700 To in ono. opere »Glumači" in Novakove „ Slovaške narodne pesmi". Ondfiček je zopet povsod očaral občinstvo s svojo velikansko umetnostjo in žel iskreno odobravanje. Fran Naval v Pragi. Naš rojak Fran Naval, prvi tenorist c. kr. dvorne opere na Dunaju, je meseca oktobra t. 1. gostoval pri „Narodnem divadlu" v Pragi. Verni sin slovenske matere je Pražane kar elektriziral; narodno gledišče je bilo vedno prenapolnjeno, in komaj dihaje je občinstvo poslušalo Navalov krasni tenor. Fran Naval je uljudno, blago srce, ki svojo narodnost vedno poudarja; največje veselje so mu napravili na oder podarjeni venci z velikanskimi slovenskimi trobojnicami. Zadnjikrat je nastopil v Massenetovem „Wertherju". Massenet sam je iz Pariza poslal brzojaven pozdrav k predstavi. Domača umetnost. G. A. Jebačin je poslikal z ornamenti in figuralnimi slikami župno cerkev v Preski. — K moravški cerkvi je prizidana nova kapelica lurške Matere božje. Oltarje izdelal g. Rovšek, na zunanji steni sliko žalostne Matere božje pa gospod Peter Markovič, akad. slikar v Rožeku na Koroškem. — V Črnem vrhu nad Idrijo je postavil nove orgije gospod K r i e g 1, orglarski mojster v Ljubljani. — G. P. Ž m i t e k je razstavil velik portret g. Bam-berga, ki se odlikuje po vrli tehniki in dobri psihologiji. Združenje zagrebških javnih knjižnic. Knjižnica zagrebške prvostolne cerkve, broječa okoli 30.000 zvezkov, za katero je določil škof Vrhovac posebno ustanovo, se po sklepu kaptola združi s tamošnjo vseučilisko knjižnico, katera šteje dc> 140.000 zvezkov in ima letnih dohodkov 13.000 K. Za to združenje se posebno trudi kanonik dr. Ivekovič, ki želi, da bi se tako olajšale učenjakom študije v knjižnicah. Ljudska izobrazba na Hrvaškem. Še sedaj je treba na Hrvaškem storiti mnogo za elementarno ljudsko izobrazbo. Vendar moramo priznati, da se je v zadnjih desetletjih doseglo že mnogo. Ljudi, ki niso znali ne brati ne pisati, je bilo na Hrvaškem na stotino prebivalstva: Leta moških ženskih 1869. . . . 74-38 . . . 86-81 1880. . . . 6789 . . . 79-93 1890. . . . 60-16 . . . 73-52 1900. ... 4695 .. . 61-74 Izid ljudskega štetja 1. 1869. je bil vsekako zelo žalosten. Primeroma se je pa zdaj že mnogo zbolj- šalo. Največji napredek kaže zadnje desetletje. Hrvaška tiskana knjiga iz 1. 1592. M. Rešetar je nedavno v 3. knjigi „Gradje za povjest književnosti hrvatske" ponatisnil „Način, koji se ima ob-služit u govorenju sv. mise", natisnjen 1.1592. v Rimu v mali osmerki na 56 str. To knjižico je neznan Dubrovčan prevel iz latinskega jezika. Beli Hrvatje. Blizu Požuna je naseljenih okoli 60.000 takozvanih Belih Hrvatov, katere Nemci nazivajo „Wasserkroaten". Ti so izpostavljeni madjarizaciji in germanizaciji. Nimajo niti slovnice svojega jezika niti besednjaka. Zdaj so jim izdali slovaški rodoljubi koledar v njih jeziku, ki je natisnjen v 5000 izvodih. Tako so dobili Beli Hrvati tam svojo prvo tiskano knjigo. Ta oddelek slovanskega rodu je važen zaradi tega, ker nekako veže severne in južne Slovane. Gavrilo Vitkovič, srbski rodoljub in zgodovinar, je umrl pred kratkim v Belgradu. Preiskaval je zgodovino ogrskih Srbov. Nabral je mnogo gradiva, a ne kritično. Ignjat Dimič. V Zemunu je pred kratkim umrl srbski publicist Ignjat Dimič (roj. 1863.). Študiral je tehniko na Dunaju, in ko seje povrnil na jug, je posebno proučeval narodnogospodarske in politične razmere v Bosni in Hercegovini. Bil je oster in odločen zagovornik srbske ideje. Mnogo zaslug si je pridobil za srbsko tehnologijo. „Srpska knjiga." S tem naslovom je izdal St. Novakovič pred kratkim knjižico, v kateri popisuje slabe srbske knjigarske razmere. Dnevno časopisje se sicer zelo širi, a v tem pisatelj ne more videti pravega napredka, ker se prava znanstvena in leposlovna književnost preveč zanemarja. Pisatelj predlaga, da bi se osnovala mnoga gospodarska društva v Srbiji, ki bi svoj čisti dobiček porabljala za podporo književnosti. Srbske narodne pesmi. V „Kolu" (knjiga IV., zv. 2.) je napisal neki dr. Veritas članek »Vratimo narodu — njegovo!" v katerem razpravlja o deveti knjigi srbskih narodnih pesmi, katere je nabral Vuk Stefanovic Karadžič. Pisatelj zahteva, naj izda srbska vlada Vukove narodne pesmi in pripovedke v novem, zares »narodnem", prav cenenem izdanju. »Znameniti Srbi XIX. vijeka." Ta zbornik prinaša življenjepise in slike znamenitih Srbov. V 12. zvezku so opisani: Janko Cincar, Grigorij Voza-revič, Konstantin Danijal, Jovan Subotič, Vladimir Vasic in Vašo Zivkovič; v 13. zvezku pa: Čolak Ante Simeunovič, Ognjeslav Utješenovič Ostrožinski, Joksim Novic Otočanin, Ljubomir P. Nenadovič, Kosta Ruvarac in Aleksander Bačvanski. Srbska zgodovina. Kosta Mandrovič na Dunaju javlja, da bo na novo izdal »Ilustrovano istorijo srbskega naroda". V tem obširnem delu bo 140 slik in barvan zemljevid balkanskega polotoka. Izšlo bo v 16 zvezkh. »Društvo srpskih književnika i umjetnika" so ustanovili u Belgradu. Predsednik mu je S i m o M a t a v u I j, podpredsednik Branislav Nušid, tajnik Milodar Mitrovic. Raziskavanja v Makedoniji. »Vizantinskij Vre-menik" poroča sledeče o uspehih ruske znanstvene ekspedicije, ki je leta 1900. šla v Makedonijo pod vodstvom akademika N. P. Kondakova. Glavni To in ono. 701 namen ekspedicije je bil, da na osnovi arheoloških podatkov in različnih sodobnih spomenikov iz stare krščanske dobe proučuje srbske in bolgarske uplive na kulturo raznih makedonskih krajev. Preiskovavci so našli mnogo značilnih arhitektonskih spomenikov iz stare dobe, med katerimi so najimenitnejši: Markov manastir, cerkev Gračanica, manastir Nagovičin in razne zgradbe okoli Ohrida. Ekspedicija se je vrnila z obilnim gradivom, med katerim je okoli 550 snimkov. „Matice Školska" v Brnu praznuje letos pet-indvajsetletnico svojega obstanka. Osnovana je na taki podlagi, kakor naša »Družba svetega Cirila in Metoda". Zdaj vzdržuje »Matica" na Moravskem 12 šol s 3000 češkimi otroki, ter veliko zavetišče s 1300 gojenci, katere daje „Matica" na svoje stroške študirat. Češke razstave. Čehi so priredili letos štiri krajevne razstave: v Taboru, Viškovu in Kladnu ter v Pragi „delavsko razstavo". Povsod se je pokazal velik napredek posebno v tehničnih izdelkih. Čehi na Dunaju. Češko prebivalstvo na Dunaju jako raste, posebno po doseljevanju z Morav-skega. Zdaj jih je že do 400.000 tako, da imenujejo Dunaj že — najbolj češko mesto. Prva zahteva Čehov je zdaj, da dobe na Dunju tudi svoje ljudske šole. Temu se pa ustavlja nemško prebivalstvo z vso trdovratnostjo. Musealna slovenska spoločnost' se imenuje eno onih maloštevilnih društev, katerih ni zatrlo madjarsko nasilje ubogim Slovakom. Kakor znano, je »Matico Slovensko", ki je bila tako književno društvo, kakor so »Matice" drugih slovanskih narodov, ma-djarska vlada zatrla in ji pobrala imetje. Slovaki imajo zdaj v Turčanskem sv. Martinu svoj »Narodni muzej", katerega predsednik je velezaslužni župnik, znani botanik Andrej Kmef. Podpredsednik Romuald Zajmus je letos umrl, in izvoljen je bil mesto njega Fr. R. O s w al d, o. katerega spisih bomo še poročali. Društvo izdaje znanstven list: »Časopis Muse-alnej slovenskej spoločnosti", katerega urejuje tajnik A. So kolik. Etnografični muzej v Pragi. Novoustanovljeni etnografični muzej v Pragi bo obsezal sledeče oddelke: 1. Selške zgradbe in njih arhitektura, 2. narodne noše, 3. narodni izdelki, 4. spomeniki prosto-narodnega slovstva, 6. narodna glasba, pesem in plesi, 7. sociologija. Dopolnilni oddelki bodo : zemljepisni, antropološki, demografični in oddelek za jezik in narečja. Češki arhitekti in cerkveno stavbarstvo. Češki arhitekti so se obrnili do »Kfešfanske aka-demie" s prošnjo, naj se stavbe novih cerkva oddajajo po javni konkurenci, pri kateri bi se izbirali tehnično in umetniško najbolj dovršeni načrti. V tej vlogi pravijo češki arhitekti: »Cerkveno stavbarstvo je bilo v vseh kulturnih narodih težišče slogov, in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da imamo monumen-talne stavbene spomenike, ki označujejo posamezne dobe. Narod, kateri je gojil umetnost na svojih nabožnih stavbah, se šteje med kulturne narode. Čehi so stopili med te narode že od početka svoje zgodovinske dobe, katera se začenja z dobo pokrist-janjenja. Številni naši spomeniki cerkvene umetnosti v romanskem, gotskem, renesančnem in baročnem slogu dokazujejo, da je od nekdaj bilo med Čehi ne le mnogo nabožnih mož, ampak tudi mnogo umetnikov. Šele s propadom baroka in s kmalu za njim zavladavšim jožefinstvom je opešala nekdaj tako živahna delavnost na polju cerkvene arhitekture. S probujenjem našega naroda je sicer oživela tudi ta delavnost, a ni bilo dovolj umetnikov, kateri bi bili zadostovali tudi skromnejšim tedanjim umetniškim nalogam. Cerkveno stavbarstvo se je od druge polovice XIX. stoletja sem bavilo skoro izključno le s popravljanjem starih spomenikov. Za naraščajoči narodni organizem se kaže zdaj potreba, zidati mu nove cerkve." Arhitekti poživljajo potem »Krešfansko akademijo", naj po zgledu dunajske »Leonove družbe" posreduje, da se bo zidalo po najbolj umetniških načrtih. »Češka akademie pro vedy itd." v Pragi je sklenila, da bo izdajala publikacije z naslovom »Monu-menta palaeographica", v katerih bo s slikami pojasnjena zgodovina češkega pisma. Prvi slavist. Letos je preteklo sto let, odkar je umrl prvi mož, ki zasluži ime znanstvenega slavista. Bil je duhovnik iz pavlanskega reda, skromen menih, ki pač ni vedel ob svoji smrti, da se bo znanost, ka-kero je on započel z nekaterimi zdaj že pozabljenimi spisi, tako široko in bujno razvila. Bil je Fortunat Durvch, rojen 1.1735. v Turnovi na Češkem, umrl ravno tam 31. avgusta 1. 1802. Zaslužil je, da od njega započeta znanost ohrani njegov spomin. Bil je iz precej premožne rodbine, ki je dala mladega Vaclava v šole. A že 1. 1750. mu je umrl oče in rodbina je zašla v dolgove. Vaclav je vstopil v samostan, kjer je dobil ime Fortunat. Najprej se je posvetil proučevanju orientalskih jezikov, in redovni predstojniki so ga poslali na Dunaj, v Mona-kovo in v Prago, da se v njih temeljito izobrazi. Pri tem študiju je pa vedno primerjal tudi slovanske jezike z drugimi, in to ga je slednjič nagnilo, da jih je začel samostojno preiskavati. Nihče pred njim še ni bil tega poizkusil, na nikogar se ni mogel naslanjati — in ravno zaradi tega je znamenit, ker je bil prvi slavist. Celo življenje se je bavil s slavistiko, in on je navdušil svojega mlajšega tovariša D o -brovskega, da je postavil znanstveni temelj češki slavistiki. Slava učenca je zatemnila pozneje ime učiteljevo.