če imjet ljepo živino, naj kosi rajši buj zguodaj kot buj pozno. Venčpart kmetu kosi skoraj prepozno an tuo ni pru, zak je trjeba gledat na kvaliteto an ne količino (kvantiteto), če buosta tjel imjeti dcbro mjeko an lepuo rejeno živino u hljeve. Sadite fižou Še je cajt, de posadite fižou, predu-sem med krompirjem ali sjerkom. Sevje-da pardjelak ne bo velik, a nekaj ga bc an uajine (stročje) buosta lahko jedli do jeseni. Zapucmnejte, de fižou re smije biti usajen preveč globoko. Po navadi pravijo, de muora bit usako seme pokrito s trikrat takuo debelo plastjo zemlje, kakor je sjeme debelo. Za fižou bi takuo veljalo 2—3 centimetra. U suhi an pje-ščeni zemlji pa je trjeba fižou sadit za kak centimeter buj globoko. Jalovost živino Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 210 do 230 Voli » 240 » 260 Jenice » 255 » 275 Ovce » 155 » 170 Kozé » 90 » 100 Kozliči » 395 >> 420 Jarta » 330 » 355 Praseta » 265 » 275 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 145000 do 190000 Jenice breje » 145000 » 180000 Ojelo na polju Trjeba je drugič okopat krompir an zadnji cajt je tudi, de ga osujete. Konc telega m j esca muora bit osut tudi sje-rak. žito je trjeba požet prjet ko je po-pounoma zrelo, de se ne bo zgubljalo po njivi an kar ga prenašate damii. Kadar je klasje armeno an zrnje u njim ni več mlječno an je tardo, de ga lahko strete z nohtom, je zrelo za žeteu. Žito pustite u snopu t’kà cajta, de bo popou-noma dozorelo an šelč poti e ga omlati-te. Hitro potle ko ste poželi žito preor-jite ali prekopljite njivo. Tisto djelo je trjeba nardit hitro, de se zemlja ne posuši previč. Potlé na tisto njivo usejaj-te cinkvantin ali druge hitro rastoče rastline. ... okud vinjik Tiste vinjike, ki jih je poškodovala tu-ča ali dež muorate hitro poškropit an požveplat. Tisto djelo lahko narčSte z adnim samim opravilom, če nucate »škropilno žveplo«, ki ga lahko premje-šate bordoški brozgi (solfato di rame) an takuo škropite vinjik u tistem cajtu pruoti peronospori an pruoti oidiju. Par tistim djelu muorate gledat, de buodo spuodnje strani listou dobro poškropljene. Za cepljenje vinjik u zeleno je zadnji cajt, zak sada začenjajo mladike djelati ljes an se cepi težkuo ujamejo. Proč od-targat muorate tudi zalistnike (bastar-dine) na rodnih mladikah. Mladikam, ki buodo služile za drugo ljeto, pa samo Jalovost je predusem konseguer.cija (posledica) nezdravih razmjer u katjerih uzrejamo an redimo domače živali. Zatuo so u primjerih s kobilami, par katjerih je jalovost buj rjedka, krave an jenice pa so pogosto jalove, zak se manj gibajo. Direktne konseguencije jalovosti so telesne motnje, posebno motnje u ženskih spolovilih, kakor tudi več spolnih boljezni. Narvenč pa je temu krivo stalno ali pretežno bivanje živine u hljevu an pomanjkanje vitaminou u fuotru. De bi mogJi buojš zastopit zaki nastanejo motnje u ženskih spolnili žlezah, jačnikih, je trjeba vjedati, kakuo so jačniki nareti an kakuo delujejo. Jačniki so ženske spolne žleze, ki so pa jajcevodu vezane z maternico. U njih je pouno ženskin spolnih celic (cellule) ali jajčec, ki postopoma dozorevajo. Jajčeca dozorevajo ob pojatvi, ki se par raznih varstah živine parkaže usako tulku cajta. Jajčeca se pomikajo, pruot povar-šini jajčnika an plavajo u mehurčku ali mešičku, ki je napoljen s likuidom (tekočina). Tisti likuid ima u sebi važen sok, mesečni hormon, ki se izloča u kri. že neznansko majhne množine tistega hormona sprožijo par živalih znaki po-jatve an uplivajo na maternico. Služnica maternice odebeli an je buj prekarvjena. Dozorelo jajčece se nazadnje izloči (separa) od jajčnika an potlé poči mehurček. Natuo se premika po jajcevodu pruoti maternici. Ce po poti sreča moške spolne celice ali semenčice, se z njimi spravi, živina se oplodi. Kar oplojeno jajčece pride u maternico, se tle ugnezdi an začne razvijati u zametek plodu. Kar poči mehurček an se jajčece izloči od jajčnika, zapusti za sabo vidno udolbino ki se napouni karvi. Hitro potlé se na tistim mjestu razvije armen-kasta tvorba, Ki počasi raste an prisega povaršino jajčnika. Tuo se kliče armeno telo. Tudi armeno telo izloča u kri svoj hormon. Namjen tistega hormona je, de maternico parpravi na nadalnji razvoj poznejšega plodu. Takuo se napravi za mladička nekakšno gnezdo. U tistim cajtu pa hormon na pusti, de bi še naprej dozoreu jajčec an s tjem onemogoča oploditeu živine, če se ta obreji. Zatuo ostane armeno telo u jajčniku ves cajt brejosti, čeglih se pruoti koncu nimar buj zmanjšuje. U drugi polovici brejosti preuzame njegovo nalogo (kompit) loža. Le tista izloča sok, ki deluje takuo kot hormon armenega telesa, če se pa jajčece na svoji poti u maternico ni oplodilo, takrat u maternico zamre. Armeno telo se začne manjšati, se končno razgubi an zakrni. Ker ne izloča več hormona, dozorevanje novih jajčec ni več ovirano an živina se drugikrat goni. Kakor smo videli, hormoni usak na svojo vižo urejujejo normalno delovanje jajčniku an skarbijo s tjem tudi za oploditeu. Na delovanje jajčnikou upliva cje-la telesna preosnova, Telesna preosnova je spet vezana cd zdravja živine an od fuotra s lcatjerim jo redimo an tuo je fondament (temelj), na katjerem je zgrajeno use drugo. Vidimo takuo, de je eno od drugega vezano kot kadar djela ena makina (stroj). Ce se par tisti macini zlomi eno kolesce ali ji parmankuje olje, pridejo motnje (ne funcjonà lepuo) an makina se ustavi. Pru takuo pridejo motnje u delovanju živinskih spodnjih žlez, če živina ne bo imjela zadost hranilnih sostane (snovi) an vitaminou, kakor tudi če se ne zadost giba na prostim an zatuo živina postane začasno ali za nimar jalova. ■Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.il Illll lllllllllllllllllliilllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllinilliliurlillin.l,!!!!!,,!,,!,!,,!!!!!,,,!!!,!! I I11III11||;||| I Zajčjereja par nas Praseta za rejo » 5000 » 7500 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg Kokoši L. 650 do 700 Piščanci » 750 » 800 Race » 525 » 675 Purani (dindje) » 550 » 600 Zajci » 275 » 295 Cibeta » 180 » 250 Jajca usako » 24 » 26 ŽITARICE Ušenica Sjerak Ušenična moka Sjerkova moka Ušenični otrobi Po kuintalu L. » » » » 7700 do 5680 » 8400 » 7250 » 5150 » 780fl 5770 9500 735il 5300 GRADBENI LES Po kubičnem 111. L. 15000 do 16000 » 17000 » 18500 » 17000 » 18000 U zadnjih ljetih je u naših krajah zlo padlo število domačih zajceu. Rjes je de jih je dosti uničila boljezen, a zakaj se je boljezen razširila? Zato ker par nas kmetje ne znajo pravilno runat s tistimi živalimi. Več kot kajšenemu njeso znane koristi, ki jih dajejo člevjeku zajci an dosti je takih, ki mislijo, de je reja domačih zajceu le za vesejé otrokam ne pa za korist an za pomat gospodarstvu. De buodo tisti, ki takuo mislijo, vjedeli kajšno pomuoč parnaša reja domačih zajceu, bomo donàs o tjem pisali. Meso domačih zajceu je zlo okusno (dobrega savorja), ima dosti ridilnih sostane an je buj lahko prebavljivo kot meso od kokoši. Ker zajci hitro rastejo, se priredi u kratkem cajtu dosti mesa. Ce ima samica (femina) dvakrat na ljeto pc 4 mladiče, od katjerih bo usak, kar bo star 5—6 mjescu dau dva an pou kilograma mesa bomo imjeli takuo 20 kilogramou mesa od adne same plemenske živali. Potlé dajejo zajci tudi kožo, ki se jo lahko drago proda an dobi Ijepe sude. Posebno draga je dlaka angora zajceu. ki jo nucajo za izdjelovati volno angora. Nazadnje bomo povjedali, de je tudi zajčji gnoj, ki je zlo dobar za gnojit vart. Računajo, de da usak zaje okuoli 80 kg suhega gnoja ali 120 kg skupno s scalnico finega gnojila. Ce se računa use tele. reči vidimo,- de zajci parnesejo gospodarstvu dosti pomoči posebno še, če pomislimo, de ponu-cajo malo fuotra, zak se zadovoljijo tudi s plevelom an s tjem, ki se proč meta. Reja zajceu ni teži a an se tudi ne zamudi dosti cajta an truda, Zajce lahko oskrbujejo otroci, žene ali stari ljudje, medtjem kar možje djelajo. Z rejo zajceu se lahko ukvarjajo tudi tisti, ki nje-majo zemlje, de bi redili večjih živali. Stroški za kupit dobro raco zajceu an za nardit zajčje hljeučke tudi njeso veliki. Ce so hljeučki dobro nareti an če skarbite za red an čistočo, se ne bo no-bedan lamentou zavoj nehigjene češ, de smardijo po usej okuolici. Od sada naprej bomo u usakim nu-marju našega žornalja povjedali kakuo se pravilno runa z zajci za dobro rejo an kakuo je trjeba runat, de ne buodo ušafali boljezen. Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Kostanjevi hlodi Jesenovi hlodi DARVA’ » 15500 » 16250 » 15000 » 16000 » 18500 » 20500 Po kuintalu Bukove darva suhe L. 780 do 850 Bukove darvà surove » 600 » 675 Mehke darvà » 500 » 580 Bukovo oglje » 3000 » 3200 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. L. Cerješnje špargelni Grah špinače Krompir Solata Redič 30 do 280 » 80 » 20 » 30 » 45 » 45 » 50 350 90 50 35 60 60 SER AN MASLO Miekarniško maslo L. Domače maslo » Ser čez 2 mjesca star » Ker do dva mjesca star » Po kg. 1000 Jo 1115 900 » 950 475 » 500 640 » 700 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica IBjudska Skopa in raòoòarna žena m Ì :[ < \ 'tl VL'AJ Po dolgi hoji sta bila Kristus in sv. Peter zelo lačna in zato poprosita milo- ščine. Najprej potrkata pri bogati hi;.;, kjer so pravkar pekli maslene pogače. Gospodinja ju odvrne, ceš da ima pri hi- bo pa sama pojedla. Ker sta sveta moža jo bosta kaznovala, šla sta dalje in -f ši samo košček črnega kruha, katerega vedela, da ženska laže, sta sklenila, da trkala na vrata borne koče. žena ju ^ koj povabi v izbo in jima veli počakati. imela. Ko Kristus vidi, da je-žena rado- črn kruh ampak maslene pogače. Kristus odšla. Drugo jutro pa se je znašla bogata sposki hiši one skopulje, in vsaka je da bi se spekel črn kruh, ker drugega ni dama, napravi čudež; v peči se ni peke! in sv. Peter sta se tu okrepčala in nato žena v borni koči, radodarna pa v go- siila, da živi v svoji hiši.