'i u. URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 18 Ljubljana, petek 12. junija 1981 ______ Cena 18 dinarjev Leto XXXVIII 976. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb Izrečena kazen zapora se zniža Zuhdiji Hadžipašiču, rojenem leta 1957 v Prištalinah, se izrečena kazen 5 let zapora zniža za 1 leto; Jožetu Ucovniku, rojenemu leta 1953 v Spodnjem Doliču, se izrečena kazen 4 let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev. S. 25-1/81 Ljubljana, dne 28. maja 1981. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 977. Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije' ODLOK o nadomestilih pri cenah mesa 1. člen Organizacijam združenega dela in samostojnim obrtnikom mesarske stroke, določenim s tem odlokom (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) . se od, 23. februarja do 30. septembra ISfel izplačujejo nadomestila za sveže meso, prodano po cenah, ki so v skladu s cenami, veljavnimi v tem času. Nadomestila pri cenah mesa znašajo. — v času od 23. februarja do 19. maja 1981 20,62 din pri kilogramu govejega mesa, 26,95 din pri kilogramu junčjega mesa, 29,68 din pri kilogramu telečjega mesa, 26,43 din pri kilogramu svinjskega mesa in 32,16 din pri kilogramu piščančjega mesa; — v času od 20. maja do 30. septembra 1981 6 din pri kilogramu svinjskega mesa in 15 din pri kilogramu piščančjega mesa. Nadomestila iz prejšnjega odstavka se izplačujejo upravičencem tako, da polovico zneska nadomestila pri posamezni vrsti mesa izplača pristojni organ občine, na območju katere je meso prodano, drugo polovico zneska pa samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sklad). Nadomestila iz drugega odstavka tega člena se izplačujejo samo pri prodaji mesa, ki ustreza kakovosti, predpisani v pravilniku o kakovosti mesa klavne živine, perutnine in divjadi (Uradni list SFRJ, št. 34/74, 26/75 in 13/78) in pravilnika o kakovosti mesa perutnine (Uradni list SFRJ, št. 1/81). 2. člen Upravičenci so: 1. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo mesa na drobno — za vse količine mesa iz druge alinee 1. člena tega odloka, prodanega na drobno končnim porabnikom v svojih prodajalnah na območju SR Slovenije; 2. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s klanjem živine (klavnice) in temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo mesa na debelo — za vse količine mesa iz druge alinee drugega; odstavka 1. člena tega odloka, prodanega tistim velikim potrošnikom z območja SR Slovenije, ki kupujejo meso za lastno porabo (zdravstvene organizacije, izobraževalne in vzgojnovarstvene organizacije, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, obrati družbene prehrane, Jugoslovanska ljudska armada, gostinske organizacije, društva, ki se ukvarjajo z gostinsko gospodarsko dejavnostjo, samostojni gostinci ipd.) oziroma prodanega v svojih prodajalnah, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela — za vse količine mesa iz prve alinee drugega odstavka 1. člena tega odloka, prodanega temeljnim organizacijam iz prejšnje točke, velikim potrošnikom iz prve alinee te točke, ali končnim porabnikom; 3. samostojni obrtniki mesarske stroke z območja SR Slovenije — za vse količine mesa iz 1. člena tega odloka, prodanega velikim potrošnikom iz prejšnje točke in končnim porabnikom. Nadomestila iz prve alinee drugega odstavka X. člena uveljavljajo temeljne organizacije in samostojni obrtniki, ki so nosili negativne razlike v cenah svežega mesa. 3. člen Upravičenec vloži zahtevo za izplačilo nadomestil pri pristojni podružnici Službe družbenega knjigovodstva, kjer ima svoj žiro račun. Samostojni obrtnik mesarske stroke pa vloži to zahtevo pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, ki nato vloži zbirno zahtevo pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana. , Zahtevi za izplačilo nadomestil iz prejšnjega odstavka je treba priložiti: 1. a) fakturo dobavitelja mesa za upravičence iz 1. točke 2. člena tega odloka; b) lastno fakturo o/prodaji mesa ali dokument o dobavi meša Svoji prodajalni za upravičence iz 2. točke, 2. člena tega odloka; i c) fakturo o nakupu mesa ali živine za upravičence iz 3. točke 2. člena tega odloka; 2. obračun nadomestil na predpisanem obrazcu, ki je objavljen s tem odlokom in je njegov sestavni del; 3. potrdilo Živinorejske poslovne skupnosti, da so plačani zapadli zneski prispevka skladu za pospeševanje živinoreje pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije; 4. dva naloga za izplačilo nadomestil, od katerih je eden v breme sredstev občine, drugi pa v breme sredstev^republike; 5. izjavo upravičenca s podpisi pooblaščenih delavcev, da je bilo meso, za katerega se zahtevajo nadomestila, prodano po cenah iz 1. člena tega odloka neposredno velikim potrošnikom iz 2. točke 2. člena tega odloka ali končnim porabnikom oziroma, da ni bilo prodano drugi temeljni organizaciji združenega dela ali vrnjeno iz prodaje na drobno. Za uveljavljanje nadomestil se lahko uporabita samo faktura in dokument o dobavi mesa, v katerih so navedeni vrsta in deli mesa in cene za vse dobavljene dele 'mesa. Upravičencem do nadomestil za.meso, prodano v času od 23. februarja do 19. maja 1981, ni treba zahtevam za izplačilo nadomestil priložiti dokumentacije iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Kopijo poslane zahteve pošljejo ti upravičenci Živinorejski poslovni skupnosti. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela vlagajo zahteve za izplačila nadomestil najmanj za enomesečno obdobje, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pa mora vlagati zbirne zahteve za izplačila nadomestil samostojnim obrtnikom mesečno, s tem da so v posamezno zbirno zahtevo vključene vse zahteve za izplačila nadomestil, ki jih je prejela v času največ štiridesetih dni pred vložitvijo zbirne zahteve. 5. člen Živinorejska poslovna skupnost Slovenije ne vključi zahteve za izplačilo nadomestil v zbirno zahtevo, če ugotovi, da zahteva ni upravičena, da v zahtevi za izplačilo nadomestil le-ta niso pravilno obra-• čunana, da vložena dokumentacija ni v redu, ali da niso poravnane obveznosti iz 3. točke 3. člena tega odloka. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pismeno obvesti samostojnega obrtnika mesarske stroke, ki uveljavlja nadomestila v primernih in o razlogih iz prejšnjega odstavka najpozneje v roku osmih dni od prejema zahteve. - , 6. člen Ko služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za izplačila nadomestil kot tudi, da šo v tej zahtevi nadomestila pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje naloga iz 4. točke drugega odstavka 3. člena tega odloka organu, pristojnemu za proračun občine, kjer je bilo prodano meso, za katero se uveljavljajo nadomestila. Če Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za izplačilo nadomestila ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. člena tega odloka, da nadomestilo, ni pravilno obračunano ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo. Za količine mesa, za katere je bila zahteva za iz-. plačilo nadomestil zavrnjena, ker nadomestilo ni bilo pravilno obračunano ali ker priložena, dokumentacija ni bila v redu, lahko upravičenec s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja nadomestila iz tega odloka. Nalog za izplačilo nadomestil upravičencev, katerim je bila polovica nadomestila pri posamezni vrsti mesa izplačana iz sredstev občin, pošljejo v petnajstih dneh občinski organi Republiškemu, sekretariatu za pravosodje* upravo in proračun, ki opravlja ža sklad izplačevanje'sredstev nadomestil pri cenah mesa. Občinski organi priložijo nalogu za izplačilo nadomestil kopijo virmanskega naloga, s katerim je bila izplačana polovica zneska nadomestil. 7. člen Upravičenci lahko uveljavljajo nadomestila iz tega odloka najpozneje do 31. oktobra 1981. 8. člen Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve izda navodila za uveljavljanje nadomestil in o cenah, pri katerih se uveljavljajo nadomestila. 9. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do jOO.OOO dinarjev se kaznujeta za prekršek organizacija združenega dela in samostojni obrtnik mesarske stroke, ki neupravičeno uveljavljata nadomestilo. Odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev. ■ 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/80-10 Ljubljana, dne 4. junica 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. Obrazec ON OBRAČUN, NADOMESTIL Naziv upravičenca: .................................. Naslov upravičenca: ................................. Obračun nadomestil za meso od ........ do ...... 1981 Zap. št. Faktura Količina v kg Znesek v din i. 2. 3. • Skupaj izplačilo Žig in podpis pooblaščene osebe 978. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma po- krajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke ( PREGLED stopenj davkov is osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 1. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so: Občinska skupnost otroškega varstva S. O $ T-t S Občina ti 1 Rep. davek ix OD delavcev Obč. davek Iz OD delavcev Skupnost otroškega varstva v ! SR Sloveniji po stalnem prebivališču po delovnem ; mestu Izobraževalna skupnost - Kulturna skupnost Slovenije Občinska kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Slovenije Občinska telesnokulturna skupnost Skupnost socialnega skrbstva Skupnost zdravstvenega varstva Skupnost pokojnin In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Zbirne stopnje dav) in prispevkov po stalnem prebivallšl delavca (3+4+6 + 8+9 + 10+11 Skupa j. davki in prispevki (3 do i » 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1. Ajdovščina i 0,50 1,16 1,21 1,98 6,24 0,56 0,52 0,05 0.78 1,16 .1,13 11,10 12,01 27,38 2. Brežice i 0,50 1,16 1,52 1,45 6,34 0,56 0,53 0,05 0,39 U7 1,12 11,10 12,06 26,89 3. Celje i 0,50 1,16 1,74 1,73 5,47 0,56 1,05 0,05 0,75 1,06 1,32 11,10 12,18 27,49 i 4. Cerknica i 0,50 1,16 1,29 1,59 5,44 0,56 0,37 0,05 0,22 1,19 1,55 11,10 10,62 26,02 o. Črnomelj i 0,50 1,16 1,71 1,49 6,92 0,56 0,37 0,05 0,25 1,32 L17 11,10 12,68 27,60 6. Domžale i 0,50 1,16 1,58 1,51 4,83 0,56 0,47 0,05 0/7 0,98 1,26 11,10 10,42 25,45 7. Dravograd i 0,50 1,16 1,23 2,00 5,67 0,56 0,33 0,05 0,24 1,27 1,09 11,10 10,85 26,20 3. Gor. Radgona i 0,65 1,16 1,91 1,61 6,77 0,56 0,3i 0,05 0,21 0,84 1,16 11,10 12,30 27,33 9. Grosuplje i 0,50 1,16 0,93 ' 1,44 5,97 0,56 0,45 0,05 0,21 0,71 1,48 11,10 10,38 25,56 10. Hrastnik i ’ 0,50 1,16 1,09 1,116 6,19 0,56 0,92 0,05 0,39 0,86 1,47 11,10 11,56 26,55 1. Idrija i 0,50 1,16 1,12 1,19 7,12 0,56 0,63 0,05 0,62 1,23 1,30.. 11,10 12,88 27,38 .2. Ilir. Bistrica i 0,50 1,16 1,44 1,70 6,10 0,56 0,25 0,05 0,21 1,28 1,29 11,10 11,39 26,64 ':3. Izola i 0,50 1,16 1,52' 1,15 3,61 0,56 1,58 0,05 1,60 1,19 1,43 11,10 11,61 26,45 14. Jesenice i — 1,16 0,80 1,45 6,38 0,56 0,44 0,05 0,57 0,67 1,10 11,10 10,47 25,28 15. Kamnik i 0,10 1,16 1,36 1,60 4,51 0,56 0,58 0,05 0,41 0,56 1,18 11,10 9,13 24,17 16. Kočevje \ i 0,50 1,16 2,11 2,01 5,09 0,56 0,39 0,05 0,33 0,86 1,41 11,10 10,89 26,57 17. Koper i 0,50 1,16 1,86 1,38 5,38 0,56 0,92 0,05 0,41 1,32 1,13 11,10 12,00 26,77 18. Kranj i 0,50 1,16 1,13 1,19 5,48 0,56 0,60 0,05 0,45 0,85 0,81 11,10 10,62 24,88 19. Krško i 0,50 1,16 1,05 1,45 6,63 0,56 0,44 0,05 0,36 1,10 2,28 11,10 11,69 27,68 20. Laško i 0,50 1,16 0,86 1,47 6,41 0,56 0,25 0,05 0,33 0,84 1,44 11,10 10,80 25,97 21. Lenart i 0,50 1,16 1,98 1,45 5,74 0,56 0,65 0,05 0,20 1,25 0,90 11,10 11,93 26,54 22. Lendava i 0,50 1,16 1,40 1,45 5,83 0,56 0,42 0,05 0,20 0,86 1,16 11,10 10,82 23,69 23. Litija i 0,50 1,16 1,14 1,45 6,96 0,56 0,47 0,05 0,32 1,78 1,70 11,10 12,78 28,19 24. Ljubljana Bežigrad i 0,50 1,16 1,65 1,55 4,74 0,56 0,97 0,05 0,52 0,71 1,20 11,10 10,70 26,71 25. Ljubljana Center i 0,50 1,16 1,65 1,55 4,74 0,56 0,97 0,05 0,52 0,71 1,20 11,10 10,70 25,71 26. Ljubljana Moste-Polje i 0,50 1,16 1,65 1,55 4,74 0,56 0,97 0,05 0,52 0,71 1,20 11,10 10,70 25,71 27. Ljubljana Šiška i 0,50 1,16 1,65 1,55 4,74 0,56 0,97 0,05 0,52 0,71 1,20 11,10 10,70 25,71 28. Ljubljana / • Vič-Rudnik i 0,50 1,16 1,65 ; 1,55 4,74 0,56 0,97 0,05 0,52 0,71 1,20 11,10 10,70 25,71 29. Ljutomer i 0,50 1,16 1,96 1,45 5,73 0,56 0,35 0,05 0,18 1,06 1,00 11,10 11,39 26,10 30. Logatec i 0,50 1,16 1,45 2,15 6,25 0,56 0,38 0,05 0,33 1,05 1,94 11,10 11,57 27,92 31. Maribor i 0,50 i,n 1,23 1,49 5,20 0,56 0,82 0,05 0,50- 0,85 1,10 11,10 10,71 25,56 32. Metlika i 0,50 1,16 0,93 1,86 5,99 0,56 0,38 0,05 0,57 1,21 0,70 11,10 11,19 26,01 33. Mozirje i 0,50 1,16 0,91 2,52 6,32 0,56 0,48 0,05 0,31 1,21 0,13 11,10 11,34 26,25 1 2 3 4 5 6 T 8 9 1° 11 12 13 14 15 16 17 34. Murska Sobota i 0,50 1,16 1,61 1,50 5,39 0,56 0,35 0,05 0,32 1,12 1,17 11,10 10,90 25^83 35. Nova Gorica i 0,50 1,16 1,20 1,38 5,91 0,56 1,25 0,05 0,47 0,86 1,21 11,10 11,80 26.65 36. Novo mesto i 0,50 1,16 1,07 2,00 6,95 0,56 0,36 0,05 0,35 1,04 1,44 11,10 11,88 27,58 37. Ormož i 0,50 1,16 1,64 1,45 4,88 0,56 0,33 0,05 0,30 1,26 1,16 11,10 10,52 25,39 38. Piran i 0,50 1,16 1,68 1,60 4,86 0,56 0,91 0,05 0,27 1,35 1,22 11,10 11,18 26,26 30 Postojna i 0,50 . 1,16 1,47 1,33 6,33 0,56 0,54 0,05 0,61 0,98 0,85 11,10 12,04 26,48 40. Ptuj i 0,50 1,16 0,92 1,45 4,60 0,56 0,61 0,05 0,21 1,25 1,17 11,10 9,70 24,58 41. Radlje ob Dravi i 0,50 1,16 1,21 1,45 6,15 0,56 0,24 0,05 0,19 1,28 0,80 11,10 11,18 25,69 42. Radovljica 43. Ravne na i 0,15 1,16 1,25 1,52 5,03 0,56 0,38 0,05 0,50 0,79 1,17 11,10 9,71 24,66 Koroškem i 0,50 1,16 1,01 1,18 5,29 0,56 0,63 0,05 0,63 0,94 1,23 11,10 10,61 25,28 44. Ribnica i 0,50 1,16 1,09 1,35 5,83' 0,56 0,36 0,05 0,45 0,71 1,17 11,10 10,55 25,33 45. Sevnica i 0,50 1,16 1,64 1,45 6,60 0,56 0,85 0,05 0,73 1,14 1,24 11,10 13,07 28,02 46. Sežana i 0,50 1,16 1,10 1,45 6,55 0,56 1,08 0,05 0,31 1,12 0,9-. 11,10 12,27 26,92 47. Slov. Gradec i 0,50 1,16 1,00 1,42 6,42 0,56 0,49 0,05 0,34 0,9t 0,96 11,10 11,32 25,96 48. Slov. Bistrica i 0,40 1,16 1,17 1,85 5,07 0,56 0,22 0,05 0,27 1,18 1,39 11,10 9,92 25,42 49. Slov. Konjice i 0,75 1,16 1,44 1,73 7,16 0,56. 0,28 0,05 0,37 1,09 1,07 11,10 12,70, 27,7 50. Šentjur i 0,50 1,16 1,62 1,50 6,32 0,56 0,25 0,05 0,26 1,15 1,15 11,10 11,71 26,6: 51. Škofja Loka i 0,50 1,16 2,28 1,77 6,62 0,56 0,34 0,05 0,47 0,73 0,87 11,10 12,55 27,45 52. Šmarje i 0,50 1,16 0,89 1,71 5,87 0,56 0,12 0,05 0,16 1,17 1,50 11,10 10,32 25,79 53. Tolmin i 0,50 1,16 1,36 1,66 5,93 0,56 0,63 0,05 0,50 1,71 1,26 11,10 12,24 27,42 54. Trbovlje i 0,50 1,16 1,15 1,50 5,51 0,56 0,66 0,05 0,56 1,12 1,42 11,10 11,11 26,29 55. Trebnje 1: 0,50 1,16 0,88 1,60 8,45 0,56 0,57 0,05 0,29 1,49 1,54 11,10 13,79 29,19 56. Tržič 1 0,50 1,16 1,45 1,74 4,24 0,56 0,37 0,05 0,36 0,83 1,39 11,10 9,36 24,75 57. Velenje 1 0,50 1,16 1,52 1,49 5,50 0,56 0,61 0,05 0,50 0,71 1,37 11,10 10,95 26,07 58. Vrhnika 1 0,50 1,16 1,24 1,39 5,59 0,56 0,34 0,05 0,46 0,70 1,06 11,10 10,44 25,15 59. Zagorje 1 0,50 1,16 1,04 1,45 5,87 0,56 0,53 0,05 0,41 1,13 1,42 11,10 11,09 26,22 60. Žalec 1 0,50 1,16 1,51 1,29 5,09 0,56 0,41 0,05 0,47 1,42 0,98 11,10 11,01 25,54 Stopnja prispevka za financiranje izgradnje Can- —----------------------■——___________________________ karjevega doma v Ljubljani je 0,90 odstotka ter velja 1 2________________ 3___________________4 za podpisnike samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje Cankarjevega doma. 2. Stopnje prispevkov iz dohodka so: A. Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka a) Skupnosti zdravstvenega varstva b) Skupnosti za zaposlovanje 21. Lenart 22. Lendava 23 Litija 24. Ljubljana Bežigrad 25. Ljubljana Center 26. Ljubljana Moste-Polje 27. Ljubljana Šiška 28. »Ljubljana Vič-Rudnik 29. Ljutomer 30. Logatec 10,15 10,32 11,61 9,33 9,33 9,33 9,33 9,33 10,46 11,60 0,25 0,25 0,25 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,23 0,25 Z*P- Občina Skupnost . zdravstvenega Skupnost varstva za zaP°^ovaniJ® 1 2 3 4 31. Maribor 9,10 0,21 32. Metlika 9,70 0,22 1. Ajdovščina 11,59 0,23 33. Mozirje 11,12 0,32 2. Brežice 9,®8 0,27 34. Murska Sobota 9,73 0,26 3. Celje 11,09 0,21 35. Nova Gorica 10,51 0,22 4. Cerknica 9,82 0,24 36. Novo mesto 8,77 0,26 5. Črnomelj 10,25 0,25 37. Ormož 10,43 0,25 6. Domžale 10,76. 0,24 38. Piran 8,89 0,25 7. Dravograd 9,01 0,32 39. Postojna 10,28 0,20 8. Gor. Radgona 10,61 0,27 40. Ptuj 9,51 0,18 9. Grosuplje 10,13 0,23 41. Radlje ob Dravi 9,54 0,32 10. Hrastnik 11,59 0,27 42. Radovljica 9,84 0,24 11. Idrija 10,69 0,21 43. Ravne na 12. Ilir. Bistrica 10,80 0,28 Koroškem 9,03 0,28 13. Izola 9,34 0,22 44. Ribnica 8,88 0,25 14. Jesenice 8,68 0,21 45. Sevhica 10,49 0,25 15. Kamnik 10,65 0,20 46. Sežana 9,54 0,26 16, Kočevje 9,72 0,26 47. Slov. Gradec 8,56 0,25 17. Koper 8,91 0,24 48. Slov. Bistrica 9,63 -0,22 is. Kranj 7,73 0,22 49. Slov. Konjice 11,45 0,23 19. Krško 8,42 0,23 50. Šentjur 10,15 0,25 20. Laško 11,70 0,29 51. Škofja Loka 7,38 0,18 1 2 3 4 52. Šmarje 10,93 0,24 53. Tolmin 9,97 0,27 54. Trbovlje 10,48 0,23 55. Trebnje 9,82 0,26 56. Tržič 7,66 0,17 57. Velenje 8,86 0,23 58. Vrhnika 11,92 0,24 59. Zagorje 10,95 0,26 60. Žalec 9,97 0,20 c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — za primer nesreče pri delu in poklicno bolezen 0,80 — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem: povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50 d) Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije 0,56 B. Prispevek iz dohodka od osnove dohodek: a) Izobraževalna skupnost Slovenije 0,22 Posebna izobraževalna skupnost za: agroživilstvo 1,60 gozdarstvo L13 usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko 1,15 tekstilno stroko l,22 kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine ' 1,43 pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo 2,76 lesarstvo v SR Sloveniji 1,09 gradbeništvo 1,06 izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev 2,05 blagovni in denarni promet 1,12 tiska in papirja 0,82 * elektro stroko 1.62 metalurgijo in kovinarstvo 1,70 promet in zveze 0,93 rudarstvo in geologija 1,75 zdravstveno varstvo 2,56 pedagoška usmeritev 2,34 družbenoslcvna usmeritev 1,87 kulturo 2.85 b) Raziskovalna skupnost Slovenije skupni program in program odkrivanja surovin splošnega pomena 0,24 za posebne raziskovalne skupnosti: — kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo — gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko — promet in zveze — graditeljstvo — trgovino, gostinstvo, turizem — trgovino, gostinstvo turizem in drobno gospodarstvo — zdravstveno in socialno varstvo — družbene dejavnosti ter — tekstil in usnjarstvo 0,10 — energetiko, mineralne surovine in metalurgijo -v elektrokovinsko industrijo — kemijo — družbeno infrastrukturo 0,14 c) Občinske raziskovalne skupnosti Slove- nije: - Občinska Z£P' Občina raziskovalna St. skupnost 1' 2 3 1. Ajdovščina — 2. Brežice 0,07 3. Celje 0,03 4. Cerknica 0,04 5. Črnomelj 0,04 6. Domžale 0,06 7. Dravograd 0,06 8. Gor. Radgona 0,04 9. Grosuplje 0,03 10. Hrastnik 0,06 11. Idrija 0,04 12. Ilir. Bistrica — 13. Izola 0,04 14. Jesenice — 15. Kamnik 0,04 16. Kočevje 0,01 17. Koper 0,04 18. Kranj 0,01 19. Krško 0,07 20. Laško 0,05 21. Lenart — 22. Lendava 0,05 23. Litija 0,16 24. Ljubljana Bežigrad 0,038 25. Ljubljana Center 0,038 26. Ljubljana Moste-Polje 0,038 27. Ljubljana Šiška 0,038 28. Ljubljana Vič-Rudnik 0,038 29. Ljutomer 0,05 30. Logatec 0,04 31. Maribor 0,01 32. Metlika 0,10 33. Mozirje 0,24 34. Murska Sobota 0,04 35. Nova Gorica 0,06 36. Novo mesto 0,08 37. Ormož — 38. Piran 0,03 39. Postojna 0,087 40. Ptuj 0,04 41. Radlje ob Dravi 0*06 42. Radovljica 0,03 43. Ravne na Koroškem 0,075 44. Ribnica 0,025 45. Sevnica 0,07 46. Sežana 0,017 47. Slov. Gradec 0,075 48. Slov. Bistrica 0,07 49. Slov. Konjice 0,02 50. Šentjur ' 0,12 51. Škofja Loka 0,05 52. Šmarje 0,04 1 2 3 53. Tolmin 0,07 54. Trbovlje 0,04 55. Trebnje — 56. Tržič 0,05 57. Velenje 0,04 58. Vrhnika 0,10 59. Zagorje' 0,10 60. Žalec 0,045 C. Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: — zavezanci, ki opravljajo dejavnost iz 5., 6. in 7. člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in AP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73 in 20/76) po stopniji 1,27 — zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in prvega odstavka 9.a člena navedenega zakona po stopnji 0,27 St. 420-26/80 Ljubljana, dne 5. junija 1981, Direktor Zdenko Mali 1. r. 979. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ. št. 70/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1. Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnost otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom za prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 18/81). Na prenosnem nalogu iz.prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevkov iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov. 2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področja gospodarstva in posebej za zavezance, s področij družbenih dejavnosti. Občina 1 Zbirna stopnja V. Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka pri SDK gospodarstvo St. računa negospodarstvo št računa 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 12,01 52010-844-001-70008 52010-844-001-80006 2. Brežice 12,06 . 51620-844-002-70013 51620-844-002-80011 3. Celje ( 12,18 50700-844-003-70029 50700-844-003-80027 4. Cerknica 10,62 50160-844-004-70034 50160-844-004-80032 5. Črnomelj 12,68 52110-844-005-70055 52110-844-005-80053 6. Domžale 10,42 50120-844-006-70060 50120-844-006-80069 7. Dravograd 10,85 51820-844-007-70076 51820-844-007-80074 8. Gor. Radgona 12,30 51910-844-008-70097 51910-844-008-80095 9. Grosuplje 10,38 50130-844-009-70104 50130-844-009-80102 10. Hrastnik 11,56 82700-844-010-70125 52700-844-010-80123 11. Idrija 12,83 52020-844-011-70130 52020-844-011-80139 12. Ilir. Bistrica 11,39 52210-844-012-70146 52210-844-012-80144 13. Izola 11,61 51400-844-013-70167 51400-844-013-80165 14. Jesenice 10,47 51530-844-014-70172 51530-844-014-80170 15. Kamnik 9,13 50140-844-015-70188 50140-844-015-80186 16. Kočevje 10,89 51300-844-016-70193 51300-844-016-80191 17. Koper - 12,00 51400-844-017-70200 51400-844-017-80209 18. Kranj 10,62 51500-844-018-70216 51500-844-018-80214 19. Krško 11,69 51600-844-059-70695 51600-844-059-80693 20. Laško 10,80 50710-844-019-70237 50710-844-019-80235 21. Lenart 11,93 51850-844-020-70242 51850-844T020-80240 22. Lendava 10,82 51920-844-021-70258 51920-844-021-802.' 1 2 3 4 5 23. Litija 24. Ljubljana 12,78 50150-844-022-70263 50150-844-022-80261 Bežigrad 10,70 50102-844-024-70284 50102-844-024-80282 25. Ljubljana Center 26. Ljubljana 10,70 50100-844-025-70307 50100-844-025-80305 Moste-Polje 10,70 50103-844-026-70312 50103-844-026-80310 27. Ljubljana Šiška 28. Ljubljana 10,70 50104-844-027-70328 50104r844-027-80326 Vič-Rudnik 10,70 50101-844-028-70333 50101-844-028-80331 29. Ljutomer 11,39 51930-844-029-70349 50930-844-029-80347 30. Logatec 11,57 50110-844-023-70279 50110-844-023-80277 31. Maribor 10,71 51800-844-030-70354 51800-844-030-80352 32. Metlika 11,19 52110-844-033-70375 52110-844-033-80373 33. Mozirje 11,34 52810-844-034-70380 52810-844-034-80389 34. Murska Sobota 10,90 51900-844-035-70396 51900-844-035-80394 35. Nova Gorica 11,80 52000-844-036-70403 52000-844-036-80401 36. Novo mesto 11,88 52100-844-037-70419 52100-844-037-80417 37. Ormož 10,52 52410-844-038-70424 52410-844-038-80422 38. Piran 11,18 51410-844-039-70445 51410-844-039-80443 39. Postojna s 12,04 52200-844-040-70450 52200-844-040-80459 40. Ptuj 9,70 52400-844-041-70466 52400-844-041-80464 41. Radlje ob Dravi 11,18 51820-841-042-70487 51820-844-042-80435 ,42. Radovljica 43. Ravne na 9,71 51540-844-043-70492 51540-844-043-80490 Koroškem 10,61 51830-844-044-70515 51830-844-044-80513 44. Ribnica 10,55 51310-844-045-70520 ' 51310-844-045-80529 45. Sevnica 13,07 51610-844-046-70536 51610-844-046-80534 ,46. Sežana 12,27 51420-844-047-70557 51420-844-047-80555 47. Slov. Gradec 11,32 51840-844-050-70583 51840-844-050-80581 48. Slov. Bistrica 9,92 51810-844-048-70562 51810-844-048-80560 49. Slov. Konjice. 12,70 50720-844-049-70578 50720-844-049-80576 50. Šentjur 11,71 50770-844-051-70599 50770-844-051-80597 51. Škofja Loka ‘ 12,55 51510-844-052-70606 51510-844-052-80604 52. Šmarje 10,32 . 50730-844-053-70627 50730-844-053-80625 53. Tolmin 12,-24 52030-844-054-70632 52030-844-054-80630 54. Trbovlje 11,11 52700-844-055^70648 52700-844-055-80646 55. Trebnje 13,79 52100-844-056-70653 52100-844-056-80651 56. Tržič 9,36 51520-844-057-70669 51520-844-057-80657 -57. Velenje 10,95 52800-844-058-70674 52800-844-058-80872 58. Vrhnika, 10,44 50110-844-060-70702 50110-844-060-80700 59. Zagorje 11,09 52700-844-061-70718 52700-844-061-80716 60. 2alec 11,01 50750-844-062-70723 50750-844-062-80721 3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 4. Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih, stopenj davkoy in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samo- upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/94, 3'31, 8''31, 8/81, 11/81 in 15/81). St. 420-26/80 Ljubljana, dne 5. junija 1981. Namestnik' republiškega sekretarja za finance Stanislav Debeljak 1. r. 980. Na podlagi prvega1 odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih 'Uradni list SRS, št. 24-1149/79) v zvezi s 16. členom zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, 16-142/74) izdaja direktor Republiške geodetske . ; •■••e PRAVILNIK o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk 1. člen S tem pravilnikom in s posebno prilogo, ki je sestavni' dol tega pravilnika, se določajo tehnični normativi za postavitev, obnovo in vzdrževanje mrež temeljnih geodetskih točk v SR Sloveniji ter način in postopek za njegovo evidentiranje. Prilogo pravilnika iz prejšnjega odstavka bo objavila Republiška geodetska uprava v posebni izdaji. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45/A-1/1-81 Ljubljana, dne 27. maja 1981. Direktor RGU Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r. 981. Na podlagi 147., 150. in 151. člena ustave SR Slovenije sklenejo Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor ZZB NOV Slovenije Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije , ( Republiška skupnost za ceste Slovenije Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije "Zveza stanovanjskih skupnosti SR Slovenije Zveza komunalnih skupnosti SR Slovenije Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo SR Slovenije Samoupravna interesna skupnost za PTT promet SR Slovenije • Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Gospodarska zbornica SR Slovenije Izobraževalna skupnost SR Slovenije Telesnokulturna skupnost SR Slovenije Kulturna skupnost SR Slovenije Raziskovalna skupnost SR Slovenije Zdravstvena skupnost SR Slovenije Skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije Skupnost otroškega varstva SR Slovenije Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Republiški odbor Rdečega križa Slovenije ^ Zveza delavskih univerz SR Slovenije Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Univerza v Mariboru Zadružna zveza Slovenije Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Zavarovalna skupnost »Triglav« Skupnost slovenskih občin i Ljubljanska banka — Združena banka DRUŽBENI DOGOVOR o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1981—1985 Z družbenim dogovorom, zasnovanem na Titovem izročilu mladi generaciji, dokumentih Zveze komuni- stov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine in na izrednih rezultatih v preteklih letih, uveljavljajo podpisniki tega dogovora mladinske delovne akcije kot obliko prostovoljnega dela mladih na osnovi solidarnosti, samoupravnega organiziranja in delovanja ter družbenopolitičnega in vzgojnega angažiranja mlade generacije. 1. člen S podpisom dogovora prevzemajo udeleženci naloge na področju mladinskega prostovoljnega dela, zagotavljajo možnosti in osnove za organizacijo in izvedbo mladinskih delovnih akcij in vseh oblik, dela in življenja na akcijah. Udeleženci se obvezujejo, da 'bodo v skladu s tem dogovorom načrtovali svoje aktivnosti tako, da bodo zagotovljeni potrebni pogoji za organizirano prostovoljno delo pri izgradnji in obnovi družbenih objektov. S tem bodo omogočili usklajeno načrtovanje mladinskih delovnih akcij zveznega, republiškega in lokalnega pomena v SR Sloveniji, ter njihovo financiranje in izvajanje. 2. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo načrtovali svoje aktivnosti, ki jih prispevajo - za organiziranje in izvedbo mladinskih delovnih akcij, kot sestavne dele svojih rednih programov, aktivnosti in planov dela, po skupaj sprejetih programih in v skladu s svojo družbeno funkcijo. Mladinske- delovne akcije bodo organizirane na podlagi sprejetih programov za zvezne, republiške in lokalne akcije, prvenstveno na manj razvitih območjih, manj razvitih obmejnih območjih in v primeru naravnih nesreč, pa tudi drugje, če se bodo udeleženci dogovora tako sporazumeli. Udeleženci se obvezujejo, da bodo v skladu s svojo družbeno funkcijo delovali tako, da bodo zagotavljali zlasti pravočasno in realno načrtovanje mladinskih delovnih akcij, ustrezne delovne in bivalne pogoje udeležencem MDA, ustrezne pogoje za delovanje udeležencev MDA na področjih izobraževanja, vzgoje in usposabljanja, kulture, tglesnokulturne, obrambne, družbeno-samozaščitne, tehnične, zdravstvene in vzgoje na drugih področjih, predvsem pa pogoje za njihov vsestranski in ustvarjalni prispevek. 3. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo s samoupravnim sporazumom zagotovili namenska sredstva in druge pogoje za potek akcij v tekočem letu. Udeleženci bodo delovali tako, da bodo v vseh sredinah na osnovi samoupravnega sporazumevanja reševali vse probleme s področja prostovoljnega dela. Na osnovi doseženih rezultatov se udeleženci dogovora obvezujejo, da bodo zagotovili sredstva in druge pogoje za organiziranje obsega MDA, kot v letu 1980, delovali pa bodo tako, da bo nadaljnji razvoj mladinskega prostovoljnega dela šel predvsem v smer razvoja lokalnih MDA in združevanju sredstev za izvedbo teh MDA na osnovi samoupravnih sporazumov v občinah ali regijah Z vsakoletnim samoupravnim sporazumom^ udeleženci konkretizirajo in določijo program in obseg MDA, višino in način porabe sredstev za izvedbo vseh oblik dela in življenja na mladinskih delovnih akcijah. 4. člen Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije se obvezuje, da bo kot temeljni nosilec politične aktivnosti na področju uveljavljanja in razvijanja mladinskega prostovoljnega dela, posebej delovala na področju idejnega osveščanja mladih, mobilizacije mladih za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah in koordinirala dejavnost vseh zainteresiranih družbenih subjektov. ' Skladno s tem bo na osnovi neposredno izraženih interesov in možnosti mladih, usklajenih s splošnimi družbenimi interesi, s svojimi političnimi stališči dajala konkretne pobude za organiziranje posameznih mladinskih delovnih akcij. Za izvajanje nalog s področja mladinskega prostovoljnega dela deluje pri Predsedstvu Republiške konference ZSMS Center za mladinske delovne akcije, ki izvaja sklepe predsedstva Republiške konference ZSMS in Koordinacijskega odbora podpisnikov družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah. 5. člen Akcija in dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij bo poenoteno usmerjena v ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za uveljavljanje mladinskega jn prostovoljnega dela na sploh v vseh sredinah in v zagotavljanju čim bogatejšega in ustvarjalnega delovanja udeležencev mladinskih delovnih akcij na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov, vzgoje, izobraževanja in usposabljanja ter družbenopolitičnega delovanja. 6. člen Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se kot udeleženec družbenega dogovora obvezuje, da bo poleg obveznosti, dogovorjenih za vse udeležence dogovora, kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil ustvarjala politične in splošne družbene pogoje za usklajeno družbenopolitično akcijo in dogovarjanje udeležencev družbenega dogovora takrat, kadar bodo vprašanja take narave, da jih udeleženci dogovora v okviru sprejetih obveznosti ne bi mogli uspešno uresničiti. Posebej se obvezuje, da bo v okviru lastnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja ter družbenega izobraževanja in usposabljanja, svoj del obveznosti načrtovala tako, da bo omogočeno neposredno vključevanje v programe dela mladinskih delovnih akcij. 7. člen Zveza komunistov Slovenije bo preko svojih organov zagotavljala družbenopolitično aktivnost za uveljavljanje prostovoljnega dela mladih v vseh sredinah ter delovala na področju idejnega osveščanja in usposabljanja udeležencev mladinskih delovnih akcij. 8. člen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo v okviru svoje redne politične aktivnosti pri oblikovanju in sprejemanju razvojnih programov in investicijskih naložb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zavzemal, da bodo v teh programih vključene tudi možnosti in pogoji za njihovo realizacijo s sodelovanjem mladinskih delovnih akcij. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo s svojo politično aktivnostjo skrbel za .aktiven odnos sindikalnega članstva in njegovih organizacij v te- meljih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela do mladinskih delovnih akcij. V zvezi s tem bo razvijal svoje aktivnosti tako, da bodo osnovne organizacije sindikata skupaj z OO ZSMS na podlagi sprejetih programov MDA nosilci politične pobude za udeležbo mladih delavcev na MDA, evidentirale in motivirale možne udeležence, skrbele, da bodo le-ti prejemali nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z delovnega mesta in za politično pripravo udeležencev MDA. Skrbeli bodo tudi, da odsotnost mladih delavk in delavcev ne bo motila proizvodnega delovnega procesa. Preko svojega Centra za družbenopolitično usposabljanje bo Republiški svet ZSS v dogovoru z občinskimi sveti Zveze sindikatov zagotovil dogovorjeni del realizacije izobraževalnih programov na mladinskih delovnih akcijah in na osnovi programov tudi del sredstev za njihovo izvedbo. 9. člen Republiški odbor ZZB NOV Slovenije se kot udeleženec družbenega dogovora obvezuje, da bo v okviru obvez, ki jih s 6. in 7. členom tega dogovora prevzemata Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze komunistov Slovenije ustvarjal pogoje za družbenopolitično akcijo predvsem na področju razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij z namenom, da mladina čimbolj spozna vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, saj so prav vrednote naše revolucije ena temeljnih komponent splošnega ljudskega odpora. 10. člen Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije bo sodelovala z občinskimi konferencami ZRVS pri oblikovanju vsebinske zasnove programov aktivnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih organizirajo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin skupaj z ostalimi zainteresiranimi in vodstvi mladinskih delovnih' akcij. 11. člen Republiška skupnost za ceste SR Slovenije bo v obsegu sredstev, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana,za obdobje 1981 do 1985 v posameznih letih, zagotovila sorazmerni del finančnih sredstev za poktitje materialnih stroškov MDA. 12. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo usklajevala plane območnih vodnih skupnosti s planom vodnogospodarskega razvoja Slovenije in obveze območnih vodnih skupnosti v pogledu zagotavljanja vodnih virov in pomoči pri izgradnji vodovodnih omrežij. Zveza bo koordinirala obseg del, ki jih opravijo brigadirji in iz sredstev združenih za realizacijo programa skladnejšega razvoja vodnega gospodarstva v Sloveniji zagotovila del sredstev za kritje materialnih stroškov MDA. 13. člen Samoupravne, stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji bodo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 zagotavljale sredstva za urejanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij. 14. člen Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bo na podlagi programa MDA 1981—1985 pripravila samoupravni sporazum o združevanju sredstev Samoupravnih komunalnih skupnosti in predlog obremenitev posameznih članov za realizacijo programa MDA. 15. člen Samoupavna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije bo v svojih programih razvoja zagotovila obseg del udeležencev mladinskih delovnih akcij, posebej pri gradnji malih hidrocentral in na osnovi tega zagotovila v svojih programih del sredstev za pokrivanje materialnih izdatkov MDA. 16. člen 1 Samoupravna interesna skupnost za PTT promet Slovenije bo v okviru programov izgradnje PTT objektov na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območij zagotovila obseg del udeležencem MDA in na osnovi tega zagotovila v svojih programih del sredstev za financiranje materialnih izdatkov MDA. 17. člen Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije bo v okviru programa novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest določila obseg del MDA in v ta namen združevala del sredstev za pokrivanje materialnih izdatkov MDA. 18. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s srednjeročnimi razvojnimi načrti ih programi sodeloval pri izdelavi in spremljanju programov MDA in skrbel, da se bodo v proračunu SR Slovenije vsako leto zagotovila sredstva za delovanje Republiške konference ZSMS na področju prostovoljnega dela mladih in sredstva za pokrivanje dela materialnih stroškov MDA. 19. člen Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje, da se bo v svojih delegatsko sestavljenih organih pri obravnavanju investicijskih namer organizacij združenega dela zavezamala in dajala pobude, da bodo organizacije združenega dela vključevale v izvajanje investicijskih del tudi mladinske delovne akcije, kadar je to glede na značaj dela možno. Gospodarska zbornica Slovenije bo prispevala del sredstev za pokrivanje materialnih stroškov MDA. 20. člen Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo v dogo- -voru z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi sodelovala pri pripravljanju vzgojnoizobraževalnih programov na mladinskih delovnih akcijah in zagotavljala del sredstev za pokritje stroškov vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na MDA. Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo namensko zagotavljala tudi sredstva za financiranje programov za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini in otroke izseljencev, udeležence MDA 21. člen Telesnokulturna skupnost Slovenije bo v soglasju s telesnokulturnimi skupnostmi občin oblikovala in sprejela okvirni program telesnokuiturne dejav- nosti na MDA v SR Slav eni ji, skladno s splošno usmeritvijo razvoja telesne kulture ter združevala sredstva za njegovo izvajanje. 22. člen Kulturna skupnost Slovenije bo v dogovoru z občinskimi kulturnimi skupnostmi sodelovala v pripravi in izvedbi programov kulturnega življenja na mladinskih delovnih akcijah in v skladu s svojim programom zagotavljala sredstva za uresničevanje dogovorjenih programov. 23. člen Raziskovalna skupnost Slovenije bo v dogovoru z občinskimi skupnostmi ter v skladu s svojo programsko usmeritvijo sodelovala pri izvajanju in financiranju raziskovalnih projektov na področjih, kjer potekajo mladinske delovne akcije ter znotraj mladinski delovnih brigad in mladinskih delovnih akcij. 24. člen Občinske zdravstvene skupnosti zagotavljajo udeležencem MDA, ki imajo status upravičenca v tej občini, predpisana cepljenja in sistematične preglede pred odhodom na akcijo. Zdravstvena skupnost Slovenije nameni občinskim zdravstvenim skupnostim na območjih, kjer potekajo akcije, sredstva za: storitve v zvezi s sanitar-no-higienskim nadzorom, zlasti nad objekti prehrane in pitne vode in drugimi sanitarnimi pripravami; storitve v zvezi s prvo pomočjo in potrebni sanitetni material ter za zagotovitev zdravstvene ekipe za nudenje, prve pomoči. Iz sredstev za skupni program sofinancira Zdravstvena skupnost Slovenije tudi delovanje brigad Rdečega križa. 25. člen Skupnost socialnega skrbstva Slovenije se bo z Rdečim križem Slovenije dogovarjala in usklajevala program dejavnosti brigad Rdečega križa in za ta namen zagotavljala sredstva iz skupnega programa. 26. člen Skupnost otroškega varstva Slovenije bo v svojih programih zagotovila sredstva za delo strokovnih brigad na področju otroškega varstva, občinske skupnosti otroškega varstva pa bodo sodelovale pri programiranju in delovanju udeležencev akcij na tem področju. ’ , 27. člen Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo v dogovoru z regionalnimi skupnostmi sodelovala pri pripravi in izvedbi programov vzgoje, usposabljanja in izobraževanja ter poklicnega usmerjanja na mladinskih delovnih akcijah ter v svojih programih zagotavljala del sredstev za uresničitev teh programov. Skupnosti za zaposlovanje bodo usmerjale in omogočale udeležbo nezaposlene mladine na . delovnih akcijah, udeleženci bodo v tem času uživali vse vice, ki jim pripadajo za čas brezposelnosti 28. člen Republiški odbor^ Rdečega križa Slovenije bo v sodelovanju z občinskimi odbori' pripravljal programe dela in v skladu s tem organiziral brigade Rdečega križa ter pri tem upošteval navodila in dogovore znotraj ZSMS, izvajal sprejete naloge in usklajeval programe dela z ostalimi udeleženci dogovora. , 29. filen Zveza delavskih univerz Slovenije bo sodelovala pri izdelavi programskih osnov družbenopolitičnega izobraževanja in vzgoje na mladinskih delovnih akcijah in organizirala dogovarjanje z delavskimi univerzami oziroma člani zveze za njihovo vključevanje v to in drugo vzgojnoizobraževalno dejavnost na MDA. 80. člen Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti v učnih načrtih določil sestavine, ki bodo zagotavljale uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov za aktiven odnos do mladinskih delovnih akcij. Sodeloval bo pri oblikovanju programov MDA ter jih uveljavljal kot pomemben sestavni del v procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Strokovni cvet se bo zavzemal, da bodo uporabniki in izvajalci v vzgojnoizobraževalnih programih omogočili, da se udeležba učencev in študentov na mladinskih delovnih akcijah šteje kot del obveznega proizvodnega dela oziroma delovne prakse povsod, kjer je to združljivo z zahtevami programa. 81. «ea Univerzitetni svet Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in svet Univerze v Mariboru spodbujata in pospešujeta MDA. V ta namen si bosta prizadevala, da bodo vzgojnoizobraževalni programi za pridobitev višje in visoke izobrazbe in samoupravni splošni akti izobraževalnih organizacij upoštevali MDA kot obliko obvezne prakse in s tem omogočili čim večjemu številu študentov aktivno in strokovno delovanje na MDA. 82. člen Badružna zveza Slovenije bo v okviru svojih programskih nalog sodelovala z udeleženci dogovora pri izobraževanju udeležencev MDA in pri organiziranem vključevanju mladih zadružnikov v MDA. Hkrati bo usklajevala interese svojih članic na področju razvoja vasi, pri katerih bi lahko sodelovali mladi s prostovoljnim delom. 33. člen Zavarovalna skupnost Triglav bo preko območnih skupnosti po dogovoru s skupščinami in organizatorji MDA nezgodno zavarovala vse udeležence MDA v SR Sloveniji. Zavarovalna skupnost Triglav bo sodelovala pri pripravljanju programov MDA in preko območnih skupnosti v skladu s svojimi preventivnimi / aktivnostmi sofinancirala izvedbo dogovorjenih programov na MDA. 34. člen Skupnost slovenskih občin bo s svojimi Istališči, predlogf in mnenji v okviru svojih pristojnosti sodelovala pri uresničevanju tega dogovora. V tta namen bo vzpodbujala skupščine občin, da pristopijo k uresničevanju tega dogovora in podpisu samoupravnih sporazumov o mladinskem prostovoljnem d^lu\in podpisu samoupravnih sporazumov o mladinskem', prostovoljnem delu v njihovih sredinah. 35. člen Ljubljanska banka — Združena banka bo sodelovala pri pripravljanju programov MDA in zagotavljala sredstva za različne oblik« aktivnosti, ki prispevajo k širjenju in utrjevanju finančne In denarne kulture udeležencev MDA. 88. čl«n Udeleženci dogovora delegatsko formirajo koordinacijski odbor (v nadaljnjem besedilu odbor) za izvajanje dogovora. Vsak podpisnik Ima v odboru enega delegata. Sedež odbora je na Republiški konferenci ZSMS Ljubljana, Dalmatinova 4. Delo odbora vodi predsednik, ki ga izvoli odbor na svoji prvi seji. Odbor ima naslednje naloge: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih obvez, — koordinira akcije udeležencev, — sprejema letne In večletne načrte MDA v Sloveniji na osnovi dogovorjenih kriterijev, — obravnava in sprejema finančne načrte MDA, — daje pobude za reševanje odprtih vprašanj, — spremlja potek akcij, obravnava in sprejema poročila o delu na MDA, — obvešča javnost o poteku akcij ter o uresničevanju tega dogovora. 37. člen Pri Predsedstvu Republiške konference ZSMS deluje Center za mladinske delovne akcije, ki odboru pripravlja vsa potrebna gradiva in opravlja tehnične posle. Center predvsem pripravlja in izvaja vse sprejete sklepe odbora v zvezi s programiranjem in izvajanjem MDA ter opravlja druge naloge v zvezi s koordinacijo dela. Udeleženci so sporazumni, da bodo združili del sredstev za delovanje Centra za MDA pri Republiški konferenci ZSMS, višino pa opredeljevali v vsakoletnem sporazumu. 38. člen Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega drui-benega dogovora. Če ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih delegati niso soglašali s tolmačenjem. 39. člen Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem razpravljati odbor. Če odbor ne uspe zagotoviti odpravo kršitve, obvesti o tem takoj vse udeležence dogovora, posebej pa RK ZSMS in RK SZDL, hkrati pa predlaga.ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in najde odgovarjajočo rešitev za izpolnitev dogovora. V primeru, da tudi s tem ni odpravljena kršitev dogovora v roku, ki ga odredi odbor, lahko drugi udeleženci RK SZDL postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršitelja dogovora in zahtevajo od nje odgovarjajoče ukrepe. 40. člen Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 41. člen K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopravne osebe, če s podpisom sprejmejo pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo. 42. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica pooblaščenih predstavnikov udeležencev. i 43. člen ' Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / ——— 982. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije na seji dne 27. maja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust v letu 1981 1 Upravičenec, ki že več kot šest mesecev prejema nadomestilo osebnega dohodka za zadržanost z dela zavoljo porodniškega dopusta, ima pravico do uskladitve nadomestila. Nadomestilo se poveča v skladu s povečanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji. 2 Upravičencu, ki je mu bilo nadomestilo osebnega dohodka, določeno po osnovi iz leta 1979, se poveča nadomestilo od 1. 1. 1981. leta za 18,6 odstotka, od 1. 7. 1981. leta pa še za 12 odstotkov. Upravičencu, ki mu je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno po osnovi iz leta 1980, se poveča nadomestilo od 1. 7. 1981 za 12 odstotkov. 3 Povečanje nadomestila osebnega dohodka v visim 18,6 odstotka, ne gre upravičencu, ki mu je bilo nadomestilo že povečano v letu 1980. 4 Nadomestilo osebnega dohodka po tem sklepu ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti nižje, kot znaša najmanjši osebni dohodek, ki ga z odlokom določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1981. St. 16-16-14-81-4 Ljubljana, dne 3. aprila 1981. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Marjeta Potrč 1. r. 983. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije je na 15. seji obeh zborov dne 27. maja 1981. leta sprejela ZAKLJUČNI RAČUN Skupnosti otroškega varstva Slovenije oa leto 1880 I Skupnost otroškega varstva Slovenije je v letu 1980 dosegla naslednje prihodke (v dinarjih); 1. Združena sredstva iz prispevkov od osebnih dohodkov 1.1. od delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju 1.2. od občanov in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost 2. Prispevki od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za otroško varstvo otrok upokojencev 8. V leto 1980 prenešena združena sredstva, ki pre-. segajo dogovorjena sredstva po aneksu za leto 1979 4. Po zaključnem računu za leto 1979 v leto 1980 prenešena druga sredstva 4.1. prenos razlike med doseženimi in predvidenimi odhodki po finančnem načrtu za leto 1979 v letu 1980 4.2. prenos nepredvidenih drugih prihodkov 2.380,545.232,25 2.227,820.847,60 X 132,724.384,65 136,254.964,45 127,332.558,70 168,350.108,85 146,679.098,81 21,671.010,04 5. Drugi prihodki 40,000.000,00 5.1. prenos iz rezervnega sklada po sklepu skupščine 40,000.000,00 6. Izredni prihodki • 30,463.891,79 6.1. obresti od kreditov 2,034.389,00 6.2. obresti Ljubljanske banke 423.045,70 6.3. od skupnih prihodkov Ljubljanske banke 6,933.496,85 6.4. od regresov 8,238.431,40 6.5. od prodaje obrazcev, od najemnin in od regionalnih zdravstvenih skupnosti, občinskih skupnosti otroškega varstva 682.692,35 6.6. iz rezervnega sklada in drugih skladov delovne skupnosti 430.502,49 6.7, odplačila depozitov pri Ljubljanski banki 7,167.280,00 6.8. vračilo sredstev po pooblastilu Ljubljanske banke 2,296.067,65 6.9. Republiški komite za vprašanja borcev in vojnih invalidov 1,966.844,00 6.10. udeležba v skupnem dohodku banke 335.118,80 6.11. različni drugi izredni prihodki 6.023,55 VSI PRIHODKI SKUPAJ 2.862,946.756,04 * II Po sklepih skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter njenih organov so bili v skladu s finančnim načrtom v letu 1980 doseženi naslednji odhodki (v dinarjih): 734,038.676,80 1.904,401.989,55 69,948.777,45 11,013.058,44 1. Varstvo matere in novorojenca 1.1. nadomestila osebnih dohodkov v času podaljšanega porodniškega dopusta in daljšega podaljšanega porodniškega dopusta, ki traja 141 dni 691,674.132,80 1.2. pomoč pri opremi novorojenca 42,364.544,00 2. Denarne pomoči družinam 2.1. denarne pomoči otrokom delavcev, upokojencev in obrtnikov .736,925.746,75 2.2. denarne pomoči otrokom kmetov 67,869.890,00 2.3. povečana denarna pomoč teže telesno in duševno prizadetim otrokom 17,516.315,97 2.4. . povečana denarna pomoč otrokom, ki imajo enega hranilca 52,825.530,48 2.5. plačilo za dela in naloge pri izvedbi postopka 29,264.506,35 3. Pospeševanje razvoja otroškega varstva 3.1. pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih območjih 19,538.538,00 3.2. solidarnost za uresničevanje zagotovljenega programa (80-urni program predšolske vzgoje in za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah) 14,954.596,00 3.3. predšolska vzgoja otrok Romov 2,196.862,00 3.4. predšolska vzgoja na dvojezičnem območju ter v madžarskem jeziku 5,758-411,00 3.5. usposabljanje predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, v zavodih 10,710.770,00 3.6. predšolska vzgoja otrok, ki se zdravijo v Kliničnem centru v Ljubljani 2,161.275,00 8.7. štipendije učenkam na vzgojiteljskih šolah 1,107.722,00 3.8. vodeno pripravništvo 2,107.711,50 ,3.9. programi družbenih organizacij po družbenih dogovorih 4,758.741,20 3.10. študije in strokovne naloge 6,095.436,80 3.11. predšolska vzgoja otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini 39.904,00 3.12. predšolska vzgoja otrok slovenske narodnosti, ki živijo v Avstriji in Italiji 158.852,95 3.13. drugi odhodki 364,957,30 4. Odhodki za delo Skupnosti otroškega varstva Slovenije in njenih organov / 4.L gradiva, za seje in drugi stroški 606.300,59 4.2. osebni dohodki voljenih in imenovanih obenem s prispevki 588.733,80 4.3. storitve davčnih uprav 3,874.055,65 4.4. denarni in plačilni promet 4,949.434,85 4.5. potni stroški in dnevnice za samoupravne organe in voljene in imenovane 291.249,00 4.6. drugi odhodki 703.284,55 5. Delo strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 4,450.920,00 6. Združena sredstva v sklad osnovnih sredstev Ljubljanske banke od skupnih dohodkov banke v letu 1980 za leto 1979 2,690.441,15 VSI ODHODKI SKUPAJ 2.726,543.863,39 III V letu 1980 je po tem zaključnem računu Skupnost otroškega varstva Slovenije dosegla naslednji finanč-. ni rezultat (v dinarjih): SKUPAJ PRIHODKI 2.862,946.756,04 SKUPAJ ODHODKI 2.726,543.863,39 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 136,402.892,65 IV „ , ' Presežek doseženih prihodkov nad odhodki Skupnosti otroškega varstva Slovenije v letu 1980, ki znaša po tem zaključnem računu 136,402.892,65 dinarjev, je bil ustvarjen (v dinarjih): 1. iz združenih sredstev iz prispevkov od osebnih dohodkov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov 116,895.232,25 2. iz drugih izrednih prihodkov 19,507.660,40 V Presežek prihodkov iz združenih sredstev iz prispevkov od osebnih dohodkov delavcev, drugih lovnih ljudi in občanov pod številko 1 prejšnje točke se razporedi tako, da se (v dinarjih): 1. del vrne v rezervo Skupnosti otroškega varstva Slovenije, iz katere so bila po sklepu skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije, sprejetem na 12. seji 27. oktobra 1980. leta uporabljena sredstva za izredno povečanje denarnih pomoči od 1. oktobra 1980. leta dalje 2. del vrne združenemu delu preko občinskih skupnosti otroškega varstva po enakih deležih kot so bila sredstva v letu 1980 združena 3. del začasno razporedi v rezervo Skupnosti otroškega varstva Slovenije kot intervencijska sredstva za zagotavljanje uresničevanja materialnih in denarnih pravic v 1981. letu v skladu s priporočilom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 40,000.000,00 53,826.662,57 23,068.569,68 de- VI Presežek prihodkov iz drugih izrednih prihodkov pod štev. 2. IV. točke se razporedi tako da se (v dinarjih) : ‘ 1. del razporedi v poslovni sklad Skupnosti otroškega varstva Slovenije 160.445,90 2. del veže pri Ljubljanski banki za izvedbo III. natečaja 13,144.000,00 3. del začasno razporedi v rezervo Skupnosti otroš- kega varstva Slovenije kot intervencijska sredstva za zagotavljanje uresničevanja materialnih in denarnih pravic v letu 1981 v skladu s priporočilom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 6,203.214.50 _________________________________________________■ .... ...................... / • VII Ta zaključni račun se objavi v Uradnem listu SRS. St. 25-13-1-81-4 Ljubljana, dne 8. aprila 1881. Predsednica Skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Marjeta Potrč 1. r. 984. ščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na Na podlagi 12. člena statuta Skupnosti socialnega skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/76) je skup- 26. marca 1981 sprejela ZAKLJUČNI RAČUN Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za leto 1980 I Skupnost socialnega skrbstva Slovenije je v letu 1980 dosegla naslednje prihodke (v dinarjih): 1. Združena sredstva za solidarnost pri uresničevanju zagotovljenega programa socialnega skrbstva v SR Sloveniji po obračunu za leto 1980 27,010.000,00 2. Združena sredstva občinskih skupnosti socialnega skrbstva za program skupnih nalog 49,829.355,91 2.1. Združena sredstva v letu 1980 po finančnem načrtu 30,348.996,30 2.2. Po obračunu iz leta 1979 prenešena sredstva 14,405.342,56 2.3. Združena sredstva v letu 1980 kot prihodki po finančnem načrtu za leto 1979 5,063.482,70 2.4. Izredni prihodki 11.534,35 VSI PRIHODKI SKUPAJ 76,839.355,91' II Po sklepih skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in njenega izvršnega odbora so bili v skladu s finančnim načrtom v letu 1980 doseženi naslednji izdatki Skupnosti socialnega skrbstva Slove-venije (v dinarjih): 1. Sredstva solidarnosti za uresničevanje zagotov- Ij enega programa 27,010.000,00 2. Izdatki za skupne haloge na področju social- nega skrbstva 2.1. Naložbe za gradnjo zavoda za varstvo in de- lovno usposabljanje mladine . y 35,144.793,00 2.2. Oskrba oseb neznanega prebivališča v zavodi Hraštovec-Trate 261.363,65 2.3. Sofinanciranje programov republiških humani- tarnih organizacij 375.000,00 2.3.1. Zveza društev socialnih delavcev 90.000,00 2.3.2. Rdeči križ Slovenije ^ 50.000,00 2.3.3. Društvo defektologov ^ 20.000,00 2.3.4. Gerontološko društvo 40.000,00 2.3.5. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 20.000,00 2.3.6. Zveza slušno prizadetih Slovenije 20.000,00 ’ 2.3.7. Društvo mišično obolelih 20.000,00 2.3.8. Zveza društev civilnih vojnih invalidov Slo- venije 10.000,00 2.3.9. Društvo multiple skleroze Slovenije ■ 20.000,00 2.3.10. ' Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije 60.000,00 2.3.11. 7,veza paraplegikov Slovenije 20.000,00 :>.S 12 Občinska skupnost Socialnega ..skrbstva Kranj 5.000,00 2.4. Sofinanciranje programov Romov 910.000,00 2.5. Pomoč begavcem — osebam neznanega prfebi- “ vališča 105.218,00 2.6. Program predzakonskega svetovanja 454.690,60 2.7. Raziskovalne naloge s področja socialnega skrb- 293.055,00 stva 2.7.1. Soudeležba za delo Jugoslovanske konference za * socialno dejavnost 15.000,00 2.7.2. Sofinanciranje projekta življenjski stroški 4.618,00 2.7.3. Soudeležba financiranja literature v Jugoslo- ■ vanski konferenci za socialno dejavnost 81.437,00 2.7.4. Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok 72.000,00 2.7.5. Rejništvo v Sloveniji 120.000,00 2.8. Soudeležba pri izdajanju publikacije Naš dela- vec 74.622,10 2.9. Soudeležba pri financiranju revije Naša žena 220.000,00 2.10. Soudeležba za udeležence mladinskih delovnih akcij 400.000,00 2.11. Naloge na področju SLO in družbene samo- zaščite 6.609,20 2.12. Izdatki za delo samoupravnih organov Skup- nosti socialnega skrbstva Slovenije 2,247.843,44 2.12.1. Gradiva za seje in drugi stroški s pripravo se 626.190,95 2.12.2. Osebni dohodki in prispevki funkcionarjev 830.451,05 2.12.3. Osebni prejemki funkcionarjev 45.667,00 2.12.4. Drugi izdatki iz prejšnjih let 745.534,44 2.13. Izdatki za delo strokovne službe Skupnosti so- ' cialnega skrbstva Slovenije 2,785.229,05 2.13.1. Materialni stroški 531.591,39 2.l"3.2. Amortizacija 17.811,76 2.13.3. Zakonsko, samoupravno dogovorjene in pogod- bene obveznosti 422.518,65 2.13.4. Osebni dohodki 1,637.596,75 2.13.5. Sredstva sklada skupne porabe 175.710,50 SKUPAJ ODHODKI 70,283.424,04 NEPORABLJENI PRIHODKI 6,550.931,87 III Neporabljeni prihodki, ki znašajo po sklepnem računu za 1980 leto 6,550.931,87 din, se razporedijo za nepredvidene rizike v letu 1981.. IV Ta sklepni račun se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 25-14-1-81-5 Ljubljana, dne 13. marca 1981. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Dolfka Boštjančič 1. r. 985. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije sta na podlagi 28. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/1980), 118. in 119. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/1980) ter na podlagi samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 6/81) na skupni seji dne 25. februarja 1981 sprejela SREDNJEROČNI PLAN Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 1 Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovehije določa s tem srednjeročnim planom naloge in ukrepe za uresničevanje ciljev in usmeritev razvoja zdravstvenega varstva, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985. Prizadevanja zdravstvenih skupnosti bodo veljal; zlasti postopnemu prestrukturiranju zdravstvenih dejavnosti, da bi tako pospešili razvoj.in zagotovili boljšo/ usposobljenost ter opremljenost organizacij, ki opravljajo storitve osnovne zdravstvene dejavnosti. Hkrati z večjim poudarkom razvoja preventive bodo zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije omogočile povečanje obsega in kvalitete storitev na področju splošne medicine, medicine dela, spio'. nega in mladinskega zobozdravstva, s čimer se bo izboljšala dostopnost teh storitev prebivalstvu in povečala učinkovitost celotnega zdravstva. Obenem bodo zmanjšale tudi obseg in trajanje bolnišničnega zdravljenja na najmanjšo možno mero in ga nadomestile z zdravljenjem in nego občanov na domu oziroma z drugimi ustreznimi, vendar cenejšimi oblikami zdravstvenega varstva. Pri nakazanih nalogah prestrukturiranja in pri- odpravljanju nepotrebnega podvajanja zdravstvenih zmogljivosti in dejavnosti se bodo dosledno ravnale po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi dela v zdravstvu in po drugih že sklenjenih sporazumih ter tako v obdobju 1981—1985 tudi ustrezno zmanjšale posteljne zmogljivosti v bolnišnicah in opravile potrebno prerazporeditev kadrov. Hkrati bodo zagotovile uresničevanje zdravstveno-vzgojnih in prosvetnih ukrepov, in to zlasti na območjih oziroma področjih, kjer je prosvetljenost prebivalstva še skromna oziroma kjer lahko z uveljavitvijo teh ukrepov pričakujemo najboljše rezultate pri krepitvi odgovornosti in skrbi občanov za svoje zdravje. Udeleženci v svobodni menjavi dela v zdravstvenih skupnostih bodo uveljavili ustrezne ukrepe za nadaljnjo racionalizacijo porabe zdravil, sanitetnega materiala ter za boljšo izrabo zmogljivosti v zdravstvenih organizacijah. V ta namen bodo izvajalci z boljšim medsebojnim sodelovanjem in strokovnim povezovanjem na enotnih doktrinarnih izhodiščih, ki jih bodo izoblikovale univerzitetne klinike in inštituti, racionalizirali postopke preiskav in zdravljenja ter zmanjšali oziroma odpravili njihovo nepotrebno večkratno ponavljanje v različnih organizacijah pa tudi preprečili uvajanje storitev, ki ne bi bile medicinsko ali družbenoekonomsko upravičene. V novi organiziranosti' zdravstvenih skupnosti bo veljala posebna pozornost nadaljnji krepitvi odločujoče vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev v procesu svobodne menjave dela-in v razvoju družbenoekonomskih odnosov, ki bodo temeljili na dejanskih rezultatih dela in ustvarjenega dohodka ter na medsebojni solidarnosti pri uresničevanju dogovorjenega obsega zagotovljenega zdravstvena varstva^ občinah in v SR Sloveniji. Tem ciljem in usmeritvam bosta podrejena tudi organizacija in delo strokovnih služb, ki bodo zmanjšale administrativna dela na najmanjši možni obseg. Zdravstvene skupnosti bodo hkrati s postopnim oblikovanjem zdravstveno informacijskega sistema v SR Sloveniji zagotovile pretok informacij, ki so potrebne pri planiranju zdravstvenih storitev, pri njihovem opravljanju, obračunavanju in nadzoru , . •’ 2 Na podlagi podatkov o uresničevanju pravic iz zakonsko zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva v minulem obdobju ter kazalcev iz samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ob koncu leta ocenila potrebni obseg združevanja sredstev za uresničevanje tega dela pravic do zdravstvenega varstva v naslednjem letu. Upoštevaje tudi planirano rast sredstev za osebne dohodke v občinah, bo pred koncem leta za naslednje leto določila in objavila obračunsko višino prispevkov (evidenčno, prispevno stopnjo) za ta program v SR Sloveniji. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo s finančnim načrtom določila akontacijske zneske solidarnosti za zagotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, ki jih bodo v posameznem letu združevale oziroma prejemale posamezne občinske zdravstvene skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev za zagotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, bodo v obdobju januar—oktober v začetku vsakega meseca prejemale za minuli mesec dvanajstino letne akontacije, zmanjšane za 10 odstotkov. Razlika bo poračunana do konca leta z dokončnim obračunom solidarnosti. Občinske zdravstvene skupnosti, ki so dolžne združevati solidarnostna sredstva, bodo do konca meseca za tekoči mesec nakazovale Zdravstveni skupnosti Slovenije dvanajstine letnega zneska akontacije, ki bodo dokončno poračunana ob koncu leta. Na podlagi poročil občinskih zdravstvenih skupnosti bosta skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije in njena strokovna služba sproti spremljali uresničevanje pravic in obveznosti iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva v 'republiki. Če ne bi dosegali planirane ravni in obsega pravic in obveznosti iz tega programa, bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije predlagala potrebne ukrepe. V izjemnih primerih, če bi bilo zaradi bistveno spremenjenih materialnih ali drugih pogojev ogroženo uresničevanje zagotovljenih pravic v SR Sloveniji ali na njenem ožjem območju lahko skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije že med letom prouči, ali je posamezna občinska zdravstvena skupnost upravičena do sredstev republiške solidarnosti. Če bi bilo navkljub takim ukrepom ogroženo uresničevanje zagotovljenega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, bo Zdravstvena skupnost Slovenije o tem obvestila Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Pri določanju nominalne vrednosti zagotovljenega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in republiške solidarnosti za posamezno leto bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije upoštevala tudi metodologijo iz 95. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo na podlagi poročil in podatkov o uresničitvi programa zakonsko zagotovljenih pravic iz zdravstvenega varstva ter poročil o izpolnjevanju dogovorjenih pogojev za prejemanje sredstev solidarnosti, ki jih bodo na podlagi devetmesečne realizacije zbrale občinske zdravstvene skupnosti ali zdravstvene organizacije, opravila ob koncu leta poračun pravic in obveznosti vseh občinskih zdravstvenih skupnosti tako glede prejemanja kot združevanja solidarnostnih sredstev. Razlike med akontacijskimi in s končnim poračunom ugotovljenimi zneski pravic in obveznosti bodo upoštevane pri določanju akontacijskih obveznosti občin v naslednjem koledarskem letu. Če bi s končnim poračunom ugotovili, da je občinska zdravstvena skupnost prejela previsoko akontacijo za solidarnostna sredstva in če ta skupnost v naslednjem koledarskem letu sploh ne bi bila upravičena do teh sredstev, mora ugotovljeno razliko vrniti takoj po končnem proračunu. 3 Iz združenih sredstev 5-odstotne rezerve solidarnosti za zagotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji bo Zdravstvena skupnost Slovenije v letih 1981—1985 financirala nujne primere zdravstvenega varstva borcev NOV iz zamejstva. Občinske zdravstvene skupnosti, kjer borci NOV iz zamejstva uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, bodo prejele sredstva solidarnosti na podlagi razdelilnika, ki ga bo predložila Zveza združenj borcev NOV Slovenije. 4 Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo .*a predlog občinske zdravstvene skupnosti ugotovila upravičenost zahtevka do solidarnostnih sredstev za povečani obseg zdravstvenih storitev zaradi epidemije nalezljivih bolezni ali zaradi občutnega povečanja posameznih obolenj in stanj, zaradi elementarne nesreče ali drugih izrednih razmer, ki so povezane z uresničevanjem z zakonom zagotovljenih pravic do zdravstvenega varstva in z združevanjem sredstev za ta namen. Ce bi ugotovili, da je ogroženo uresničevanje pravic iz zakonsko zagotovljenega programa zdravstvenega varstva, bodo občinske zdravstvene skupnosti združile namenska sredstva rezerv v višini, ki jo bo ugotovila v posameznem primeru skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. , 5 Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma o uresničevanju obrambnih priprav občinskih zdravstvenih skupnosti, ki ga bodo sklenile V 1981. letu, bo Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije pred koncem leta ugotovila za naslednje Teto pravice občinskih zdravstvenih skupnosti, ki po stopnji vsaj 0,20 "/o prispevka od osebnega dohodka delavcev v občini ne združijo dovolj sredstev za svoj, v občini usklajen program obrambnih priprav. Manjkajoča sredstva za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v teh občinah bodo združile občinske zdravstvene skupnosti, ki imajo po obrambnih načrtih svojega območja manjše materialne obveznosti, ter v skladu 3 merili, ki jih občinske zdravstvene skupnosti podrobneje določijo v posebnem samoupravnem sporazumu. Pravice in obveznosti iz prvega odstavka te točke za leto 1981, določi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije najkasneje v roku treh mesecev po sklenitvi posebnega samoupravnega sporazuma. Zdravstvena skupnost Slovenije bo sproti spremljala uresničevanje dogovorjenih skupnih ciljev, prednostnih nalog in programov razvoja z zakonom zagotovljenega zdravstvenega varstva v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 ter pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, določenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in s plani teh skupnosti. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo najmanj enkrat na leto obravnavala poročilo o uresničevanju dogovorjenih ciljev in nalog razvoja z zakonom zagotovljenega zdravstvenega varstva ter pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma. 7 Iz združenih sredstev za skupni program bo Zdravstvena skupnost Slovenije zagotavljala zdravstvene' storitve oseb neznanega prebivališča, zdravstvene storitve oseb, ki- so po zakonu o kazenskih sankcijah na obveznem čuvanju, zdravstvene storitve tujcem po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev ter povračila stroškov zdravstvenih skupnosti po konvencijah o vzajemnem zdravstvenem varstvu. Strokovne in administrativne naloge, povezane s plačilom stroškov za zdravstvene storitve oziroma s povračilom stroškov iz prejšnjega odstavka, bo opravljala skupna strokovna služba, pri čemer bo temeljito proučila upravičenost slehernega zahtevka. 8 V skladu s samoupravnim sporazumom o skupni porabi deviznih sredstev, ustvarjenih z uresničevanjem mednarodnih sporazumov o socialni varnosti, združenih v Zdravstveni skupnosti Slovenije, bo Zdravstvena skupnost Slovenije izvajala naslednje obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti v Sloveniji: — plačilo stroškov zdravstvenega varstva delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov iz SR Slovenije, ki so na del\i ali bivajo y tujini, — plačilo stroškov zdravljenja oseb, ki se po odobritvi zdravstvene Skupnosti zdravijo v tujini, — druge s samoupravnim sporazumom določene obveznosti zdravstvenih skupnosti, zlasti še zagotovitev deviznih sredstev za zdravila, reprodukcijski material in stroške zdravstvene informacijske dejavnost, po sklepih XVII. enote SISEOT. Strokovna in administrativna opravila iz prejš njega odstavka bo v skladu z določbami samoupravnega sporazuma opravljala skupna strokovna služba. ' 9 Za zdravstvene storitve udeležencem mladinskih delovni akcij, opravljene v času akcije ter za uresničevanje programov higiensko-sanitarnega nadzora nad razmerami, v katerih delajo in živijo brigadirji, bo Zdravstvena skupnost Slovenije v obdobju 1981 do 1985 iz sredstev skupnega programa na ravni republike zagotovila potrebna sredstva, kot jih za to obdobje predvideva točka 20 tega plana. 10 Skupni program Zdravstvene skupnosti Slovehije bo v obdobju 1981—1985 obsegal zdravstveno-vzgojne in prosvetne storitve ter druga opravila, ki uporabnikom zagotavljajo lažje uveljavljanje pravic in potreb na tem področju. Te naloge bodo uresničevale predvsem naslednje zdravstvene in druge organizacije ter strokovna in. humanitarna društva: 1. Rdeči križ Slovenije 2. Slovensko zdravniško društvo, vštevši posamezne sekcije društva 3. Zveza društev medicinskih sester Slovenije 4. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 5. ZVeza slušno prizadetih Slovenije 6. Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije 7. Društvo paraplegikov Slovenije 8. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije 9. Zveza društev invalidov Slovenije 10. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije 11. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slove nije 12. Društvo multiple skleroze Slovenije 13. Zveza društev diabetikov Slovenije 14. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenile 15. Društvo Slovenije za boj proti raku 15. Društvo terapevtov za alkoholizem Slovenije 17. Svet ža preventivo in vzgojo v cŠstnerh prometu Slovenije 18. Gerontološko društvo Slovenije 19. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri Republiški konferenci SZDL Sloveniji 20. Počitniška zveza Slovenije 21. Društvo defektologov Slovenije 22. OO ZSMS Medicinske fakultete — komisija aa mednarodne odnose 23. Združenje za radiologijo SFRJ in Združenje za nuklearno medicino SFRJ (za revijo »Radiologija lugoalavica«) 24. Zveza prijateljev mladine 25. Društvo hemofilikov Slovenije Organizacije in društva iz prejšnjega odstavka so upravičene do sredstev, če njihov program dejavnosti za posamezno leto vsebuje naloge, ki zadevajo pomoč telesno in duševno prizadetim občanom pri uporabi zdravstvenih storitev, izobraževanje in usposabljanje prizadetih za lažje življenje, družbeno in strokovno usposabljanje zdravstvenih in drugih delavcev in občanov za pomoč prizadetim, organiziranje strokovnih srečdnj ter izdajanje strokovne literature za uporabnike in zdravstvene delavce ter druge oblike dfela družbenih organizacij in društev, s katerimi zagotavljamo strokovno pomoč uporabnikom zdravstvenih storitev ter uveljavljamo bolj human odnos do teles-'no ali psihično prizadetih oseb. Organizacije in društva iz prvega odstavka te točke so dolžna vsako leto predložiti Zdravstveni skupnosti Slovenije svoje ovrednotene programe iz prejšnjega odstavka do konca meseca novembra za naslednje leto, pred koncem leta pa so dolžna predložiti tudi poročilo o uresničevanju dogovorjenih programov. Skupščina Zdrkvstvene skupnosti Slovenije bb vsaj ehkrat ha leto obravnavala poročilo o uresničevanju prograrhov iz te točke. 11 Skupne naloge na področju zdravstvene vzgoje in prosvetne dejavnosti bb Zdravstvena skupnost Slovenije zagotavljala s sofinanciranjem objave zdrav-stveno-poučnih in vzgojnih člankov zlasti v naslednjih periodičnih glasilih: 1. »Pionirski list« 2. »Mladina« 3. »Proteus« 4. »Otrok in družini« 5. »Tabor« 6. »Priroda, človek in zdravje« 7. »Medicinski razgledi« 8. »Naš delavec« ». »Zdravje« Id. »Niša žena« Zdravstvena skupnost Slovenije bo v mejah materialnih mbžridšti sofinancirala tudi druge oblike množične zdravstvene vzgoje in prosvetne dejavhdšli po samoupravnem sporazumu z Rdečim križem Slovenije, Zavodom SRŠ za zdravstveno varstvo in z drugimi zdravstvenimi ali družbenimi organizacijami. Del programov zdravstvene vzgoje in prosvetne dejavnosti bo Zdravstvena skupnost Slovenije uresničevala na podlagi dogovorjene skupne programske usmeritve Radiotelevizije Ljubljana, kot to določa 87. člen dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Izdajatelji periodičnih glasil in drugi izvajalci programov zdravstveno-vzgojne in prosvetne dejavnosti iz te točke so dolžni vsako leto do konca meseca novembra predložiti Zdravstveni skupnosti Slovenije ovrednotene programe za naslednje leto, hkrati pa tudi poročilo o uresničevanju dogovorjenih programov. Z 12 Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz združenih sredstev za skupni program zagotavljala del sredstev za uresničevanje skupnih nalog, ki izhajajo iz zakona o uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Te naloge obsegajo del raziskovalne in strokbvno-publicistične dejavnosti s področja načrtovanja družine ter stroške dela komisij II stopnje za ugotavljanje pogojev umetne prekinitve nosečnosti. 13 Na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni •ničhjavi dela, ki ga bodo z Zavodom SRS za zdravstveno varstvo sklenile občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, bo ta zavod opravil v letih 1981 do 1985 zlasti naslednje skupne naloge: — oblikovanje enotne doktrine za področje mikrobiologije, virusologije, epidemiologije, zdravstvene vzgoje in prosvete ter patronažne dejavnosti ter s tem povezano raziskovalno dejavnost, zlasti pa na področju preventivnega zdravstvenega varstva; — zdravstvena analitična dejavnost, povezana z dogovorjenimi nalogami zdravstvene statistike in evidenc ter razvoja enotnega zdravstvenega informacijskega sistema v ŠR Sloveniji; — dogovorjene skupne haloge s področja social-no-medicinske dejavnosti v SR Sloveniji, ekonomike in Organizacije dela v zdravstvu, strpkovno-inštruk-tažni nadzor in druge z zakonom določene naloge. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela bodo udeleženci podrobneje določili haloge iz prejšnjega odstavka, opredelili materialne in druge pogoje za njihovo uresničevanje ter vse druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 in iz samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji. 14 Iz zdiuženih Sredstev za Skupni program bo Zdravstvena skupnost Slovenije v letih 1981—1985 sofinancirala dejavnost nadzora nad radioaktivnostjo v zemlji, zraku, vbdi, hfahi itt v krmilih, ki ga bo z meritvami ionizirajočih sbvanj opravljal Zavod SRS za varstvo pri delu. 15 Program raziskovalnih in razvojnih projektov in nalog, ki jih bo v letih 1981—1985 delno ali v celoti financirala Zdravstvena skupnost Slovenije, bo zajemal: 1. oblikovanje meril uspešnosti opravljanja zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev ali določene zdravstvene dejavnosti kot podlage za razvoj družbenoekonomskih odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvene dejavnosti na temelju svobodne menjave dela; 2. razvijanje novih metod in organizacije dela, s katerimi zagotavljamo smotrnejšo izrabo delovnih sposobnosti in delovnega časa zdravstvenih delavcev, zmanjšujemo odsotnost delavcev z dela, ko uveljavljajo svoje pravice do zdravstvenih storitev, ter povečujemo smotrnost porabljenih sredstev za zdravstveno varstvo; 3. proučevanje zdravstvenih razmer in dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije. Izvajalce raziskovalnih in razvojnih programov iz prejšnjega odstavka bo Zdravstvena skupnost Slovenije oziroma njen ustrezni strokovni organ določil na podlagi razpisa, ki ga bo Zdravstvena skupnost Slovenije objavila v svojem glasilu sredi vsakega leta za naslednje leto, ali pa na podlagi razpisov področne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo. V mejah razpoložljivih sredstev, ki jih določa samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov . zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, bodo imele prednost tista naloge, ki bodo obravnavale konkretne rešitve vprašanj nadaljnjega -razvoja družbenoekonomskih odnosov in zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. O izbiri raziskovalnih oziroma razvojnih projektov in nalog za posamezno leto bo Zdravstvena skupnost Slovenije pravočasno obvestila predlagatelje. Pri tem bo upoštevala tudi obveznosti iz že sklenjenih pogodb iz minulega obdobja. Zdravstvena skupnost Slovenije bo sklenila z izvajalci izbranih raziskovalnih projektov pogodbo, v katerih bodo določeni zlasti cilji, vsebina in roki za predložitev rezultatov raziskav, obseg sredstev in način plačila raziskave ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti. 16 V skladu z določbami samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 bo Zdravstvena skupnost Slovenije v mejah predvidenih sredstev financirala gradnjo oziroma posodobitev naslednjih zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena: 1. gradnja I. B faze teleradioterapevtskega objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani v letih 1981 do 1982; 2. gradnja predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani ter nabava nujne opreme v letih 1981—1983; 3. posodobitev prostorov in opreme za otroško onkologijo in za intenzivno terapijo otroške kirurgije v Kliničnem centru v Ljubljani v letih 1984—1985; 4. anuitete in stroški za kredite, najete za posodobitev zmogljivosti zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške vojne invalide in borce NOV v Strunjanu v letu 1981—1985; 5. delež sredstev za posodobitev zmogljivosti mladinskega zdravilišča in okrevališča »Debeli rtič« v Ankaranu v letih 1983—1985. Zdravstvena skupnost Slovenije'bo nakazala investitorjem naložb iz prejšnjega odstavka v posameznem letu planskega obdobja sredstva največ do višine, predvidene v točki 20 tega plana, valorizirane po metodologiji iz 95: člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Uresničevanje naložb skupnega pomena iz prvega odstavka te točke bo spremljal pristojni- organ skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. O poteku investicijskih del ter o morebitnih problemih bo ta organ vsaj dvakrat na leto poročal skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije ali njenemu izvršilnemu organu ter po potrebi predlagal tudi ustrezne ukrepe. Investitorji naložb skupnega pomena iz prvega odstavka te točke so dolžni med gradnjo objektov vsaj dvakrat v letu poročati Zdravstveni skupnosti Slovenije o poteku del ter o stroških gradnje, in to ob koncu prvega četrtletja in v tretjem četrtletju. 17 ^ Da bi , ustvarili pogoje za hitrejši in skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti v SR Sloveniji, bodo občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1981—1985 združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije sredstva za gradnjo naslednjih.zdravstvenih objektov na manj razvitih območjih: — do 30 odstotkov predračunske vrednosti kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti, •— do 40 odstotkov predračunske vrednosti zdravstvenih postaj Pišece, Dramlje, Bistrica ob Sotli, Rogatec in Selce ter lekarn Lenart in Ormož. Investitorji objektov iz prejšnjega odstavka so dolžni pred začetkom gradnje predložiti za investicije pristojnemu organu -skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dokumentacijo v skladu z določbami 31. in 32. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 ter v skladu z 92. členom dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Kar zadeva uresničevanje naložb iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 2., 3. in 4. odstavka prejšnje točke. 18 V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe za opravljanje strokovnih, administrativnotehničnih in pomožnih del bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije najkasneje do konca leta sklenila za naslednje leto s to službo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in v njem podrobneje določila naloge in druge medsebojne obveznosti. Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz združenih sredstev za skupni program zagotovila skupni strokovni službi sredstva sorazmerno z obsegom in zah-tevnostjo dela, ki ga bo služba opravila zanjo. Pri vrednotenju teh nalog in del bo upoštevala določbe 8. in 38. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 in določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo vsako leto sprejela svoj delovni načrt, ki bo podlaga za sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela v skupno strokovno službo. 19 Zdravstvena skupnost Slovenije bo zagotovila potrebna sredstva za delo svojih samoupravnih in strokovnih organov s finančnim načrtom v odvisnosti od letnega delovnega načrta in v mejah sredstev, predvidenih v točki 20 plana. 20 Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo s finančnim načrtom določila nominalni obseg združevanja in razporeditve sredstev za vse| skupne naloge, ki izhajajo iz tega plana. Pri tem bo upoštevala, da lahko sredstva za posamezne naloge v posameznem letu odstopajo od predvidene višine, vendar tako, da v vsem planskem obdobju ne presežejo skupnega zneska sredstev, ki je za isto nalogo in za skupni program te skupnosti v posameznem letu predviden v naslednjem pregledu: SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE SKUPNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SLOVENIJE V LETIH 1981—1985 v tisoč dinarjih v cenah leta 198 skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva - Jože Keuc 1. r. 1000. Po 20. členu statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart in po 118. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenijp (Uradni list SRS, št. 1-4/80) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart na 11. seji dne 17. decembra 1980 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1. Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart za obdobje 1981—1985. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart začne veljati od 1. 1. 1981 in se uporablja za obdobje 1981—1985. 2. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart je na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom pri skupni strokovni službi SIS z računovodstvom OS in DU Lenart' St. 30-1/80 Lenart, dne 17. decembra 1980. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Franc Oletič, inž. 1. r. 1001. Po 18. členu statuta Telesnokulturne skupnosti občine Lenart in -118. člena zakona o 'sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) je skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Lenart na seji skupščine dne 26. februarja 1981 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Telesnokulturne skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985. St. 4a/81 Lenart, dne 26. februarja 1981. Predsednik skupščine TKS Lenart Jože Šuman 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1002. Na podlagi 2. člena republiške odredbe o pre-'ventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/70) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih zadolžena za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarska postaja Posavje, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe, iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja Posavje je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. ' O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številk}, cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 mesece. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, za katero je izdano dovoljenje pristojnega zveznega organa. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 6. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarska postaja Posavje. 7. člen V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo govedi opravi VP Posavje v naseljih: Podgora, Zajelše, Zaboršt, Videm, Dol, Kleče, Beričevo in Brinje. 8. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno 2 mlečno prstnastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine Ljubljana Bežigrad. 9. člen , Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti VP Posavje, pregled na varoatozo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1981, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1981 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi ' Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 10. marca 1981i t Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1003. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1981 sprejela ODLOK >' o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana - Moste-Polje za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980, ki izkazuje: V . ' , din — prihodkov 183,304.624,40 — odhodkov 183,304.624,40 2. člen Sestavni del zaključnega proračuna je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-' Polje za leto 1980, ki izkazuje: din — prihodkov 3,431.815,80 — odhodkov 37.385,00 — presežka prihodkov nad odhodki 3,394.430,80 3. člen Presežek prihodka nad odhodki rezervnega sklada v občini v višini 3,394.430,80 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1981. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/80-01 Ljubljana, dne 29. maja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 Vrsta prih. Prihodki Skupaj St. gl. namena Razporeditev prihodkov Skupaj ' 1 Davek na dohodek in davek iz OD 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Skupaj prihodki 106,827.060,40 61,493.055,20 8,998.674,55 3,041.380,30 2,944.453,95 183.304.624,40 01 Dejavnost organov DPS 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 04 Negospodarske investicije 06 Znanstvena dejavnost 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Financiranje KS 12 Odstopljeni prihodki 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva 18 Krediti vezana in izločena sredstva _________ Skupaj odhodki 54.911.000. 00 3.003.000. 00 9.850.000. 00 37,208.203,85 800.000,00 539.000. 00 5,422.530,15 486.000. 00 3.730.000. 00 10,022.520,50 20.373.000. 00 7,192.153,45 3,021.972,05 26,745.244,40 183,304.624,40 1004. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1981 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1981 sprejela ODLOK o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 — Novo Polje 1. člen Sprejme se novelacija zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje. Urbanistično dokumentacijo iz 1. odstavka tega člena je julija 1980 pod šifro projekta 2491 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. 2. Hm Novelacija zazidalnega, načrta obsega programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem zavodu za družbeni razvoj TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/81-01 Ljubljana, dne 29. maja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. 1005. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1981 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4). Urbanistično dokumentacijo iz 1. člena tega odloka je decembra 1980 pod šifro projekta 2711/80 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. 2. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja občirie Ljubljana Moste-Polje, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem zavodu za družbeni razvoj TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/78-01 Ljubljana, dne 29. maja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1006. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter v skladu z določili 76., 79. in 174. člena statut? občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št., 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 1. člen V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 27/78) se v 1. členu 1. alinea V prvi vrsti črta beseda »družbeni«, v zadnji vrsti pa se črtajo besede »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan občin in. mesta Ljubljane«. Besedilo 2. alinee se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: »— dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane.« 2. člen V 2. členu se v 1. vrstici 1. alinee črta beseda »družbenega« ter v drugi vrstici besede »z dolgoročnim prostorskim planom občine.« 2. alinea se spremeni tako, da se glasi: »ter urbanističnega načrta občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane.« 3. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovorjeno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnega plana občine v širšem prostoru Ljubljane.« 4. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja, samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena. Z aktom Skupščine občine'Ljubljana Vič-Rudnik se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge nosilce planiranja. Nosilci planiranja, ki po tem odloku niso dolžni pripraviti in sprejeti svoj dolgoročni plan, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi dolgoročnega plana, so pri tem dolžni upoštevati načelo sočasnosti in roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«. Nosilci planiranja, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejemajo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotavljajo svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 5. člen Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod lahko v pripravo gradiv vključi znanstvene in strokovne delovne organizacije in skupnosti ter pristojne upravne organe in službe.« 6. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotavljajo skupščine občin in mesta Ljubljane v proračunu mesta Ljubljane.« T. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik usklajeno z izvršnimi sveta skupščin ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane predloži skupščini občine: — osnutke planskih aktov najkasneje do 1. junija 1988 — predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom ie prejšnjega odstavka. { Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SR Slovenije.« 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-1/81 Ljubljana, dne 27. maja 1981. . Predsednik Skupščine občine T Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 1007. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71 in 13/74) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1981 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali ^civilnopravni osebi. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine za leto 1981 znaša brez stroškov komunalnega urejanja 11.880 din. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 2.000 din za m*. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 27/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/81 Logatec,- dne 4. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1008. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. juniji 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji najemnini sa poetovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec 1. člen V odloku o najvišji najemnini za poslovne prostore in garaže v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 34/79) se 2. člen spremeni in glasi: Mesečna naj višja najemnina za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže se določi za m2 tlorisne površine in znaša glede na namembnost in koristnike v višini: dln/m' — za poslovne stavbe ali poslovne pro- store, v katerih se opravlja proizvodna dejavnost 110,40 — za poslovne stavbe in prostore v ka- terih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost 69,00 — za poslovne stavbe in poslovne prostore v katerih se opravlja uslužnostna obrt 41,40 . — za poslovne stavbe in poslovne prostore, katere upravljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, samoupravne interesne skupnosti, vzgojnoizobra- ževalne in vzgojriovarstvene ustanove, OZD in druge skupnosti za pisarniške prostore 34,50 — za garaže 30,40 — za kleti, skladišča, lope, druge pomožne prostore ' - 6,90 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/79 Logatec, dne 4. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 3. člen Ta odlok'' začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/81 Mozirje, dne 2. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1010. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 21/74 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in, zbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1981 sprejela MOZIRJE * 1009. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in 3/81) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1981 sprejela j ODLOK SKLEP o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Mozirje za leto 1980 i c • Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Mozirje in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem ^ občinskem davku od prpmeta proizvodov in od plačil za storitve Zaključni račun davkov in prispevkov občanov Izkazuje: 1. člen V odloku o posebnem občinskem i^aVku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78) se 1. točka tarifne številke 2 spreme'ni tako, da se glasi: L Od alkoholnih pijač, izdelanih iz več kot 50 %> domačih surovin, računano po vrednosti ' din ‘M — 6d naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač, 4 — od penečega virir' 8 — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 45 2 2. člen — obremenitve — plačila — odpisi —- zaostanek ha dan 31. 12. 1980 din 36,994.380,95 31,745.872,35 • 712.516,10 • 4,535.992,50 Zaključni r^čun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje: — obremenitve — plačila '— odpisi — zaostanek na dan 31. 12. 1980 din 3,326.117,65 2,318.781,30 89.006,10 918-330,25 III Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. V tarifni številki 5 se v točki VII. Predelava usnja vstavi nova alinea: ‘h — izdelava usnjene konfekcije, usnjene ga-.anterije ’ .10 IV Zaključna računa je dne 14. 4. 1981 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na 71. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje s sklepom številka - 021.-7/81-6/1 z dne 16. 2. 1981. V Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/81 , Mozirje, dne 2. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1011. Na podlagi določil zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in določil 154. člena statuta občine Mozirje je skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega de-. la in žbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1981 sprejela ;0 D L O C B O o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Delavske univerz.: Mozirje ki se v prečiščenem besedilu glasi: I Delovanje Delavske univerze Mozirje, katere ustanovitelj je Skupščina občine Mozirje z odločbo, št. 022-3/73-1/2, z dne 10. 9. 1973, se uskladi 'z določili zakona o usmerjenem izobraževanju in nadaljuje delovanje skladno z določili navedenega zakona. II Ime delavske univerze je: Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih — Delavska univerza Mozirje. Sedež delavske univerze je v Mozirju, št. 175 III Delavska univerza je pravna oseba in je vpisana v sodni register organizacij združenega dela. IV Delavska univerza Mozirje je samoupravna kulturno izobraževalna organizacija v sistemu usmerjenega izobraževanja, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. V Temeljna naloga delavske univerze je organizacija in izobraževanje odraslih. V tem okviru delavska univerza: — izvaja programe za izpopolnjevanje in sicer za: — stalno izobraževanje . na področju samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kulture ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja ter osebnega življenja; — potrebe dela ter sistematično in permanentno izpopolnjevanje v okviru stroke oz. področja dela; — izpopolnjevanje za zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica oz. za delo v sorodnih dejavnostih ali strokah ter za specializacijo; — izvaja programe za usposabljanje, ki omogočajo: — sistematično uvajanje v delo; — pridobivanje posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog; — pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu. in higienskega minimuma; — vključevanje v samoupravljanje; — spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnologije, tehnike in proizvodnih procesov v OZD; — razvija in izvaja različne oblike pomoči delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, ki s samoizobraževanjem pridobivajo znanja in strokovno izobrazbo v skladu z zakonom o. usmerjenem izobraževanju; . — izvaja programe in dele programov za pridobivanje izobrazbe v srednjem izobraževanju pod pogoji, ki jih določa zakon o usmerjenem izobraževanju, če so se tako sporazumeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti; — sodeluje z uporabniki v zvezi z opravljanjem nalog pod prvo, drugo, tretjo in četrto alineo pri: — ugotavljanju izobraževalnih interesov in potreb; — planiranju izobraževanja odraslih; — pripravi vzgojnoizobraževalnih programov; — usmerjanju v izobraževanje; — organizira in izvaja programe za pridobitev izobrazbe v sodelovanju z matičnimi izobraževalnimi organizacijami, s ciljem približevanja izobraževanja delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, na podlagi ustrezne predhodne verifikacije; — skrbi za razvoj izobraževanja odraslih in za stalno posodabljanje vzgojnoizobraževalnih programov; — sodeluje z drugimi izobraževalnimi ■ organizacijami; organizacijami združenegaTdela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter raziskovalnimi organizacijami, da bi se: — izboljšali pogoji in možnosti za življenje in delo udeležencev izobraževanja; — zagotavljalo racionalno izkoriščanje prostora in opreme, izobraževalne tehnologije in drugih materialnih sredstev; • — zagotavljalo medsebojno sodelovanje in, skupno zaposlovanje učiteljev ter drugih strokovnih sodelavcev, s ciljem pove lan j a 'strokovnosti in kvalitete dela; — organizira knjižnico za izpolnjevanje svojih strokovnih nalog,' za omogočanje razširjanja in poglabljanja znanja udeležencev izobraževanja in za njihovo usposabljanje za samostojno delo; — za potrebe izobraževanja nabavlja, izdeluje in posreduje udeležencem izobraževanja ter delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom učila in učne pripomočke ter opravlja tiskarske storitve za potrebe družbenega obveščanja, za ostale potrebe organizacij združenega dela po tiskarskih storitvah in za lastne potrebe. VI Delavska univerza izdaja spričevala s splošno veljavnostjo za verificirane izobraževalne programe skladno z zakonom. VII Delavska univerza ima svoj statut, ki vsebuje zlasti določbe, navedene v 337. členu zakona o združenem delu. VIII Delavsko univerzo upravljajo delavci delavske univerze z udeleženci izobraževanja, ki jih določa statut delavske univerze, razen v zadevah, ki so po zakonu v neposredni pristojnosti delavcev. Q zadevah posebnega družbenega pomena,- določenih z zakonom o usmerjenem, izobraževanju soodločajo tudi delegati ustanovitelja, družbenopolitičnih organizacij ter uporabnikov (delegati družbene skupnosti). Delegate v zbor delavske univerze volijd in odpokličejo: — Skupščina občine Mozirje — 1 delegata — družbenopolitične organizacije v okviru OK SZDL — 1 delegata —> zbor uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti — 1 delegata — zbor uporabnikov posebne izobraževalne skupnosti, v okviru katere delavska univerza, izvaja dogovorjeni program — 1 delegata- — organizacija združenega dela, za katero delavska univerza izvaja dogovorjeni program — 1 delegata. IX Delavska univerza v skladu z ustavo in zakonom gospodari s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ali si ga pridobi s svojim delovanjem oz. poslovanjem. X Delavci delavske univerze pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka kot izvajalci izobraževalnih programov s svobodno menjavo dela: — v neposrednih odnosih, to je z neposredno svobodno menjavo dela, — v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma po njih. Dohodek pridobivajo delavci delavske univerze jiz celotnega prihodka, ki ea i stvarjajo: — s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali po njih; — z neposredno svobodno menjavo dela; — z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku oziroma prihodku, kadar združujejo delo in sredstva z delavci drugih temeljnih organizacij; — s prispevki delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov za izobraževanje, namenjeno zadovoljevanju njihovih osebnih, delovnih ali družbenih potreb in interesov; — s prodajo izobraževalnih in grafičnih storitev na trgu; — na drugih podlagah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Delavska univerza v svobodni menj*avi dela z uporabniki vrednoti rezultate dela in svoj prispevek kot samoupravno dogovorjeno ceno posamične storitve ali povračilo za izvajanje programa storitev oz. izvajanja dejavnosti, skladno z določili zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela v vzgoji in izobraževanju. XI Individualnega poslovodnega organa (direktorja) delavske univerze imenuje zbor delavcev delavske univerze po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Predstavnike družbene skupnosti v razpisno komisijo imenuje Skupščina občine Mozirje na predlog predsedstva OK SZDL Mozirje. Individualni poslovodni organ je hkrati peda-goško-andragoški vodja delavske univerze. Izpolnjevati mora pogoje po zakonu in družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Mozirje. XII Za obravnavo vprašanj s področja vzgojnoizobra-ževalnega dela ima delavska univerza strokovne organe, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z uresničevanjem njenega vzgojnoizobraževalnega programa poslovodnemu' organu. XIII. N Odločba zSčne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-6/81-0 Mozirje, dne 2. junija 1981. ' Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. / » 'SEVNICA 1012. Na podlagi I4i in 22. člena statuta krajevne skupnosti Sevnica, drugega člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 1. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica (Uradni list SRS, št. 14/81) ter v zvezi z izidom referenduma dne 31. maja 1981 je J skupščina KS Sevnica na seji dne 2. junija 1981 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje cest in vodovoda v krajevni skupnosti I Sevnica 1. člen Za celotno območje krajevne skupnosti Sevnica se uvede samoprispevek v denarni obliki za obdobje 5 let, in sicer od 1. 7. 1981 do 30. 6. 1986. 2. člen Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za izgradnjo vodovoda in cest na območju krajevne skupnosti. Za izgradnjo cest se nameni 14,000.000 din, za izgradnjo vodovoda pa 6,000.000 din, medtem ko celotna investicija po cenah iz leta 1979 znaša po predračunu 55,900.000 din. V primeru, da se s samoprispevkom zbere več sredstev, bo svet krajevne skupnosti določil namen uporabe več zbranih sredstev. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se smejo uporabiti le za namen določen z referendumom. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani in delovni ljudje, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sevnica po stopnji 1,5 odstotka od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine; 2. upokojenci od pokojnin; 3. delovni ljudje in občani od dohodkov- od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka; 4. delovni ljudje iu občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki. 5. člen Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu. v SR Sloveniji; 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega-5.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. kmetje, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša; 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK štev. 51610-842-046-822275 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Sevnica - komunalno urejanje naselja. 7. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava. 8. člen Za pravilno koriščenje sredstev po sprejetem programu, zbranih z uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sevnica bo nadziral svet krajevne skupnosti. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1981. St. 69/2-81 Sevnica, dne 2. junija 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sevnica Stane Šeško 1. r. 1013. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Sevnica o izidu glasovanja na referendumu v KS Sevnica za uvedbo samoprispevka za izgradnjo cest in vodovoda, ki je bil dne 31. maja 1S81 Volilna komisija je ugotovila, da je od 4622 vpisanih glasovalnih upravičencev na začasnem delu v tujini in na odsluženju kadrovskega roka 165 oseb, tako da je bilo glasovalnih upravičencev 4456. Od tega je glasovalo za uvedbo samoprispevka 2775 upravičencev, proti 1229, medtem'ko je bilo 63 neveljavnih glasovnic. . Volilna komisija ugotavlja, da je ZA uvedbo samoprispevka glasovalo 62,2 Vo in je tako referendum v krajevni skupnosti Sevnica za uvedbo samoprispevka uspel. Sevnica, dne 31. maja 1981. Predsednik volilne komisije KS Silvo Zagrajšek 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1014.. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 101. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice in upravičencev samih, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. maja 1981 sprejela ‘ ODLOK o uvedbi melioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbi melioracij na območju dela k. o. Slovenske Konjice, dela k. o. Konjiška vas in dela k. o. Tepanje 1. člen S tem odlokom se predpisuje izvedba hidromelioracijskih in agromelioracijskih del. (v besedilu: melioracijskih del) na kmetijskih zemljiščih na določenem območju dela k. o. Slovenske Konjice, dela k. o. Konjiška vas in dela k. o. Tepanje ter način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji. Melioracija se izvede po projektu, ki ga je sprejela kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenske Konjice, izdelalo pa Vodno gospodarsko podjetje Maribor pod št. 679-4/79 v septembru 1979. 2. člen Melioracija zajema zemljišča v dolinskem predelu reke Dravinje, južno in. jugovzhodno od Slovenskih Konjic, od regionalne ceste Slovenske ^Konjice— Žiče, do stare magistralne ceste Slovenske Konjice— Maribor, od regionalne ceste Tepanje—Draža vas ter nove avtoceste »slovenike« Levec—Hoče, Melioracijsko območje obsega 342 ha zemljišč; od tega 91 ha v lasti družbenega in 251 ha zemljišč v lasti zasebnega sektorja po seznamu lastnikov zemljišč ter vrste, parcelnih številk in izmere zemljišč, ki je sestavni del tega odloka in se nahaja pri strokovni službi kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice. 3. člen Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišč, so na zemljiščih navedenih v drugem členu tega odloka dolžni dopustiti vse posege, ki so . potrebni za izvedbo melioracij. 4. člen Investitor melioracij je Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. 5. člen Sredstva za melioracije zagotovi investitor. Za zemljišča v lasti kmetov, drugih občanov ali civilnih pravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi vračilo potrebnih sredstev od teh oseb na podlagi pogodbe. Ce ne pride do sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se izvedejo dela na račun lastnika, oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ Skupščine občine Slovenske Konjice. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju, po ceni zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. 6. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav po predpisih o amortizaciji po minimalni amortizacijski stopnji. Lastniki in uporabniki zemljišč, katerim služijo melioracijske naprave in objekti, povrnejo investitorju sorazmerni del amortizacije v obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporabnine tvorijo uporabljena sredstva na zemljiščih zasebnikov in organizacij združenega dela. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objekta in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji in podrobno urejena v pogodbi iž drugega odstavka 5. člena tega odloka. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in napraVe na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati sorazmerni del stroškov. V pogodbi iz drugega odstavka 5. člena tega odloka se podrobno določi način vzdrževanja objektov in naprav na zemljiščih lastnikov in uporabnikov zemljišč. 8. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov in naprav. 9. člen Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedb melioracijskih del rabo zemljišč prilagoditi proizvod nemu programu investitorja. Letne in dolgoročne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja v sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so dolžni upoštevati sprejeti proizvodni program, čeprav niše sklenili pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju. 10. člen Zemljišča, zajeta z melioracijskimi deli po tem odloku, se. štejejo kot zemljišča namenjena za primarno kmetijsko proizvodnjo. , 11. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi investitor. , 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 462-1/81-1 Slovenska Konjice, dne 25. maja 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek ]. r. 1015. Skupščina občine Slovenske Konjice izdaja v upravni zadevi uvedbe komasacijskega postopka na kmetijskih zemljiščih, ki obsegajo del k. o. Slovenske Konjice, del k. o. Konjiška vas in del k. o. Tepanje, na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice in upravičencev samih, na podlagi 79C, 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79), 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32-487/78), 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) ter na podlagi sklepa seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 25. maja 1981 naslednjo ODLOČBO / N X ' 1. Uvede se komasacijski postopek za območje dela k. o. Slovenske Konjice, dela k. o. Konjiška vas in dela k. o. Tepanje na območju dolinskega predela reke Dravinje, južpo in jugovzhodno od Slovenskih Konjic, od regionalne ceste Slov. Konjice—Žiče, do stare magistralne ceste Slovenske Konjice—Maribor, do regionalne ceste Tepanje—Draža vas ter nove avtoceste »slovenike« Levec—Hoče. 2. Komasacija se izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki jo je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenske Konjice ter kmetovalci, ki so lastniki večine zemljišč na območju komasacije, izdelal pa jo je Geodetski zavod Celje pod številko 705/4-80 maja 1981. 3. Komasacija obsega kmetijska zemljišča navedena v seznamu parcel predvidenih za komasacijo, kateri je sestavni del te odločbe in se nahaja pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Slovenske Konjice. 4. z dnem, ko postane ta odločba dokončna, je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, njihovo parceliranje, graditev objektov in spreminjanje kultur. Vsaka pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom 4. točke te odločbe, je nična. Lastnik, oziroma uporabnik nima pravice do odškodnine za sredstva vložena v gradnjo in spremembo kulture v nasprotju s prejšnjim odstavkom. 5. Imenuje se komisija za izvedbo komasacije v naslednji sestavi: 1. predsednik Marguč Franc, dipl. prav. 2. član Tepej Franc, dipl. inž. agr. 3. član Lešnik Janko, inž. agi*. 4. član Košič Jože, inž. agr. 5. član Fidler Pavel 6. Komasacijska komisija je pooblaščena, poleg nalog navedenih v 81. členu zakona o kmetijskih zemljiščih še za odločanje o manjših korekturah meje območja komasacije in za ureditev zastopstva lastnikov živečih ■ izven države ali z neznanim bivališčem. 7. Idejna zasnova območja komasacije bo razgrnjena za čas 30 dni na oglasni deski Kmetijske zadruge Slovenske Konjice. Udeleženci komasacije in ostali, ki imajo v postopku kakšen na zakonu oprt pravni interes, se pozi- vajo, da dajo pripombe na razgrnjeno idejno zasnovo najkasneje v roku 8 dni po končani razgrnitvi. 8. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka se objavi v Uradnem listu SRS in na oglasni deski Kmetijske zadruge Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah. St. 462-2/81-1 Slovenske Konjice, dne 25. maja 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1016. Na podlagi drugega odstavka 95 člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur,adni list SRS, št. 24/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Ta odredba določa trajanje, začetek, konec in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur upravnih organov občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. člen Delovni čas v upravnih organih traja v ponedeljek in sredo 10 ur; v torek in četrtek 8 ur; v petek pa 6 ur. Upravni organi lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah uvedejo premakljivi delovni začetek in konec delovnega časa delavcev, vendar tako, da je v delovni čas vključen čas med 7. in 14. uro oziroma v ponedeljek in sredo med 7. in 16. uro. Skupni delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur dnevno. Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na način, kot to določi funkcionar, ki vodi upravni organ. 3. člen Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in sredo od 7. do 13. ure in od 14. do 16. ure; v petek pa od 7. do 12. ure. 4. člen Sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, krajevni uradi, matična služba, referat za promet, referat za splošne zadeve na oddelku za ljudsko obrambo in referat za odmero prometnega davka od motornih vozil imajo ne glede na določbe 3. člena tega odloka uradne ure tudi v torek in četrtek od 7. do 14. ure. 5. člen Glede na potrebe delovnih ljudi in občanov se lahko določijo tudi uradne ure za opravljanje določenih upravnih zadev zunaj sedeža upravnega organa, zlasti v posameznih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. O potrebi in obsegu uradnih ur zunaj sedeža upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. .. ' 6. člen Če to terjajo potrebe službe, morajo upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo.- O potrebi in obsegu dežurstva odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. ®7. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog uprav-ega organa oziroma način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, razporedi delovni čas drugače, kot je določeno v 2. členu odredbe oziroma določi večji obseg uradnih, ur, kot je določeno v 3. členu odredbe. 8. člen Delovni čas snažilk določi v skladu z razporeditvijo delovnega časa po tej odredbi načelnik oddelka za občo upravo. 9. člen Določbe te odredbe veljajo tudi za delovni čas strokovnih služb skupščine občine in izvršnega sveta, Organa za kaznovanje prekrškov občine Šmarje pri Jelšah ter Enote Temeljnega sodišča Celje v Šmarju pri Jelšah. 10. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnih organov mora biti označen v prostorih upravne zgradbe in krajevnih uradih in na primeren način objavljen. 11. člen Ta odredba začne veljati s 1. junijem 1981 in se objavi v Uradnem listu SftS. St. 14-1/81-2 Šmarje pri Jelšah, dne 21. maja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah franc Mlaker 1. r. VRHNIKA 1017. Skupščina krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo je na podlagi določb 2. člena zakona o samo- prispevku (Uradni list SRS, št. 3/78), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in določil Statuta krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo na seji dne 2. junija 1981 »prejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Drenov grič - Lesno brdo 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju kot samoprispevek občanov k uresničitvi programa razvoja krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno brdo. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 21> 6. 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti Drenpv grič - Lesno brdo. 4. člen Sredstva samoprispeS/ka se bodo namensko uporabila za izvedbo programa razvoja krajevne skupnosti, ki je sestavni del tega sklepa in se objavi na krajevno običajen način. 5. člen Skupna predračunska vrednost programa, za katerega se bodo namenila sredstva zbrana s samoprispevkom znaša 8.000.000 din. Od tega bi se s samoprispevkom zbralo 3,750.000 din. 6. člen Samoprispevek, bo uveden za dobo petih let in sicer od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. 7. člen Zavezanci plačevanja samoprispevka bodo delovni ljudje in- občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo. 8. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Drenov grič - Lesno brdo glasovnica za referendum, dne 21. junija 1981 o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa razvoja krajevne skupnosti za celotno območje krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno brdo, za obdobje 5 let od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. Samoprispevek bi plačevali v višini 1,5 °/o: 1. delovni ljudje, ki dosegajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in delovni ljudje zaposleni pri zasebnih delodajalcih, od neto osebnega dohodka in nadomestil osebnega dohodka; 2. upokojeni občani od osebnih, invalidskih in družinskih pokojnin; - 3. delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarske ali poklicne dejavnosti ali intelektualne storitve, od neto osebnega dohodka in nadomestil, katerega ugotovi uprava za družbene prihodke ter od osnove, ki presega osebni dohodek; 4. delovni ljudje, ki samostojno kot ■ glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarske ali poklicne dejavnosti in plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku od osnove, je enaka povprečnemu neto osebnemu dohodku delavcev v združenem delu SR Slovenije za preteklo leto. 5. delovni ljudje in občani pb priložnostnih dohodkov iz gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri ' dohodkih iz avtorskih pravic še za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Po stopnji 3 Vo bodo samoprispevek plačevali delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek. glasujem »za« »proti« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »proti«. 9. člen Samoprispevek se ne bo plačeval od invalidnin, družbenih denarnih pomoči, pokojnin z varstvenim dodatkom, z zakonom zajamčenega osebnega dohodka, otroških dodatkov, štipendij od nagrad,1 ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu ter od katastrskega dohodka, nižjega od 1.000 din za tiste zavezance, ki imajo kmečko zdravstveno zavarovanje. Plačila samoprispevka so na lastno zahtevo lahko oproščeni tudi občani, katerih dohodek na družinskega Hana znaša manj kot 40 Vo z zakonom zajamčenega osebnega dohodka. O oprostitvah iz prejšnjega odstavka odloča svet KS in o svojih odločitvah za vsak primer za vsako leto izda poseben sklep. 10. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 4. členu tega sklepa. Zbirala se bodo na zbirnem računu samoprispevka KS Drenov grič-Lesno brdo. 11. člen Od osebnih dohodkdv iz delovnega razmerja, od pokojnin, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu ter od dohodkov od avtorskih pravic, bo samoprispevek obračunaval in pri izplačilu odtegoval izplačevalec. Od ostalih dohodkov, navedenih v 8. členu tega sklepa, bo samoprispevek odmerjala in izterjevala uprava na družbene prihodke. ( 12. člen Skupščina krajevne skupnosti bo odgovorna za izvajanje programa, sprejetega na referendumu, za zbiranje sredstev in njihovo porabo. Za nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev bo skupščina krajevne skupnosti imenovala poseben organ, kakor tudi organ za izvajanje programa. 13. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in občani, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili 15 let. ,/ 14. člen -- Za postopek izvedbe reiferenduma in glasovanje se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma volilna komisija krajevne skupnosti Drenov grič - -Lesno brdo. Izid se objavi v Uradnem listu SRS. 15. člen Glasovanje na referendumu vodijo odbori za izvedbo glasovanja, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. Ifl. člen Skupščina krajevne skupnosti sprejme ričtap o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka. 17. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Drenov grič, dne 2. junija 1981. Predsednik skupščine KS Drenov grič -Lesno brdo Angel Bajc 1. r. 2ALEC 1018. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sklepa skupščine krajevne skupnosti Vrbje z dne 25. marca 1981 o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in izida referenduma dne 26. aprila 1981 je skupščina krajevne skupnosti Vrbje na seji dne 11. maja 1981 sprejela SKLEP , o uvedbi k* uje vraga samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vrbje' 1 Na območju Krajevne skupnosti Vrbje se uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje trgovine, doma krajanov, asfaltiranje cest in ureditve javne razsvetljave. 2 Samoprispevek se uvaja' za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. 3 S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 2,550.000 din. Ker bo za izgradnjo, objektov navedenih v 1. točki tega sklepa potrebno znatno več sredstev, se bo'manjkajoča razlika pokrivala iz drugih virov. 4 S samoprispevkom zbrana sredstva' iz 3. točke tega sklepa se bodo porabila takole: — 30°/o za sofinanciranje izgradnje trgovine, — 50°/o za sofinanciranje adaptacije doma krajanov in — 20 »/o za komunalne potrebe. 5 Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Vrbje po stopnji 1 »/o od naslednjih osnov: 1. od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka, če ga prejemajo; 2. od pokojnin; 3. zasebni obrtniki od bruto osebnega dohodka in od davčne osnove iz obrtne dejavnosti; 4. občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in se jim odmerja davek od dohodka iz kmetijstva, bodo plačevali samoprispevek po stopnji 6% od katastrskega dohodka negozdnih površin. Z določitvijo stopnje iz 4. točke prvega odstavka se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka nako obremenjeni glede na svoje pridobitne možnosti. 6 Od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z var-tvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, od regresa za letfii dopust ter od starostnih pokojnin kmetov, odmerjenih po členu 21 zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) se ne bo plačeval samoprispevek. \ I 7 • Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani, po tem sklepu, se po določbah, zakona o davkih občanov (Uradni , list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8 Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in izplačuje od izplačil neto osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga organizacije združenega dela, obrtniki, ki zaposlujejo delavce ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanj e!. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ul. v’;ajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko , dejavnostjo, obračunava in odmerja samoprispevek občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Žalec. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. 9 Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo uporabila,izključno tako, kot določa 4. točka tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala na zbirni račun pri Službi družbenega/knjigovodstva podružnica Žalec št. 50750-780-2143 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Vrbje 10 Svet krajevne skupnosti je odgovoren za zbiranje in namensko koriščenje sredstev zbranih s samoprispevkom. 11 Nadzor nad zbiranjem in uporabo š saipoprispev-kom zbranih sredstev bo izvajala skupščina krajevne skupnosti Vrbje. Enkrat letno mora skupščina kra-, jevne skupnosti poročati na zboru občanov o dotoku in porabi Sredstev iz samoprispevka. 12 Od zavezancev, ki he izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, se zapadli samoprispevek izterja po predpisih, Jd veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine ^alec. 13 Ta šklep Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981 dalje. Vrbje, dne 11. maja'1981. , Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vrbje Jože Cokan 1. r. POPRAVEK V zakonu o Triglavskem narodnem parku, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-988/81 z dne 6. VI. j.981 je pred zadnjim odstavkom 3. člena pravilno: »— zahodna meja:« Uredništvo POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah^ odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10-579/81) z dne 31. 3. 1981 se besedilo 8. člena pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje.« Sekretariat Skupščine občine Vrhnika PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 97G. Odlok' o pomilostitvi obsojenih oseb 1431 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 977. Odlok o nadomestilih pri cenah mesa 1431 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 978. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 1433 979. Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbir- nih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1436 980. Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk 143T DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 981. Družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah ' za obdobje 1981—1985 1438 982. Sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust v letu 1981 1442 983. Zaključni račun Skupnosti otroškega varstva Slovenije za leto 1980 , 1442 984. Zaključni račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za leto 1980 1445 935. Srednjeročni plan Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1931—1985 1446 USTAVNO SODISCE ŠR SLOVENIJE Stran 995. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje individualne gradnje v KS Zg. Ščavnica v naselju Krivi vrh v občini Lenart 1462 996. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta novega centra Lenarta 1468 997. Ugotovitveni sklep, ' da Je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 1463 998. Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni spo- razum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 1464 999. Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni spo- razum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart za obdobje 1981—1985 1464 1000. Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni spo- razum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart za obdobje 1981—1985 1464 1001. Ugotovitveni sklep, da Je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skdpno- sti občine Lenart za obdobje 1981—1985 1464 1002. Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Bežigrad 1465 1003. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 1465 1004. Odlok »o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 — Novo Polje (Ljubljana Moste-Polje) 1466 1005. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za del za- zidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) (Ljubljana Moste-Polje) 1467 1006. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ob- vezni piipravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ljubljana Vič-Rudnik) 1467 1007. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elemen- tov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma 'Stanovanja v občini Logatec 1468 988. Odločba o razveljavitvi določbe odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Nova Gorica , 1452 ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 987. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje (Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice/ Šentjur, Šmarje in Žalec) 1452 988. Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne de- lovne skupnosti za opravljanje opravil zdravstve-no-informacijskega sistema ter opravil koordinacije (Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec) 1459 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 989. Sklep o spremembi sklepa k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih in k cenam na parkiriščih, parkirnih urah in za odvoz nepravilno parkiranih vozil (Ljubljana) 1459 990. Sklep" o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Ljubljana) 1460 991. Sklep o pooblastitvi Agrarie Brežice, Temeljne organizacije kooperantov za organizacijo pripusta govedi, prašičev in konj na področju občine Brežice 1461 992. Sklep o višini prispevka za priključitev na javno kanalizacijo (Cerknica) 1461 993. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 (Groiuplje) 1461 994. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje »KH-VN« S-l Šentvid pri Stični za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Grosuplje) 1492 1008. Odlok o spremembi ^odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec 1468 1009. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Mozirje) 1469 1010. Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Mozirje za leto 1980 1469 1011. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Delavske univerze Mozirje 1470 1012. Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju za finan- ciranje izgradnje cest in vodovoda v krajevni skupnosti Sevnica 1471 1013. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Sev- nica o izidu glasovanja na referendumu v KS Sevnica za uredbo samoprispevka za izgradnjo cest in vodovoda 1472 1014. Odlok o uvedbi melioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbi melioracij na območju dela k. o. Slovenske Konjice, dela k. o. Konjiška vas in dela k. o. Tepanje (Slovenske Konjice) 1473 1015. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka (Slovenske Konjice) 1474 1016. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Šmarje pri Jelšah 1474 1017. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Drenov grič Lesno brdo (Vrhnika) 1475 1018. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vrbje (Žalec) 1476 — Popravek zakona o Triglavskem narodnem parku 1477 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 1477 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno orometnegp davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72