Tečaj II.
Ljubljana, meseca julija 1874.
List 7.
. nabiraj,	POö,
Letna plača 1 for. 50 kr. v	J- Učitelji in nepremoini
Društveniki dobivajo	kmetovalci plačajo list brezplačno. ^ggle po 75 kr.
Slovenska čebela.
Drnžbeni list za prijatelje čebelarstva
v
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg : čebelne bolezni. — Brezmatičnost. — Posnetek iz zapisnika odborne seje v Smrek» 23. marca 1874. — Nekaj o rabi novejšega čebelarskega orodja. — Razne skušnje. — Kratko poročilo iz Tirolskega. — Družbena naznanila. —
Čebelne bolezni.
Griža.
Ta bolezen se oglaša navadno spomlad; prikaže se pa tudi druge čase.
Znamnje griže so: mnogo ponesnaženje (temno-rujavkasti madeži) iz-letne spodnje deske, oknjica, stranic in tudi satovja; dalje mrtve čebele z močno oteklim životom; če dalje veči pomanjkanje čebel, ker si vedno prizadevajo se osnažiti, tedaj silijo iz panja, če je tudi mrzlo, in potem — se ve da zmrznejo.
Začetek in vzroki griže: Dolga nenavadna zima z oblačnim nebom, in večkratni spomladni zapadi snega; od tod izvira, da se o pravem času zimskega blata ne morejo znebiti zunaj panja. V panji pa tega zdrave čebele ne storijo, zato blato zadržujejo; nasledek tega je, da se čevica nesnage prenapol-nijo in — oslabijo. Čebele se potem ali kar ne morejo osnažiti — zaprtje — od tod oteklina,» ali pa driska — griža: čebele se osnažijo, kjer se ravno znajdejo, tedaj tudi v panju in po satovji.
Zrak postane v panju zatubel, nezdrav; večji del je zraven tudi prekla-jenje, ker čebele svoj zimski sedež zapustijo in tedaj v trdi gruči več druga drugo ne ogrevajo. Tudi druge čebelne bolezni se rade v grižo prevržejo. Tega je večkrat čebelar sam kriv, ker znabiti preslabe panjove prezimuje, ali jih ima na vlažnem kraju premalo opažene, ali če jih z neprevidnim pregledovanjem o hudi zimi prehladi. Lahko je začetek in vzrok griže tudi v hrani; pomanjkanje cvetličnega medu za zalego, preveliko smrekovega medu (enako tudi mano dol-žijo) prepozno naneseu med (ker ljuknice ostanejo nezalepljene, se med zlasti o vročini lahko skisa); ravno tako je lahko vzrok griže jesensko pitanje z ka-koršno koli med nadomestivalno hrano n. pr. s sladkornim, korunovim ali grojzd-nim sirupom ali tudi s pravim medom, ki pa je bil po morji pripeljan n. pr. iz otokov Java, Kuba, Havana, od koder se mnpgo medu izvažva, ki je pa veči
del nesnažen in se na morju toliko ložej skisa. Tudi ptiči zamorejo biti vzrok griže s tem, da na skončnico ali izletno desko tovkljaje kavsajo in tako čebele vznemirijo, ktere hodijo potem ven pogledovati, kdo jim nepokoj dela — večji del take radovednice ptiči povečerjajo, druge se pa prehladijo.
Pomočke in zdravila umen čebelar sam najde posebno s tem, da sledi po začetku in vzrokih bolezni, ter jih odstrani. Sploh naj se ohranijo za pleme le močni panjovi, ter se dobro zapažijo. Skrbeti je, da imajo čebele zadosti hrane čez zimo in da so lepo pri pokoju. Proti spomladi naj se da čebelam priliko, da se lahko osnažijo. Če sije toplo solnce pa še sneg leži, se nalašč za to napravljen dratnik pred žrelice postavi; tako se lahko osnažijo, na sneg pa vendar le ne morejo. Čebelar naj od druge polovice februarja ne pusti snega pred čebelnjakom ležati, ampak naj ga vsaj kakošna dva sežnja dalječ odmeče, če sneg nenadoma pade in potem lepo vreme postane, da ni časa snega odmetati, naj se saj s slamo pokrije, da čebele po snegu ne bodo zinr-zovale. — Zelo ponesnažene panje in satove je treba osnažiti; če ni drugače, se mora takim čebelam drug snažen panj dati.
Brezmatičnost.
Brezmatičnost ne grč prav za prav k čebelnim boleznim, tudi je bilo v lanskem letniku obširniše od tega govorjenje (glej štev. 9, 10. in 11. 1. 1873); vendar zavolj reda, in ker je velika in za čebelarja najškodljivša napaka, tu za sklep nektere besede pristavimo.
če stara ali mlada matica kakor si bodi odmrje ali se zgubi, in če ni ali nobene zalege ali že prestara, da si čebele matice spodre-diti ne morejo, se imenuje tak panj brezmatičen. Lahko se primeri, da panj ima sicer matico, pa mu nič ne pomaga, ker je znabiti prestara — ali neo p 1 o d e n a , ali sicer kakor si bodi poškodovana po roj stvu in drugih okoljščinah.
Razni vzroki brezmatičnosti so čebelarjem veči del znani; mnogokrat so pa neskrbni čebelarji tega čisto sami krivi. Znamnja brezmatičnosti čebelarji tudi bolj ali manj poznajo in jih tudi kolikaj umen čebelar kmalo zapazi, če le celo preneskrben ni. Začetnikom priporočamo še enkrat prvi letnik.
Zdravilo in pomoček je naj gotovši, da čebelar brezmatičnemu panju mlado rodovitno matico preskrbi. Slab panj je naj boljši z drugim združiti; tudi je panju pomagano, če se mu sat z zalego prida, da si matico sam izredi. Panjem, kteri so ali več napačnih, nerodovitnih matic zaporedoma imeli, ali le tudi eno kaj dalje časa, sat z zalego dajati, ne pomaga veči del nič, ker si nove matice ne bodo izredili, ampak se svoje držijo. Take je naj boljši v drugi panj dejati in vse satovje prenoviti ter jim rodovitno matico previdno pridejati in jih nekaj časa pitati. Panj, kteri ima delavno čebelo za matico, ne sprejme ne zalege, ne tudi rodovitne matige; ozdravi se le s tem, da se čebele v prazen
panj pretre8ejo, kakih 100 stopinj od čebelnjaka prenesejo, tam žrelice odpre, ter pusti, da vse čebele v stari panj nazaj gredo, Iz takega panja pa je treba hitro vse staro satovje spraviti, ter ga z novim nastaviti ter mu pridejati rodovitno matico v matičnici. Veči del je lažimati v zadnji gručici, ktera se mora tedaj pripreti in s čebelam vred pokončati. Kdor nima matice pri rokah, jo sme vsakemu dobremu panju vzeti, ker si bo drugo kmalo spodredil.
Posnetek iz zapisnika odborne seje v Smreko 23. marca 1874
(Pričujoči: predsednik g. baron Rožič, podpredsedn. J. Jerič in namesto, g. o. Salvator
Pintar.)
1.	Najpred predlaga predsednik račun za preteklo leto 1873 z dokladami. Račun, ki izkazuje 1461 gld. 60 kr. prejemkov in 1872 gld. 42 kr. stroškov, tedaj primanjkanja 410 gld. 82 kr., bo pregledan in odobren.
2.	Veči stroški so s tem opravičeni, da so bili tiskarni stroški za 101 gld. 96 kr. veči, kakor je bilo po preračunu, nasproti pa dohodki blizo 400 gld. manjši, kakor se je pričakovalo. Je pa tudi še diplomov za 170 gld. vrednosti ostalo, ki pridejo drugo leto k dobrim.
3.	Preračun za 1. 1874 se naredi in sicer dohodkov dozdevno 1450 gld., stroškov pa 2740 gld., tedaj primanjkanja 1290 gld., ter je bilo sklenjeno spet letos c. kr. ministerstvo kmetijstva za državno podporo prositi.
Veče stroške opravičujejo štev.:
4	z.......................100 gld.
5	z....................... 450 „
6	z . ....................... 260 „
7	z........................ 70 „
10 z.......................180 „
12 z....................... 350 „
Zarad stroškov štev. 4 z 100 gld. je bilo izrečeno in pripoznano, da je najem lastne sobe za razstavo čebelarskega orodja neobhodno potreben.
Stroški štev. 5. z 450 gld. se očitno s tem opravičujejo, da se je v prvih treh mesecih 1. 1874 do odborove seje trikrat več družbanov za družbene paujove oglasilo, kakor ves čas 1. 1873; toraj še naj brž tudi 450 gld. ne bo zadostovalo, ali pa se bo razdaja mogla vstaviti.
Tiskarni stroški štev. 6 so za 100 gld. veči v preračun postavljeni, kakor lansko leto, ker je že do tega časa (odborove seje) še enkrat toliko udov društvu pristopilo, kakor jih je bilo lansko leto.
Za razdeljenje semen raznih medunosnih rastlin se je postavilo le 70 gld., da si druga društva po dvakrat, trikrat toliko razdelijo, kakor Kranjsko, če ravno nektera manj udov imajo.
Štev. 10 zadeva vdeleževanje devetnajstega občnega zbora nemških in Av-trijanskih čebelarjev v Ilalle-i septembra 1. 187 4, k kteremu je blagor, gosp.
predsednik osebno povabljen. Izrečeno je bilo več pomislikov zarad stroškov, o primerni ugodnosti i. t. d. Pa ker je 1. 1872 Kranjska dežela pri 18. Solno-graškem čebelarskem zboru bila namestovana, in je c. kr. kmetijska družba sama g. barona kot poslanca izvolila, bi bilo skoraj malo čudno, da bi zdaj, ko se je čebelarsko društvo ustanovilo, ko Kranjsko po svojem listu in čebeli če dalje bolj slovi, pri prvem občnem zboru veljavnih čebelarjev ne imela zagovornika. Tudi so do zdaj pošiljale k takem zboru skoraj vsa veča društva svoje poslance (n. pr. 1. 1872 je Moravsko čebelarsko društvo za Solnograški zbor v preračunu odločilo 300 gld.), toraj je odbor za primerno spoznal, da se Kranjsko čebelarsko društvo (že zdaj kot eno naj večik) občnega shodnjega zbora čebelarjev v Halle-i po svojem poslancu vdeležuje, ter se osebno prepriča o sedanjem stanu, napredku in druzih koristnih napravah čebelarstva.
Prestopivši k razgovoru o 12. štev. z 350 gld. v preračun postavljenimi stroški je bilo izrečeno, da je močno želeti, da bi bila saj nekterim učiteljem prilika dana, o počitnicah dejansko se učiti čebelarstva. Društvo že zdaj ne more učiteljem štipendije dajati, poskrbelo pa bode vse potrebno za prošnjo na c. kr. ministerstvo kmetijstva, da bi se v ta namen nekoliko obilniša podpora odločila. Če vis. ministerstvo prošnjo vsliši, bo učiteljem nemudoma naznanjeno, da se še letos dejanskega poduka udeležijo.
4.	Sto šest in petdeset novih udov je bilo radostno sprejetih, sprejem enega posebno slaboslovečega čebelarja pa je bil zavržen. Odbor je sicer sprejem težko in nerad odrekel, pa na časti društva mu je vendar več ležeče, kakor na obilnišem številu društvenikov. Saj se še tako rado kaj primeri, in se je tudi že, kar je prav pripravno mlado društvo ob zaup pripraviti, od česar pa zdaj zarad miru rajši molčimo.
5.	Predsednik potem povdarja korist združenja, ter predlaga načrt pogodbe, ktero je sklenil z gosp. Šmidt-om, načelnikom čebelarske družbe Štajarske, in predsednikom Radgonske podružnice grajščakom vitezom Hempel-nom. Neke enake pogodbe se snujejo z kmetijsko družbo Koroško. V prihodnji odborovi seji več od tega.
Pri tej priliki je bilo v prijaznim razgovoru marsikaj rečeno o načrtu združenja vseh jugoavstrijanskih dežel in dotičnih čebelarskih društev v eno veliko samostojno društvo. Sklenjenega ni bilo nič, ker je o temu treba še mnogo glasov popred slišati.
Imenik društvenikov je v času odborove seje kazal številko 458 (zdaj konec julija se ve da večo številko kaže) kterili je prejemalo 267 nemški list. 191 pa slovenskega.*).
7. Sklep in vravnava predsednika, da se zanaprej inostranskim udom (ptujili neavstrijskih dežel) panji ne bodo za polovično ceno dajali, domačim
*) Rojaki ! vredništvo si ne more kaj, da bi o tej priliki ne izrekalo očitno svojega začudenja o dvojni številki. Mutaste številke imajo včasih čudno moč iu vredništvo misli, da nam slovenskim čebelarjem v tej priliki pritisnejo gorko zaušnico. Če je prav lepo in slavno za nas, da nemci bodi-si naših ali ptujih dežel imajo večo marljivost za kranjsko čebelarsko društvo, kakor Slovenci iu domačini, sami sodite! Gotovo ima malo-ktera dežela toliko čebelarjev, kakor jih ima primeroma slovenska; pri društvu pa so
pa zarad prenaredbe panja in od tod izvirajočih obilniših stroškov po 1 gld. je bil odobren.
8.	Ker je bilo v preračun že vzeto 100 gld. za najem razstavne sobe, se s tem dovoli še 20 gld. za nakup potrebnih omar in miz.
9.	Je bilo sklenjeno po dogovorjenem načrtu podružnice in krajna društva osnovati; g. predsednik obeta dotičen izdelan načrt v prihodnji seji predlagati.
10.	O. Salvator Pintar predlaga, da bi se potrebno čebelarsko orodje ravno tako kakor panji po znižani ceni udom dajalo. Predlog je sicer sprejet, njegovo izvršenje pa ostane odvisno od državne podpore, ker društvena blagajnica je še nezmožna tolike stroške prevzeti.
Nekaj o rabi novejšega čebelarskega orodja.
(Iz b. R. Illustr. Bienenzuchtsbetrieb.)
1.	Prizadevanje čebelarstvo sploh zboljšati je rodilo tudi mnogo pomožnega čebelarskega orodja, ki je bilo do zdaj popolno neznano. Ko je bila iz-najdena izmetalnica medu, je bilo treba brž še druzega orodja, ktero med odpe-ralo, ker med je ves zalepljen, kteremu izmetalnica z vso svojo veliko močjo ni bila kos.
Naj bolj pri rokah je bil gotovo vsakemu čebelarju nož, pa sitnosti in razmazanja medu je bilo vendar veliko zraven. Temu so misleči čebelarji v okoin prišli z znajdbo satnega gladila ali likavnika, kteri je po svoji podobi popolno podoben šivilnemu gladilu.
Satno gladilo je iz cinka. Preden se rabi, se napolni z vrelo vodo ali kropom, ter dobro zamaši. Potem se čerto nad satom sem ter tje čez sat vleče, kakor bi človek perilo gladil. S kropom razgreto gladilo staja tanjke satne po-krovčeke, in med je odprt. Paziti je treba, da se gladilo satovja ne dotika, ker bi se sicer preveč raztopilo in med raztresal. Tako odlepljen sat se potem v medno izmetalnico obesi, ter medu sprazni. Za enako rabo je iznajden tako imenovani satni jež. Nisi pa treba zarad tega imena nič nevarnega in bodečega misliti; satni jež ni druzega, ko česalo ali glavnik, ki je namesto s ščetinami z ojstrimi iglicami napirjen, s kterimi se zalepljeni satni pokrovčeki ali od strani prizdignejo, ali tudi le kar naravnost od zgorej prebodejo, izmetalnica potem svoje delo že opravlja.
2.	Nekako konec julija — malo pred ali pozneje kakor je vreme in okolj-ščine — se začne za čebele imenitno delo — preganjanje trotov. Nobeden se
le duhovniki in ti ne vsi, kteri bi še lahko bili, vsi drugi društvo gledajo pissno od strani, kakor bi jim nič mar ne šlo. In vendar je gotovo, da smo pri vsi ugodnosti lege in kraja naše dežele, precej zelö zaostali, ter naše čebelarstvo ni na stopnji časa in napredka. Pa — brez zamere!	Vredn.
pa ue da rad pregnati iz kraja, kjer je rojen in se mu sploh dobro godi; taka je tudi s troti. V panji rojeni in pitani postanejo pravi lenuhi — lahkoživci. Dobro jesti, nič delati, o lepem vremenu ko gizdalini sprehajaje se malo spre-letavati, to je vse njih delo. Za pošlo, kterega imajo in so potrebni, bi jih zadostovalo le malo število. Pa „kdor ne dela, naj tudi ne je" kmalo tudi troti zvedo. Pridne čebelice spoznajo, da so jim lenuhi le na kvar, toraj kadar rojenje in boljša spomladna paša prejenja, dajo postopačem odpustni list, ter so od zdaj največe sovražnice trotov. Imajo pa dostikrat obilno truda, preden jih preženejo. Desetkrat izgnani, se desetkrat spet povrnejo; žrelice cele trope trotov po noči in po dnevi oblegajo, ter si prizadevajo vhod prisiliti. Zato so si umni čebelarji vselej prizadevali, čebelicam delo polajšati. Le glej, kako mar-sikteri čebelar zlasti v nedeljih popoldne stoji pred čebelnjakom s kolom ali z mečom, ter po lenuhih maha, in jim glave odrezuje! Pa tudi to delo gre prepočasno, zato so si čebelarji razne pomočke izmišljevali. Naj navadniši orodje je za to rabo trotnik — dratena pletenica, v ktero se preganjani troti lovijo.
Je pa to orodje dvojno: veče in manjše. Veči trotnik je mali draten panj, ki meri kakega pol čevlja kubičnega prostora. V tak draten panj se lahko čebele kar pretresejo, ki se potem zapre in nese kakih 50 stopinj od čebelnjaka. Čebele gredo lahko skozi male luknjice, ktere ima dratena mreža nalašč za to, debeluhi pa ne morejo ter so tako zaprti jetniki, ki čakajo vsmrtenja. Da čebele pred odletijo, se jim zamore malo s pokajenjem in dimom pomagati. Veči trotnik ima le edino dobiček, da se delo hitreje dovrši, ima pa tudi napako, da panj zelö vznemiruje ter čebele močno moti. Boljši je skoraj mali trotnik, kteri se le k žrelicu pritisne in panja še premakniti treba ni. Čebele tudi tu lahko odletijo, troti pa preganjani gredo radi noter, ven pa ne morejo. Zvečer, ali kedar kdo hoče, se lahko s kropom vsmrtijo. Res, delo malo dalje trpi, zato so pa čebele bolj pri miru. (Daljni popis glej v 12. listu 1. 1873 s podobo).
3. Brizgalni kropilnik. Prvi, kteri je to orodje za čebelarstvo začel rabiti, je bil major Hruška. Orodjiče je bilo pa že pred znano in se navadno rabi, da se obleka, ali tudi soba z dišavami napolni. Dobi se lahko v vsaki prodajalnici steklene robe za mali denar; znano je naj bolj z ptujim imenom: refrešiser (refraichisseur) ali tudi drosofor (drosophor). Pa čujmo rajši majorja Hruška samega. V govoru občnega zbora čebelarjev v Noriinbergu je g. Hruška tako-le govoril:
Gospoda moja! Naj hitrejši, naj priprostiši in naj gotovši pomoček matico brezmatičnemu panju brez nevarnosti pridejati, je ta-le: Vzame se orodjiče. ktero je gospem in gospodičnam dobro znano, ter ga rabijo, da z njim odišavijo svojo obleko in se imenuje refrešiser.
Naj bolj navadna in priprosta podoba tega orodjiča je steklena, ko gosje pero debela, dva do tri palce dolga cevka, ktera do dna posode seže, v kteri je tekočina, ktero ima cevka v prašno roso spremeniti. Na zgornjem koncu
navpično stoječe cevke je druga vodoravno udelana cevka, ktera z navpično v pravokotni primeri leži.
Če se v to vodoravno ležečo cevko močno pihne, vzdigne se tekočina na kviško ter iz ležeče cevke prši kakor iz megle, tako da roka, če se nastavi, bo pač rosna, pa ne mokra. V stekleno posodo se dene zmes sladkorne vode in nekoliko melisnega cveta in sicer na pol navadnega kozarca za naprstnik polno cveta poprove mete (menta piperita). Potrebno je, da se pred vsako rabo tekoča zmes dobro zmeša, ker sicer ostane cvet na vrhu in bi ga kmalo v posodi nič ne bilo, ampak le sama sladkorna voda.
Hočemo panju staro matico vzeti, ter mu čisto ptujo dati, se naj pred sat za satom iz panja jemlje, dokler matico najdemo. Potem v panju ostalo satovje dobro poškropimo (naj boljše, če je mogoče od več strani) čez kake pol minute se to ponavlja, da bolj gotovo vsaka čebela nekaj dobi. Ravno tako se mora satovje, kterega smo iz panja vzeli, dobro na obeh straneh poškropiti, ter nazaj dejati. Poškropi se zadnjič še matica, ter se ined čebele spusti. Ravno tako se dela, če je bil panj brezmatičen, ali če se prideva matična zibelka.
Vse to se tak,6 hitro, ali še celo hitreje naredi, kakor sem pripovedoval in sicer tako varno in gotovo, da pri 70 do 80 poskušnjah se mi tudi ena ni nesrečno izšla. Le če je panj že pred imel dalje časa napačno matico — tro-tovnico, je treba včasih malo pogledati, kako se kaj čebele z ptujo kraljico poraz-umljejo. Dobro je v tem primerljeju poškropenje čez kake 2—3 ure ponoviti, ali znabiti še tudi drugo jutro.
Naj bi se vendar matica mrtva našla, je dozdevno brezmotičen panj matico imel, ter se tudi s tem ni dal goljufati. Včasih pa tudi zmes ni v pravi primeri, ter je bila preslaba. Je pa zmes premočna, ali če se čebele preveč poškropijo, postanejo res malo nemirne, ter hočejo vse zunej na skončnici prenočiti. Drugo jutro je pa vse spet v redu in družili kakoršnih koli škodljivih nasledkov nisem nikoli zapazil.
Porabi pa naj se take zmesi na panj 11/9 do 3 žlic, kakor je panj manj ali bolj čebeln. Da se čebelar tega bolj prepriča, ali tudi da. se dela bolj privadi, je prav, da prve skušnje z malovrednimi panjovi in maticami poskuša.
Ravno tako se dela, kedar čebelar hoče dva slaba panja v enega močnega združiti.
Iz nepremakljivega satovja se morajo čebele pred pregnati, da se matica uajde in odstrani; potem se satovje in čebele od vseh strani poškropijo, tako tudi matico, ktero smo panju namenili pridejati.
Ko bi se pri združevanji čebele raznih panjev začele med seboj klati in gristi, ni treba druzega ko poškropenje mirno ponoviti.
Kratko poročilo iz Tirolskega
društv. ud župn. Asmajer.
Leto 1873 je bilo pri nas za čebelarstvo srednje. Meseca junija je bila posebno dobra paša; od 12. julija pa skoraj da so čebele malo več, kakor nič dobile. Zato so roji slabi ostali, ter nekteri komaj s čebelami vred tehtali 6—8 fun.; močnejši panji so pač tudi 30—12 fun. tehtali. Letos se nadjamo dobre letine. Dve leti že ni mana padala, dasiravno je pri nas pogostna, zato ker je še mnogo šilovja po gorah: smerečja, hojevja in mecesnovja. Se ve da tudi pri nas se začenja tisto blago gojzdnarstvo, ki rajši vidi smereka na tleh kakor kviško rasti. Mislite si na Tirolskem gole gore!
Razne skušnje.
Gosp. M. Eisner je 1. 1871 priobčil sledečo skušnjo: Šest iu dvajsetega februarja sem pred čebelnjak mizo postavil, nabral nekaj leščevih ubrankov in dejal na mizo ter jih potresal z pšenično moko. Postavil sem tudi na mizo ma-selc s sladkorjem v jesen ukuhanega mošta. Kmalo so bili celi roji na mizi, ter so čebelice nabirale obilno obnožja in ga pridno doinii nosile. Še več pa jih je bilo na sladkem moštu, in v treh urah so vsega posrkale.
Toraj priporočam vsem čebelarjem v krajih, kjer je pomankanje leščevja ali vrbovja, naj skušnjo posnemajo. Se ve da se mora to zgoditi o lepem toplem dnevu.
Društveno vodstvo je v takih krajih priporočvalo že lansko leto nalašč za moko napravljena koritica. Na Kranjskem jih pač malo kje potrebujemo. Kjer pa ni spomlad verbovine in enacega grmovja, veliko koristijo in zlasti roje močno pospešujejo.
V časopisu „Volksarzt" piše dr. Schöpfer: „G. Lambowski v Petrogradu je moč čebelnega pika na sebi in pri drugih poskušal in opazoval. Onzatrduje. da je pik zanesljiva pomoč pri mrzlici posebno v vročih krajih. Tudi zoper raka, trganje po udih itd. čebelni pik pomaga, ker zraven krajne bolečine skoraj vse čutnice prešine. In zakaj bi ne? Saj tudi strupeni pik mravlje se od starodavnih časov rabi kot zdravilo v trganji in hromoti." — V ravno tem listu se poroča, da je neka 19 letna deklica hude vročnice bila ozdravljena, ko je te iz poparjenih čebel nekaj kratov popila. — Zapazil sem, da tudi homeopatje čebeli zdravilno moč v raznih boleznih pripisujejo in priporočajo.
Je komu že kaj znanega od zdravilne moči čebelne ?