29. štev. Poštnina plačana V Ljubljani, sobota 24. julija 192(>. izvod mn 1-70 Leto VI. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev za inozemstvo pa 8 dinarjev : |X| Ne tako! Naši internacijoiialni sodrugi so v svojih listih mišljenja, da jc italijanska gospodarska invazija v balkanske države, zlasti tudi v Jugoslavijo in predvsem v vzhodno obal Jadranskega morja materijalistična zgodovinska nujnost. Gospodarski pojavi, da so trdi in brezobzirni. Zaman je ves človekov trud, da bi jili preprečil. Kdor je močnejši in seveda tudi nasilnejši, bo prodrl in zastonj se mu upirajo slabejše sile. Iz te miselnosti sledi, da moramo Jugoslovani in zlasti tudi mi Slovenci z vdanostjo in božjo voljo in v globokem spoštovanju pred laško gospodarsko močjo in diplomatično spretnostjo, biti veseli, da nas Lahi sploh še pomandrali niso in da nam danes še puščajo nekaj samostojnega življenja. Ne tako. To je poklon imperijalizmu, kajti zgodovinska ali naravna mejnost, ki je kruta in brezobzirna, je najgrši imperijalizem. Mi se borimo proti človekovim naravnim nujnostim, ki izvirajo iz sebičnega izkoriščevanja. Pobijamo imperijalizem, brezobzirnost posameznika v -Kospodarskem življenju, pobijamo brezobzirnost stanov in razredov, pobijati moramo in bomo tudi brezobzirnost narodov, ki streme za gospodarskim zavojevanjem drugih narodov. To je vse po svojem bistvu eno in isto. Kakor nain je za boj proti individualni brezobzirnosti posameznika ali celih stanov in razredov potrebna borbenost In prcgramatšč-na iasnost, take potrebujemo borbenosti tudi v bojiu proti gospodarskim invazijam in strahovladam drugih narodov. Tej borbenosti daje prožnost in gibčnost naša narečna zavest in prepričanje, da ima vsak narod, tudi, ako je gospodarsko slabeijši, naravno pravico do samostojnega gospodarskega življenja, katero po nobenem drugem narodu ne sme biti cgro-ževano. Zato je naša naravna pravica in zapoved samoobrane, da ugovarjamo proti takim mednarodnim gospodarskim pogodbam, ki niso pogodbe na podlagi enakopravnosti, ampak le izraz gospodarske nadmoči enega pogodbenika nad drugim. Smešna je ta zgodovinska nujnost, tudi, ako jo je sam Marx pogruntal in če tudi je nedotakljiva fraza vseh internacijonalcev. Ta nauk je nevaren za cel delavski pokret. On zavaja k malodušnosti in resignaciji in do skrajnosti izveden bi moral imeti za posledico ukinitev vsega delavčevega strokovnega iii političnega udejstvovanja. Kajti, kar je usojeno, jc usojeno in nihče tega spremeniti ne more. Dosledno temu nauku bi se moralo delavstvo vleči pod drevo današnjega družabnega reda in samo gledati in čakati, kedaj bodo jabolka na njem tako nagnita, da tfodo padla na tla. Marx je delavce tudi na ta način tolažil, ko je učil, da bo meščanski družabni red sam od sebe dozorel in razpadel. Zgodovinska nujnost, da to zahteva. Kako lep pogled v bodočnost je to. In vendar vidimo, da je delavstvo izvedlo velike in težke boje, da ni mirno stalo pod drevesom. Zakaj to? Delavstvo samo ne veruje v absolutno moč zgodovinske materialistične nujnosti, odnosne noče verovati, da inora nad' njim kot slabeišlm gospodovati in ga izkoriščati močnejši. On sc temu brani, brani zato, ker ga k temu sili druga nujnost, to je nujnost življenskega obstoja. Za nas je italijanski gospodarski imperijalizem istoveten s kapitalizmom, z vsemi svojimi slabimi lastnostmi. Kapitalizem posamez-j nika se od kapitalizma narodov v prav niče-| mur ne razlikuje. Narod je pač skupnost gotovih posameznikov. Ako zahtevamo tak dru-; žabni red, v katerem ne bc medsebojnega individualnega izkoriščanja v notranjosti posameznih narodov, moramo hoteti tudi tak družabni red, v katerem ne bc medsebojnega izkoriščanja med naredi. Da Italijani naš narod izkoriščajo tako politično kakor gospodarsko, o tem ni dvoma. Proti temu izkoriščanju se mora dvigniti naš odpor, in sicer s poudarjanjem naših lastnih narodnih pravic. Ni merodajno, koliko vagonov blaga teče iz Jugoslavije v Italijo ali obratno. Čim več, tem boljše. Merodajno je le to, da ti vagoni nam prinašajo korist. Ako pa n. pr. Italija v svoji premoči vodi tako carinsko! politiko, ki je nam v škodo, pa magari italijanskemu delavcu v korist, se bomo taki politiki iz razlogov narodne samoobrane uprli, dokler ne moremo izvojevati take rešitve, ki bi bila obema deloma v jed-nako korist. Ne bomo mirovali zato, ker tako veleva volja zgodovinske nujnosti, italijanskega gospodarskega imperijalizma. Hočemo, da ovire medsebojnega življenja in stika med narodi padajo. Zato želimo, da se svoboda razširi preko meja. Pospeševati hočemo nam koristne mednarodne pogodbe. Pogodbe, ki urejajo gospodarske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo, pa niso nam v korist, vsaj v marsikakšni točki ne. Pravico in dolžnost imamo, da proti njim ne samo govorimo, ampak tudi zakričimo, ako ne udarimo. Neka solzava internacijonalnost položaja ne bo izboljšala, ker je italijansko politično in gospodarsko nasilje pač neodvratna zgodovinska nujnost. Zato smo mi narodno borbeni, ker narod, dasi beraški in ker je beraški ne bo trpel nad sabo tujega nasilja. Le škoda, da je pri nas v državi, na pravem mestu tako malo te prepotrebne narodne odločnosti in samozavesti. Drugim ie narodno navdušenje dovoljeno. Na Dunaju se je vršila mednarodna delavska športna olimpijada. Tudi Slovenci so bili gori. Zato, da se za svoje ideale navdušijo. Marsikaj zanimivega je bilo videti. Tako na primer piše «Arbeiter Zeitung», glasilo avstrijskih internacijonalcev, tudi o sprejemu, katerega je bilo deležno delavstvo iz Nemčije. Lepo in navdušeno piše, v dolgih poročilih. 1 očno zabeleži najmanjši vzklik. Duša dunajskega delavca je vzkipela, ko je zagledal iz vagonov stopati svoje tovariše iz Berlina in drugih nemških mest. Ne zato, ker je videl sodelavca, ampak zato, ker je pozdravljal delavca iz Nemčije. Slovenci takega sprejema niso bili deležni, tudi Čehi ne, isto tako ne drugi Slovani. Dunaj je svojo dhšo in srce odprl le svojim nemškim bratom. Arbeiter Zeitung v izbranih besedah pravi, da je bil sprejem Nemcev iz Rajha veličastna manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji, za združitev vseh Nemcev v eno močno državo. Ne vemo, ako je vsak posameznik velike množice v tem spontanem navdušenju čutil le internacijonalno in socijalistično. Mnenja smo, da je vsak čutil le nacijonalno. Ko je pa naše narodno-zavedno delavstvo žalovalo za izgubljeno Koroško in izgubljenim Primorjem, je bilo ozmerjano in je moralo slišati, da je podrepnik kapitalizma, šovinizma, podpornik krvavih vojska itd. Tako Nemci potrebujejo našo internacijonalnost za svojo nacijonalnost. Zopet dokaz, da je internacijonalizem, tako, kakor ga skušajo delavcu praktično v glavo vcepiti, prava nemška imperijalistična iznajdba v svoje lastne svrhe. Bog ve, kaj so čutili zastopniki nas Slovencev, ko so gledali to bratsko objemanje dunajskih in berlinskih delavcev — niso pa videli tega, ko je pripeljal vlak iz Prage. Nemci so priliko internacijonalne prireditve porabili za to, da poudarijo svoje na-cijonalne težnje. Mi pa ne bi smeli biti narodni in za svoje narodne težnje navdušeni in požrtvovalni? Nemci so pred vojno svoj «inter-nacijonalizem» tako gojili, da je cesar Viljem ob izbruhu mirno mogel reči, da ne pozna strank, ampak samo Nemce. Tudi sodrugi so mu takrat ploskali. ARGUS ABCUS ARGUS je naš najboljši domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb. ARGUS°ve informacije so vedno točne izčrpne ARGUS senaha^a v B°ofiradu'Vuka KHradiiča ipnijcov telefon je 0-25, njegov brzojavni AliUUl) naslov Argus. »Brezalkoholna Produkcija. Ljubljana, Poljanski nasip 10/36, pošlje vsakemu naročniku «Nove Pravde» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! Redukcija uradniških prejemkov. Ljubljana, 20. julija. Kakor skoro vse evropske države, tako je tudi našo državo zadela letošnje leto strašna nesreča obširnih povodnji, ki izpreminjajo velike poljane zorečega žitnega polja v razorana močvirja. V nekaterih, in to najbolj rodovitnih pokrajinah naše domovine je vsa letošnja žetev popolnoma uničena in še vedno obstoja nevarnost nadaljnjih poplav, ki morajo vplivati naravnost katastrofalno na položaj našega poljedelskega gospodarstva. Poleg tega bo pa tudi v krajih, ki niso neposredno prizadeti od poplav, žetev vse prej kot dobra, ker ne morejo ne žito ne ostali poljski sadeži vsled večnega deževja pravočasno zoreti in preti nevarnost, da bo segnilo, kar ni odnesla voda. Dolžnost države je, da z vsemi sredstvi priskoči na pomoč prizadetemu prebivalstvu in mu pomaga iz strašne bede, v katero je zašlo brez lastne krivde. Ker če sploh koga zadene kaka krivda na posledicah letošnjih vremenskih katastrof, potem zadene našo državno upravo, ki je leta dolgo skrajno zanemarjala najvažnejše hidrotehnične naprave. Med poučenimi krogi se je že dolgo popolnoma odkrito govorilo, da so zaščitne naprave proti poplavam nezadostne in da zanemarjeni nasipi ne bodo mogli zdržati naraščajočega vodnega pritiska pri dolgotrajnejšem deževju. Nesreča je sedaj tukaj in brez dvoma je država sedaj dolžna pomagati. Ce ni znala najti denarja za pravočasno popravo nasipov in odvrnitev nevarnosti, ga zdaj mora najti vsaj za delno omiljenje škode, katero je deloma sama zakrivila po svoji zanikernosti. Pod obupnim pritiskom prizadetega prebivalstva se je te svoje dolžnosti vlada polagoma tudi že pričela zavedati. Treba samo najti vire, iz katerih naj se črpajo potrebna denarna sredstva. In ker v proračunu ni predvidenih zadostnih vsot, treba poseči po izrednih dohodkih ali izrednih prihrankih. In vlada je sklenila prihraniti za pomoč po-plavljencem potrebne vsote tam, kjer bi jih nikakor ne smela iskati: pri redukciji uradniških plač. Kakor poroča dnevno časopisje, je stavil g. minister Pucelj na zadnji seji Hrvatske seljačke stranke predlog, da naj se plače državnim nameščencem znižajo. In vlada je v svoji zadregi in svoji znani socijalni reakcionarnosti to stališče usvojila. Vsem državnim nameščencem naj se znižajo prejemki in sicer postopno od 5 odstotkov pri najnižjih do 30 do 50 odstotkov pri najvišjih uradnikih. Istočasno naj bi se znižale tudi ministrske in poslanske dnevnice. To je tako nečuveno drzen napad na živ-: Ijensko eksistenčno možnost državnih nameščencev, da človek ne more doumeti, kako se more najti med odgovornimi činitelji le en sam resen človek, ki pristaja na tako brezsrčno demagogijo. Državni nameščenec, ki je mec! vojno in po vojni iz idealizma in nemoči prestal vso grozoto bede in pomanjkanja, ki je s trač al in hodil oblečen malodane v cape, državni nameščenec, ki še danes niti od daleč ni dosegel eksistenčnega minima, primernega njegovi izobrazbi, njegovemu socijalnenm položaju in njegovim potrebam, državni nameščenec, ki tiči še izza vojne in poprevratne dobe v težkih dolgovih in ki še danes ne more dostojno preživljati sebe in svojih, če ne more dobiti postranskega zaslužka — ta ubogi državni nameščenec naj sedaj nosi in plača škodo, nastalo vslec! poplav, katerih vzrok ni v zadnji vrsti, kot že rečeno, indolenca in brezbrižnost vlade. Če se bo ta cinični naklep vlade v resnici udejstvil, potem lahko mirno rečemo, da bo iz naše državne uprave izginil zadnji sled vestnosti, da ne rečemo poštenosti, ker končno je le vsak sebi najbližji in od zraka živeti nikdo ne zna in ne more. Razumljivo in popolnoma gotovo je, da bo po poplavah in dolgotrajnem deževju povzročena slaba letina skrajno neugodno vplivala na cene ne samo na žitnem, temveč tudi na vsem ostalem živilskem, tudi živinskem trgu. Že danes se govori v trgovskih krogih o ogromnem povišanju cen moke, masti in drugih najnujnejših živil in pridne gospodinje se že danes hite zalagati s temi živili, v kolikor jim to dopuščajo skromna denarna sredstva, ki so jim na razpolago. In prav v tem pogledu je- zopet državni nameščenec v najslabšem položaju, ta je vsa zadnja leta živel in moral živeti v najboljšem slučaju iz rok v usta in na kake prihranke niti misliti ni mogel. Torej pri naraščajoči draginji najnujnejših življenskih potreb — cene živilom bodo nedvomno vplivale tudi na cene industrijskih proizvodov — reducirane plače, to naj bo žalostna usoda jugoslovanskega državnega nameščenca. lega udarca v lice državno nameščenstvo ne sme mirno sprejeti in prenesti. Država in vlada ima na razpolago dovolj drugih potov, da pride dot potrebnega denarja za pomoč) poplavljcncem. Državni nameščenec ga ji ne bo dal, ker ji ga dati ne more. Ce bo pa v to prisiljen, se bo to kruto maščevalo nad državno upravo in nad vladajočimi strankami. Obrambna akcija se mora pričeti takoj. Nobenega odlašanja, ker sicer bi znalo biti prepozno. V eno odločno fronto proti nameravani krivici se morajo složno strniti vse strokovne organizacije v vsej državi in naj bodo osnovane že na tej ali oni podlagi. Sedaj je čas, da nameščenci že vendar enkrat pokažejo, da niso smet, s katero bi se smela vsakokratna vlada smelo in lahkomišljeno igrati, temveč da predstavlja v enotni volji bojno silo, pred katero se mora umakniti cinizem in socijalna reakcionarnost tudi najvišjih. In enotno akcijo strnjenih državnih nameščencev bo brezdvomno podprlo tudi zasebno uradništvo, delavstvo in vsa ostala poštena javnost. Ker državni nameščenec ne zahteva ničesar drugega, kot da mu puste njegov že itak skromno odmerjeni košček kruha. Politični pregled. K politični situaciji. Vlada se Cisto umetno vzdržuje. Že zdavnaj bi radikali radičeveem odpovedali zavezništvo, če bi bila možna druga vladna kombinacija. V načrtu je, da se sredi septembra skliče narodna skupščina. Z zasedanjem narodne skupščine pa ne bo več mogoče zavlačevati krize, v kateri se faktično nahaja vlada. Radi; čevci se hočejo za vsako ceno vzdržati na vladi. Prav tako pa radikali niso voljni popustiti, da 'ni izgubili odločilen vpliv na državno politiko. Radi-čevci in radikali pa ne predstavljajo več tako enotnih strank kot pred enim letom, ko se je sestavila Rli vlada. Med radikali jo prišlo do velikih nesoglasij. Ustanovil se je poseben Jovanovičev klub in tudi Maksim o vičevi pristaši ne soglašajo s politiko, ki jo zasleduje predsedstvo radikalne stranke. Radičeva stranka je oslabljena z Nikičevo akcijo, katero podpira del radikalov,. ki hoče za vsako ceno obdržati Nikiča v vladi. Mnogo se zadnji čas govori o tem, da bi nastopila vlada, ki bi imela svoje oporišče v vseh onih skupinah, ki stoje ria popolni izvedbi Vidovdanske ustave. Na vidiku je nova strankarska formacija, kateri bi naj pripadal oni del radikalov, ki je odločno proti sodelovanju z Radičem, dalje naj bi pripadali novi formaciji samostojni demokrati, Nikičeva skupina in oni del Davidovičeve stranke, ki je voljan zapustiti svojo dosedanjo opozicijonalno taktiko in kateremu ni po volji sodelovanje z ožjim opozicijo-nalnim blokom. Seveda je pa ta nova politična formacija šele v nastajanju in bi bilo o kakšnih definitivnih zaključkih še veliko preuranjeno govoriti. Politični položaj je pJPč tak, da se zaenkrat še samo išče in tipa po izhodu iz krize, -v katero je zašla RR vlada. Stoti shod. Preteklo nedeljo je priredil Svetozar Pribičevič zelo dobro obiskani shod v (Mini. ki je njegov stoti shod, odkar je na vladi RR koalicija. Na shodu je Pribičevič obsodil izrabljanje kraljevega imena v politični agitaciji. Pribičevič je nadalje izjavil, da bo v najkrajšem času izbruhnila vladna kriza. Samostojni demokrati se pa ne bodo udeležili reševanja vladne krize' Samostojni demokrati zahtevajo svobodne volitve, ki so edina možnost, da se razreši sedanja politična ' situacija. Pribičevič je v svojem ffOVohi zahteval, da naj vlada priskoči poplavljenoom na pomoč š sredstvi iz dispozicijskih fondov. Prepiri med beogradskimi radikali še sedaj niso ponehali. Nikakor se ne morejo zediniti za enotno listo za občinske volitve. Pretekli teden so radikali sklicali zbor zaupnikov, na katerem bi se naj sprejela volilna lista. Zbor jo bil razdeljen v dve grupi: med pristaše Maksimoviča in Bobiča. Maksi-movičeva grupa je po dolgotrajnem, in razburljivem zborovanju zmagala in odglasovala svojo listo. Bobič (znani pašičevec) je ostal v manjšini. Koncem zborovanja je odšla vsaka grupa pri svojih vratih iz zhorovalne dvorane. Zunaj pred hišo je potem še vsaka grupa zase nekaj časa zborovala. Navzlic Maksimovičevemu uspehu pa ni spor zaradi kandidatno liste toliko časa odstavljen z dnevnega roda, dokler ne spregovori zadnjo besedo centralno vodstvo radikalne stranke. Bobič grozi, da bo nastopil s svojo listo, če ne dobi zadoščenja od vodstva stranke. Za primer, da bi radikali nastopili v Beogradu z dvejna listama, je zelo verjetno, da propadejo in da dobe občino v roke davidovičevi demokrati. Samo pred sodiščem. Stefan Radič se je vozil iz Zagreba na Sušak v istem vagonu kot znani radikalni poslanec dr. Janjič. Radič je pozneje izjavil časnikarjem, da je Janjiča napodil iz vagona, ker se z njim ni hotel voziti. Janjič je v beograd-skili časopisih odgovoril, da Radič ni govoril resnice, ker se sploh, skupaj nista vozila, kajti bila sta vsak v svojem oddelku vagona. Sicer pa Ja: njič sploh ne govori z Radičem drugače kot pred sodiščem. Končno je Janjič obljubil, da bo .V. narodni skupščini vložil interpelacijo, kako 'je to mogoče, da se Radič,, ki ni poslanec, vozi s svojo familijo v prvem razredu. Konflikt med Radičem in Janjičem je le toliko . zanimiv, da znova ( strira skrajno neprijateljsko razmerje med v1'" ninii »zavezniki*. Janjič jo bil poleg toga. .%1 si K I\ k je zapelo ob odprti gomili krasne žalostinke. Na grobu se je poslovil od pokojnika z ginljivim nagovorom njegov sošolec br. Stanko Bokal, a iz oči mnogobrojne množice so pa pritekle solze kot v dokaz globokega spoštovanja do preminulega mladeniča. Naj Ti bo, prerano preminuli brat, zemljica lahka! ZIDANI MOST. Podružnica Samostojne strokovne delavske Unije v Zidanem mostu javlja vsem članom tužno vest, da je preminul vrli in zvesti član, tovariš Alojz Roter. Bil je delj časa bolan in je vsled bolezni v celjski bolnici dne 18. t. m. preminul. Zapustil je staro, nepreskrbljeno vdovo. Pokojnik je bil vrl narodnjak in od vsega početka član naše podružnice. Dragega pokojnika, našega Lojzeta, ohranimo v trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača gruda, preostalim naše sožalje. HRASTNIK. V soboto 24. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne pri Dolinšku občni zbor Narodne strokovne zveze, katerega se udeleži tudi delegat izvrševalnega odbora iz Ljubljane. Vabimo vse člane, da se tega važnega zborovanja udeleže polnoštevilno. PRIPRAVLJALNI ODBOR USZ V ČRNI je sestavljen iz tehle tovarišev; Cesar Pavle, Obretan Ivan, Hancman Franc, Jančar Rajko. Rek Maks, Pogačnik Jernej. Mauhler Edi, Močilnik Ivan, Paradiž Avgust, Tomše Franc, Tomše Anton, Golob Ivan, Godec Avgust, Filatov Jurij, Iviselov Gregor, Hober Franc. nih so se ženske nižjih in srednjih slojev ba-vile celo z delom izven domače hiše, s trgovino itd., medtem ko so možje doma predli in tkali. Pri Grkih je bil položaj žene vedno časten in Grki so že od nekdaj živeli v mono-gantiji. Nazor Grkov o enakopravnosti ženske z tnožem se javlja že v grškem bajeslovju. Čeprav so ženini plačevali neveste njihovim roditeljem s svečanimi darovi, vendar to ni pomenilo, da so ženske blago. Pripadala jim je pravica, biti možu svobodna dru-žabnica in gospodarica v hiši. Stare Rimljanke so se odlikovale po resnosti, strogosti in nravnosti. V rodbinah so imele velik vpliv na vzgojo otrok in ostale domače zadeve. Žene so stanovale z možmi v istih prostorih, oskrbovale domače delo in spremljale z otroci moške v boj. Uživale so veliko spoštovanje. Že pri starih Slovanih so bile ženske v domačem in družabnem življenju zelo upoštevane, o čemur ne pričajo samo različna ustna sporočila in ves značaj Slovanov, temveč tudi določene zgodovinske vesti o enakopravnosti žene z možem. Položaj ženske se je pri vseh starih narodih pričel polagoma slabšati, kakor hitro je pričela padati njihova izobrazba in morala. Krščanstvo je postavilo v Mariji vzor prave ženskosti in pravega materinstva. Iz krščanskega, romanskega in maurskega življa se je razvil oni viteški kult ženske, po katerem se odlikuje ves srednji vek. Polagoma pa je prestopil ta kult meje naravnosti, postal prenapet in se izpremenil v smešno-bedasto galantstvo. Kakor ima skoro vsaka stvar svojo dobro in svojo slabo plat, tako je bilo tudi z vplivom krščanske vere na položaj ženske v družbi. Na eni strani je kult Marije napravil iz žene spoštovano bitje, na drugi strani pa se je pojavil asketizem (pretirana vzdržnost) in celibat (prepoved duhovniških zakonov), srednjeveško samostansko življenje ter mnoge druge cerkvene ustanove so neugodno vplivale na položaj ženske. Politični, družabni in industri-jalni razvoj je pospešil izravnanje razmer med obema spoloma na osnovah pravičnosti in razuma. \John Stuar Mili se izraža o ženskem vprašanju s sledečimi besedami: «Osnova, po kateri se ravna sedanje razmerje med obema spoloma, torej zakonita podrejenost enega spola drugemu, je krivična in tvori eno glavnih ovir za večjo " izpopolnitev človeštva. Vsled tega je pravična zahteva, da se jo izmenja z osnovo popolne enakopravnosti.* Od onega časa, ko se je John Stuart Mili brez bojazni postavil na čelo boja za ženske pravice, je osamosvojitev žensk že zelo napredovala in jim danes nudi možnost, da sc izobražujejo prav tako popolno kot moški in se pripravijo za popolno samostojnost. Seveda je ženska že po prirodi določena bolj za dom in rodbino. «Moderna družba potrebuje višjega zakona in ljubezni,* pravi Masaryk, «ženo moramo bolj upoštevati in bolj ceniti. — Žena kot dopolnilo moža, mož kot dopolnilo žene, oboje spojeno tvori človeka, medtem ko sta ločena nezmožna dvigniti se k najvišji sreči, k popolni harmoniji. Samo tam more biti soglasje, kjer se spajajo razni akordi.* ★ — Slušateljice na ljubljanski univerzi. Vedno Dol j se žene posvečajo tudi visokošolskemu študiju. Svoj čas so bile še redke one, ki so študirale na univerzi. Po osvobojenju, ko smo pa dobili v Ljubljani univerzo, so se tudi žene posvetile višjemu študiju. Ljubljanska univerza je izkazala v zimskem semestru 1925./1920. na filozofski fakulteti 52 rednih in 18 izrednih, na juridični fakulteti 15 rednih in !) izrednih, na medicinski fakulteti 8 rednih in na tehnični fakulteti 9 rednih slušateljic. Skupaj je na ljubljanski univerzi 84 rednih in 27 izrednih slušateljic. — Ženske srednje šole v Sloveniji. l>o sedaj jc v Sloveniji šest ženskih srednjih šol. Posebno sc priglašajo v velikem številu kandidatke za učiteljišča. Vsako leto slovenska ženska učiteljišča odklonijo najmanj dve tretjini priglašenih, ker so šole prenapolnjene in ker ni v učiteljskem stanu tolikega povpraševanja po učiteljicah, kolikor se jih vsako leto vedno znova priglaša v prve letnike učiteljišč. «Slovenska žena.* Splošno žensko društvo v Ljubljani je za svojo 251etnico priredilo na letošnjem ljubljanskem velesejmu razstavo »Slovenska žena*. Bogata in vzorno urejena razstava jc podala kulturno, vzgojno, gospodarsko in socijalno sliko o udejstvovanju slovenske žene v preteklih desetletjih. Pri tej priliki je izdalo Splošno žensko društvo tudi knjigo »Slovenska žena*, ki jo zaiadi njenega mnogovrstnega gradiva vsakomur, ki se zanima za žensko gibanje v Sloveniji, najtopleje priporočamo. Knjigo jc uredila Minka Govekarjeva. Cena knjigi je 25 dinarjev, gotovo nizka za 27!) strani. Zahtevajte v vseh javnih lokalih „Novo Pravdo"! Ženski vestnik. Štev. 29 «NOVA PRAVDA*, 24. julija 1926. Stran 5 Mladinski vestnik. Gozdovniško taborenje pod Peričnikom. Letos je sklenilo Združenje slovenskih tabornikov postaviti svoje wigwame v prelepi in romantični dolini, v Vratih pod Triglavom. Ker sem sam tabornik in sem se udeležil delno tega taborenja, naj ga vsaj na kratko opišem, da spozna naša javnost lepo življenje naših slovenskih tabornikov. Dan pred odhodom smo se podali na državno polikliniko, kjer smo bili po zdravnikih pregledani, stehtani in zmerjeni od nog do glave. Zdravnika sta konštatirala, da smo vsi zreli in sposobni za vsako življenje v prosti naravi, kar je razveselilo vse one, ki smo se kljub večnemu dežju namenili prebiti nekaj tednov v prosti naravi. V torek 6. t. m. smo jo mahnili z vlakom do Mojstrane in potem na kraj naše taborniške naselbine. Dan pred nami je odšel v Vrata naš tehnični vodja br. Rdeči Volk z dvema asistentoma, ki so imeli nalogo, preiskati teren in najti najlepši prostor v Vratih. Naš Crui Ris je našel res prelep in naravnost krasen prostor. Na desnem bregu Triglavske Bistrice, nasproti Peričnika, smo se utaborili. V naš tabor je vodila steza, ki tvori nadaljevanje turistične poti na desnem bregu Bistrice. Tabor je postavljen na lepi ravnici, s katere je prekrasen razgled na Peričnik. Ko smo postavili totem, ki je pestro poslikan v indijanskem slogu in nosi na vrhu znak ZST ter pod njim 12 storžev, ki pomenjajo 12 taborniških zakonov, smo ugotovili, da tvori totem, taborni ogenj, veliki šotor, Peričnik in Ko-kova Špica ravno črto. V taboru smo postavili velik in nekaj malih šotorov, sredi taborišča smo zanetili Večni Ogenj, krog njega postavili 24 kamnov, ki so vsi lepo poslikani in tvorijo taborniške sedeže pri večernih zborih krog ognja. V gozdiču nad taboriščem smo zgradili kuhinjo, ki je imela lepo ognjišče s sedežem, da je naš Beli Medved lahko sede kuhal. Še pravi pravcati dimnik smo postavili in dali tako ognjišču pravo obliko modernega štedilnika. Letos nas ni taborilo veliko število, ker smo imeli začetkoma zelo neugodno vreme. Dan za dnem in noč za nočjo dež, ki ni baš najbolje učinkoval na naše mlade tabornike. Življenje v taborišču je bilo kaj lepo. Rano zjutraj smo ustajali, se do pasu umili v ledeno mrzli Bistrici, potem pol ure telovadili in nato dobili gorkega čaja ter celo štruco kruha. Po zajuterku smo šli na delo. Eni so pospravljali, drugi cepili in nosili drva, tretji kuhali itd. Vsakdo je imel tja do opoldne svoje delo in prenehal ž njim, šele takrat, ko nas je Beli Medved z dvakratnim žvižgom pozval po obed. Obed je obstojal iz ene ali več jedi in v dovoljni količini, da nismo nikoli šli lačni od mize, prav za prav ne od mize, ker v taboru miz ne poznamo. Po obedu smo umivali posodo, nato smo imeli dve uri počitka in po počitku smo imeli kopanje, različne vaje, telovadbo itd. Ob 6. uri je žvižg naznanil večerjo, katere smo bili vedno veseli. Vsak član je dobil skoro cel liter dobre mlečne kave ali kakao-a in še pol štruce kruha. Po večerji smo bili prosti in delali izlete v bližnjo okolico. Ob 9. uri zvečer smo se zbrali pri ognju, kjer nam je navadno br. Rdeči Volk predaval o taborništvu. Ob 10. uri smo šli k počitku. Le določeni stražarji so se vsake tri ure menjali in nas čuvali vsega zlega. Življenje v taboriščih je kaj zanimivo in pestro, čas nam je minil še prehitro in kar naenkrat je minilo moje Hdnevno taborenje in ž njim tudi moj letni dopust, ki me je prignal zopet v nehigijenične človeške wigwaine, ki so zidani in nimajo dovolj zraka. V času lepega vremena so taborniki delali izlete. Pako so napravili po skupinah izlet na našega očaka Triglava, na Stenarja, Škrlatico in na druge hribe. Naše letošnje taborišče je obiskalo lopo število naših prijateljev in turistov, ki so se vsi pohvalno Tudi šef državnega higijenskega zavoda, g. dr. Pirc nas je obiskal in se pohvalno izrazil o naši taborniški misiji ter nam naklonil prav lepo podporo za priboljšek taborniške hrane. Ce bi imeli več takih podpornikov, bi nas v taborišču bilo lahko še enkrat toliko, ker bi vzeli s seboj tudi vse one, ki jim slabe materijalne razmere niso dopustile pohiteti z nami. Nekaj članov smo sicer podprli, a vse ni bilo mogoče, ker je ZST mlada organizacija, ki nima fondov in tudi podpore ni našla v oni meri, ki bi jo potrebovala. Pa o tem enkrat prihodnjič. /J. M. — Udeležba delavstva na čistem dobičku. Angleški minister dela je v spodnji zbornici poročal, da je delavstvo na čistem dobičku udeleženo v 234 podjetjih. Zadruge in podobne samopomiožne gospodarske organizacije pri tem niso štete. Število tega delavstva znaša 175.000 ali 1 % celokupnega angleškega delavstva. — Socialna «obremenitev» v Avstriji. Dunajska delavska zbornica je izdala zanimive številke o socialnem zavarovanju in o obremenitvi avstrijske industrije iz tega naslova. Številke pravijo, da ta obremenitev znaša 4—11 'A % od izplačane mezde. Najbolj so obremenjena podjetja z visoko nevarnostjo za življenje. Obremenitev iz naslova plačanih dopustov in pokojninskega zavarovanja nameščencev pa znaša 1 %. Računano na posameznega delavca znaša tedenska obremenitev približno 2'A—4A šilingov. Pri nas je obremenitev z n a t n o manjša in vendar je tak odpor. — Zaposlovanje inozemcev. Vsi ino/.emici, ki so bili zaposleni v naši kraljevini že pred dnem 14. junijem 1922. do danes nepretrgoma in na katere se odredbo § 103. zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo ter do danes še niso vložili prošenj po členu 7. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, se ponovno opozarjajo, da takoj vlože prošnje za izdanje predpisanih uradnih potrdil pri pristojnih inšpekcijah dela v Ljubljani, oziroma v Maril>oru. (Natančnejše podatke vsebuje razglas v Uradnem listu št. 3 1.1.) — Deložiranci. V Ljubljani je z vsakim dnem večjo število deložirancev. Stanovanjski zakon omogoča, da v raznih primerih lahko hišni posestniki odpovedo stanovanje svojim najemnikom. Na podlagi razsodbe rednega ali stanovanjskega sodišča morajo najemniki zapustiti svoja stanovanja, ne da bi jim bilo nakazano drugo stanovanje. Deložlranci so primorani postaviti svojo opravo na javne prostore. Oprava je pokrita s plahtami, kar pa še ne preprečuje, da bi je ne uničeval dež. Navadno so deložiranci »konoirtsko najšibkejši sloji. Družina, ki je s krvavimi žulji opremila svoje stanovanje, mora prepustiti svoje edino premoženje na milost in nemilost vremenskim neprilikam. Oprava, ki je bila nekaj tednov na prostem, je popolnoma pokvarjena. Deložiranee ni samo izgubil stanovanja, ampak je utrpel tudi nenadomestljivo škodo na opravi. Vemo, da mestna občina no more dati vsem brezstanovanjcem strehe. Vendar smo pa mnenja, da bi mestna občina morala poskrbeti vsaj zato, da lahko spravijo deložiranci svojo opravo v skladišča. Če občina nima na razpolago svojih skladišč, bi jih morala najeti pri privatnikih, ali pa postaviti provizorne barake, kjer lahko deložiranci vskladiščijo svojo opravo. — Izseljevanje v Francijo. Ministrstvo za soci-jalno politiko je na intervencijo francoskega poslaništva odredilo, da dobe delavci šele takrat potni list za Francijo, če so z dokumenti dokazali, da imajo v Franciji že zagotovljeno delo. — Odgovor državnih nameščencev vladi, širši odbor Saveza državnih nameščencev v Beogradu JESENICE. Bratje Jeseničani, iz Dobrave, Javornika, kakor tudi iz vse okolice, ne pozabite, da se vrši v nedeljo dne 25. julija t. 1. v lokalu «Brat-stva» pri g. Kobalu na Savi članski sestanek NSSZ. Na dnevnem redu je tudi predavanje «Civilizacija in nje napredek*. Predava br. Ivan Poženel. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Bodite točni! — Navzlic pozivu, kateri je že teden dni nabit na deski v tovarni, žal, člani še do danes niso poravnali članarine, dasiravno je okrožni tajnik redno dnevno od 9.—12. in od 14.—18. ure v društvenem lokalu. Bratje! Storite vendar svojo dolžnost, ker le na ta način lahko zahtevate tudi od organizacije povračila. to4e resolucijo: 1.) Glavni Savez državnih name- ščencev prispeva Narodnemiu odboru za pomoč po-plavljencem 10.000 Din. 2.) Glavni Savez apelira na vse državne nameščence, da naj po določeni skali vsi brez razlike s prostovoljnimi prispevki podpirajo reševalno akcijo. Prostovoljni prispevek naj bi se odtrgal kar pri mesečni plači. Državni nameščenci pa so pripravljeni privoliti tudi v to, da odredi vlada enkratni prispevek vseh državljanov v korist poplavljencem, izvzemši one, ki so oškodovani vsled poplave. — Uprava Saveza ugotavlja dalje po vsestranskem razmotrivanju položaja, da državni nameščenci ne dobivajo niti pristojni minimumi za eksistenco in da bi se torej moralo poprej razpravljati o izboljšanju njihovega materijalnega položaja, kakor pa da namerava vlada zvaliti vse breme ravno na nje. Zato tudi odločno odklanja vsako znižanje prejemkov državnih nameščencev. — širši odbor je izvolil tudi posebno deputacijo, ki se naj zglasi pri predsedniku vlade in ustno protestira proti znižanju službenih prejemkov državnih nameščencev, če bo vlada vztrajala pi‘i Svojem sklepu glede znižanja prejemkov, skliče osrednji odbor izredno skupščino Saveza državnih nameščencev z dnevnim redom: Znižanje službenih prejemkov. Pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri resolucijah in interpelacijah, ampak da se bo organizacija državnih nameščencev poslužila vseh legalnih sredstev v obrambo pravic svojih članov.’ — Važno za izseljence v Ameriko. S 1. julijem je nastopilo v Zedinjenih državah novo fiskalno leto in bodo od tega dne dalje izdajale ameriške oblasti, odnosno konzulati, priseljeniške vize že na račun kvote tega leta. Na Jugoslavijo odpade mesečno največ 67 vizumov. Ljudje, ki so si pridobili tak vizum, imajo potem še štiri mesece časa za vkrcanje, sicer pa vizum zastari. Polovica vseh viz je rezervirana za one, ki imajo po tozadevnih določbah prednost pri naselitvi. V minulem letu Jugoslavija ni povsem izčrpala svoje kvote. Pregled priseljencev se v nekaterih državah že vrši v inozemstvu, kar ima to prednost, da se takim izseljencem pri izkrcanju v Ameriki ne dela nobenih težkoč. Med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami žal tozadevne pogodbe še ni. Zaradi tega se često zgodi, da so naši priseljenci pri zdravniškem pregledu v ameriških lukah zavrnjeni, zaradi česar trpe seveda občutno škodo, ker so bili vsi izdatki za vizum in potovanje zaman. — Bosanski rudarji zahtevajo obnovo kolektivne pogodbe iz leta 1925. med Savezom rudarjev in direkcijo državnih podjetij. — Državni dečji domovi. V proračunu ministrstva za socialno politiko je določenih za vzdrževanje državnih dečjih domov 6 milijonov dinarjev za prehrano otrok, 1 milijon dinarjev za obleko, 700.000 dinarjev za obutev, 150.000 dinarjev za posteljnino in 160.000 dinarjev za perilo. — Sanatorij za tuberkulozne v Mariboru. Minister za narodno zdravje jo dal protituberkulozni ligi v Mariboru podporo v znesku 50.000 dinarjev za zgradbo sanatorija. izražali o našem taborišču in o nalogah taborništva, je na svoji seji soglasno sklenil, da predloži vladi Tedenske vesti. — Plaz opostošil več domačij. Vsled deževja I bivalstvo več vasi. Ker je deževje ponehalo, je se je v Rečicah usul 50 metrov širok plaz, ki je | znatno olajšano delo na nasipih. — Brezposelnost v Berlinu vedno bolj narašča. Sedaj je brezposelnih 227.000 osel). — Mezdno gibanje krojačev v Zagrebu. Krojaški delodajalci v Zagrebu so pomočnikom odpovedali kolektivno pogodbo z namenom, da znižajo mezde. Pomočniki so se temu uprli in deloma stopili v stavko. Pokrajinska skupščina UJU se je vršila od 16. do ,18. t. m. v Celju. Skupščina je bila mestoma zelo burna. Na skupščini so zmagali tako zvani deklaraši. Nasprotniki deklaracije so zapustili 'zborovanje. — «Ljubljana v jeseni». Tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: avtomobilsko, motorjev, koles in potrebščin; radio; higijeno; slovensko upodabljajočo umetnost; razstavo psov in konj; vrtnarsko; kmetijsko. Kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrarnega gospodarstva. — Kralj za poplavljence. Kralj je izročil društvu Rdečega križa znesek 1,200.000 dinarjev za podporo poplavijencev. — Kongres pravnikov se bo vršil od 9. do 11. septembra v Ljubljani. Jugoslovanske - češkoslovaške lige bodo zborovale dne 7. in 8. avgusta v Ljubljani in na Bledu. Iz Prage je priglašenih več gostov. Diplomatski škandal. Pred tremi meseci je bil naš tržaški konzul Dušan Stepanovič prestavljen iz Trsta v Gradec. Stepanovič se je vsled prestavitve delal užaljenega in je podal ostavko na državno službo. Preden je pa oddal konzularne posle svojemu nasledniku, je pobegnil neznanokam. Revizija v tržaškem konzulatu je dognala, da je Stepanovič poneveril dva milijona državnega denarja. Za Stepanovičem je izdana tiralnica. Inozemsko časopisje podrobno obravnava škandal o našem konzulatu v Trstu. Razumljivo pa je, da to ne povečava ugleda naše države v inozemstvu. — Konkurzi. Vedno bolj se množe konkurzi velikih trgovskih tvrdk. Posebno Slovenija je v tem pogledu zelo prizadeta. Toda tudi Srbija ni izvzeta. V Skoplju je napovedala konkurz dragulja rska tvrdka Dimitrijovič. Pasiva izkazujejo 1,400.000 dinarjev. — Nepošten davčni uradnik. Dragovič Zlatno, knjigovodja davčnega urada v Velikem Bečkcreku, je živel zelo potratno. Dolgo niso prišli Dragoviču na sled, od kje ima toliko denarja. Končno se je vreča vendarle odvezala. Dragovič je številnim davčnim' obvezancem črtal davek pod pogojeni), če se mu je dalo bogato podkupnino. Dragovič je sedaj suspendiran od službe in v preiskavi. — Smrt vsled stekline. Rudarja Andrija Maca v Novem Sadu je ugriznil stekel kunec. Maca je vsled ugriza pobesnel in kmalu nato umrl v bolnici. , — Prebivalcev v Nemčiji so pri zadnjem uradnem štetju našteli 62,300.000. — Utopljenci. Kopalna sezona je zahtevala svoje žrtve. V Ljubljanici je utonil 121etni učenec Filip Sotina iz Most. V jami, ki je nastala pri kopanju gline za opeko, so utonile v Račjah 131etna Andreja, hčerka posestnika Šijanca, ter 14- in 1 dietna Zofka in Leja, hčerki prometnega mojstra Zorca. V Zagrebu so utonili Peter Zinnner, krojaški pomočnik, ter dve deklici pri plavanju iz zagrebškega mestnega kopališča preko Save. — Plenitev po poplavljenih domovih, številne ciganske tolpe plenijo po zapuščenih hišah ob Donavi. Tolpe so opremljene s čolni. Ciganske tolpe zasledujejo orožniki. Prebivalstvo je upravičeno razburjeno vsled zločinskega nastopanja ciganov. — Železniška nesreča. V bližini Gornje Radgone je, skočil, s tračnic železniški stroj. Vzrok nesreče je, da so pragovi v skrajno slabem stanju. Proga Gornja Radgona—Ljutomer je skrajno v slabem stanju. Železniška uprava mora takoj izvršiti temeljita popravila, da se no zgode velike nesreče. popolnoma uničil Slemenškovo domačijo, veliko škode je pa napravil še na travnikih in vinogradih drugih posestnikov. Slemenšku je plaz podrl hišo in gospodarska poslopja. Občinska cesta je zasuta s, prstjo do štiri metre visoko. — Velika zastrupi jenja vsled pokvarjenega sladoleda. V delavskem okraju Londona (Poplar) je obolelo 200 do 300 ljudi, ker so uživali sladoled od prodajalcev po cestah, ki so imeli pokvarjeno blago. — Poplave. V zgornjem toku (na državni meji) še vedno narašča Donava. Bački preti nevarnost novih poplav. Na večih krajih so bili znova pretrgani nasipi. Oblast je odredila, da zapusti pre- RUŠE. Že zadnjič smo obljubili, da se zopet oglasimo in poročamo kaj novic iz našega kraja. Danes se nam nudi prilika, da se nekoliko pobavimo s prilikami pri nas. Potrebno se nam zdi, da spregovorimo par besed o tovarni za dušik. Pred mesecem; nam je vodstvo tovarne odvzelo kar 30 % doklad za prašno delo. Ta udarec je delavstvo sprejelo ravnodušno in niti z mezincem se ni branilo ter tako pokazalo, da v našem delavstvu ni najmanjše odporne sile. Še naši največji kričači in glavni zastopniki delavstva, naši sodrugi, so šli molče preko udarca, boječ se najbrže zamlere pri vodstvu tovarne. Pa še druge udarce doživljamo tu, katerih ne moremo zamolčati. Tovarna je prisiljena graditi delavska stanovanja, da izseli delavstvo iz sedanjih nehigijeničnih in z mrčesom napolnjenih stanovanj. Z ozirom na to je vodstvo tovarne razglasilo, da bo zgradilo nekaj delavskih stanovanj in pozvalo delavce, da se javijo za stanovanja. Pozvalo je vse nameščence, da se izjavijo, ako reflektirajo na novo stanovanjc, ki bo stalo mesečno 140 Din, a obenem je javilo, da se tudi stara stanovanja podražijo od 20 na 70 Din. Na razglas se je javilo okrog 70 delavcev, kar je imelo za posledico, da je vodstvo izdalo nov razglas, da se zviša najemnina za nova stanovanja na 200 Din, za stara od 20 kar na 140 Din. Preko tega pa delavstvo ni moglo mirno in pričelo se je neko gibanje. Naša Unija je podvzela korake, da skupno z internacijonalno organizacijo intervenira pri podjetju zaradi tega novega udarca. Naletela pa je na slab odziv pri internacijonalcih, ki so sklicali sestanek in na njega povabili par naših članov, ki so bili ob času sestanka v službi. Gospodje sodrugi so šli sami k ravnatelju in se z njimi pogovorili. Po povratku iz ravnateljeve sobe so razglasili po tovarni, da je predsednik Unije bil pred njimi pri ravnatelju in se izjavil za ukrepe ravnateljstva. Jasno je, da nismo mogli molčati na take očitke in se je naš prizadeti predsednik zglasil pri g. ravnatelju, ki je pozval gg. sodruge, da raztro- Naprstnik, eden največ uporabljanih predmetov vsakovrstne potrebe, ima zelo dolgo zgodovino. Predhodnik naprstnika je bil šivalni prstan. Najstarejši znani naprstniki in šivalni prstani izvirajo še iz predzgodovinskih časov. Našli so jih med ostalimi izkopninami v južni Rusiji, Franciji in Italiji. Napravljeni so iz brona, slonovine ali živalskih /tosti in odgovarjajo po obliki sedanjim kovinskim naprstnikom. V knjigah se omenja naprstnik prvič v XII. stoletju. Takrat je živela v nekem samostanu v Porenju opatinja Hildegard, katera je v svojih spisih omenjala tudi naprstnik. Šestdeset let pozneje je opeval nemški minnesanger VValther von der Vogelvveide naprstnik, «krascči najkrasnejšega I — Smrt sovjetskega komisarja. V Moskvi je umrl sovjetski komisar Dzerdžinski, star 49 let. Dzerdžinski je bil svojčas vodja zloglasne črez-vičajke in ima na vesti tisoče in tisoče žrtev sovjetskega terorja. — Odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom. Dne 25. julija vsi v Rečico ob Paki, kjer je slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem. Polovična vožnja povsod dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da boste počastili 63 v svetovni vojni padlih žrtev naše občine. — Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, Šmartno ob Paki. storili. Da vsaj delno zakrijejo lo svojo blamažo, so si izmislili novo neresnico, češ, da neki naš tovariš grozi z odpustom vsem onim, ki ne pristopijo k Uniji. Toda znana reč je, da ima laž kratke noge. Uvedena preiskava je postavila na laž naše dične sodruge. Mi moramo ob tej priliki ostro žigosati postopanje podjetja, ki deli delavstvu udarec za udarcem, najbolj pa moramo žigosati postopanje sodrugov, ki se zaganjajo v nas in pozabljajo pri teni na udarce s strani podjetnika. Take metode naših sodrugov jasno kažejo, da niso zreli za vodstvo našega delavstva. Ni čuda, če se njihove vrste manjšajo. Vedno mlanj jih je, medtem ko se mi jačamo. Delavstvo v Rušah je zavedno in se no da več varati po praznih besedah ir. obljubah. Ono dobro ve. da je Unija ona organizacija, ki edino pravilno zastopa delavske interese in zato pristopajo k njej. O razmerah pri nas bomo šo poročali. JESENICE. V nedeljo. 18. julija t, 1. sc je na potu v službo zgrudil mrtev na tla tovarniški delavec Kranjske industrijske družbe Martin Tušar. Bil je starček v 72. letu svoje starosti, katerega je najbrže zadela srčna kap. V 'službo je hodil zadnja leta ob palici, s katero je Sel namesto v pokoj, v smrt. -— Telovadno društvo Sokol Jesenice jo imelo v nedeljo 18. t. m. svoj letni javni društveni nastop, kateri je dokaj lepo izpadel. Nastopu so prisostvovali tudi neOdrešeni bratje Sokoli onstran Karavank, kateri so bili prisrčno sprejeli, Vse je bilo v najlepšem redu, le žal, opaziti je bilo, da društvo nima svojega naraščaja, kateri je vsekakor nada Sokola. 'Temperamenten nagovor, katerega je imel društveni starosta dr. Obersnel, je med množico vzbudil pravo pojmovanje čiste sokolske ideje. Vrsti, katera je prisostvovala vse-sokolskemu zletu tudi v Pragi, je starosta poklonil v imenu društva za njene lepe zasluge krasen venec, ovit z državnim trakom. l’o dovršenih nastopih se je pričela veselica. z vseh prstkov«. Naziranje, da je iznašel naprstnik amsterdamski zlatar Niklas, torej ni pravilno. I a spretni kovač zlata jc namreč poslal 1. 1.684. izvoljenki svojega srca krasno izdelan naprstnik z dopisom, da ga je iznašel on sani in da naj ga sprejme v zaščito svojih marljivih prstov m v znamenje njegove ljubezni. Da je naprstnik starejšega izvora, kaže tudi okoliščina, da kot simbol krojaške obrti v srednjem veku niso veljale samo škarje in igla, temveč tudi naprstnik. V XV., XVI. in XVII. stoletju se naprstnik cesto omenja v literaturi in večkrat je naprstnik služil za motiv umetniškega dela. V XVIII. stoletju se je o naprstniku splošno dejalo, da mora iti skozi devet rok, preden je gotov. Danes pri tovarniški produkciji seveda ni treba tolikih delovnih sil. Tudi Dopisi. Sene netočnosti prekličejo, kar so tudi v polni injeri Pogovor o tem in onem. Naprstnik. tukaj so stroji pregnali ročno delo in strojnik napravi samo nekaj gibov in iz stroja se pričenjajo sipati gotovi naprstniki. Toda niti danes ni oblika naprstnikov ustaljena, ker še vedno se stalno pri-glašajo in iznajdujejo »patentirani® modeli naprstnikov. Žena pri domačem delu. Zdi se komu, da obstoja samo en način, po katerem se da opravljati domače delo in da med zunanjosti žensk, ki so zaposlene pri domačem delu, ne more biti posebnih razlik. Toda take domneve so zelo zmotne. Morda se je že vsakomur izmed nas dogodilo, da smo nenadoma obiskali dobro znanko v času, ko je bila zaposlena s pospravljanjem ali kuhanjem in marsikdaj smo bili neljubo presenečeni. Medtem ko izgleda nekatero stanovanje ali kuhinja tudi pri pospravljanju ali kuhanju tako, da se ne more ničemur oporekati in gospodinja take domačije naravno ne pokaže no-beneKa znaka neprijetnega presenečenja vsled našega obiska, .pa srečamo drugod zopet primere, kateiih si niti razjasniti ne znamo. So nekatere ženske, ki mislijo, da se mora, če pospravljajo po stanovanju ali kuhajo, to poznati povsod na neredu in umazanosti, katera j0 obdaja in katera neprijetno učinkuje tudi na tujega človeka. Najdaljši lasje so speti z eno samo lasnico, ostali pa razmršeui vise okoli ušes in tilnika, umazano krilo, okoli polno odpadkov zelenjave, krompirjevih olupkov, umazane vode od umivanja mesa in salata itd. - tako se nam predstavi včasih gospa, ki jo sicer poznamo kot zelo elegantno damo. In vendar se da pri malo dobre volje vedno čedno izgledati — tudi doma, ne samo na ulici. Da izgleda v stanovanju drugače, kot smo pravkar naslikali, je treba samo nekaj zmisla za organizacijo dela. Kakor gredo nameščenci vseh strok na delo umiti, počesani in čedno oblečeni, tako ne sme niti gospodinja, zaposlena v lastnem gospodinjstvu pozabljati, da se mora, preden prične v. delom, prav tako skrbno umiti, počesati in se obleči v udobno domačo delovno obleko. Napraviti si enostavno obleko iz pisanega delovnega blaga, ki se dobro pere, ni nobena nemogoča stvar. Poleg tega bi vsaka gospodinja morala imeti gumijast predpasnik, katerega naj obleče pri delu, pri katerem se posebno lahko zamaže ali oškropi. S tein Se prihrani mnogo na perilu in poleg tega je še ta prednost, da je gospodinja vedno čista, ker se z gumijevega predpasnika s par potezami z mokro cunjo izbriše vsa nesnaga. Obleka pod predpasnikom pa ostane dolgo časa čista in nezaprašena. Ameriške ženske oblačijo za domače delo, pri katerem se človek posebno lahko zamaže, enostavno obleko s hlačnicami, ker so n. pr. pri ribanju tal in pri splošnem pospravljanju krila samo v napoto. Skoro nemogoče je, da bi jih ne zamazale in pomečkale. Po izgledanju v kuhinji tik potem, ko je gospo- ja "kuhala, ali pa v času, ko še kuha, moremo ' rrstio Presoditi njen značaj in njene last-, ne'tate.rih kuhinjah izgleda v takih trenut-''..'‘1.,nrfP° ,b!t^i-- Gospodinja ne pospravi vseh rabljenih s vari n odpadkov tjakaj, kamor spadajo, odpadkov v zaboj za smeti, umazano posodo v pomivalnik, temveč porabi „inoEO posode vslcd tega, ker pusti stvari katere bi ,noEli| takoj osna_ Zlt'. n. pr. krneč od mleka, tam, kjer jih je slučajno Pustila. Preden je gotova s kosilom, je taka gospodinja zabarikadirana z vsemi mogočimi stvarmi in za vraga ne najde noža, žlice ali vijicj katere je imela že pravkar v rokah, in tako vzame čisto orodje, s čimer poplava umazanega stalno narašča in z njo tudi brezplodno delo. Ce se gospodinja navadi vse takoj očistiti in postaviti na svoje mesto, izhaja z mnogo manj posode, sc ne utrudi in sede veselih misli z družino k mizi. Poleg tega pa — tudi če je nikdo ne obišče — prihrani članom rodbine neprijetni pogled na nered v kuhinji. Matere naj bi v zgodnjih letih svoje hčerke priučile temu načinu domačega dela. Mogoče bi jim s tem prihranile marsikateri prepir in razkol v zakonu, po katerega vzrokih se včasih zaman išče, dasi leže na dlani. Energičen in odločen gorski vodnik. Posel gorskega vodnika zahteva gotovo količino energije in odločnosti v slučaju nevarnosti in tak človek se mora zavedati, da lahko vsak trenutek nastopi potreba izviti se iz najbolj kočljivega položaja. V Zerrnathu je pred kratkim umrl slavni gorski vodnik po švicarskih gorah Moric Inderbinen, o katerem se je ohranila marsikaka vesela zgodba. Nekoč se je podal Inderbineu z nekim Angležem na Materhorn, toda spotoma ju je prehitel vihar, ki je postajal z vsakim trenutkom strašnejši. Toda čim bolj je rastla vihar jeva sila, toliko bol] je pešal Anglež, dokler se ni popolnoma izčrpan zgrudil na tla. Vodnik ga je skušal spraviti na noge, toda Anglež ga je samo prosil, da naj ga ' prepusti njegovi usodi ter naj poskrbi vsaj za rešitev lastnega življenja. Toda Inderbinen s tem svetom nikakor ni bil zadovoljen, temveč je pričel re-signiranega Angleža neusmiljeno obrcavati in pretepati, dokler se ta ni končno postavil na noge ter pričel vračati vodniku milo za drago. Med obema je prišlo do ogorčenega pretepa, toda Anglež je pri tem nabral toliko sile in energije, da je mogel nadaljevati pot. Ko sta prišla oba v Zermat, je moral Anglež neluij dni ostati v postelji in bil je odločen tožiti vodnika radi motenja osebne svobode. Toda končno se je le premislil in se je odličnemu in neizprosnemu vodniku vljudno zahvalil, da mu je s svojim krutim postopanjem ohranil življenje. Blagajne, v resnici varne pred vlomilci. V resnici varne pred vlomi so bile do sedaj samo velike blagajniške naprave velikih bank, medtem ko izvežbanim vlomilcem vlom v navadne, tako zvane ognja in vloma varne blagajne ni napravljal posebnih težkoč. Sedaj pa je tudi v tem pogledu gospodom vlomilcem odzvonilo. Pretekli teden je pokazal g. Karel Eisner v Pragi model svoje iznajdbe — resnično nevlomljive blagajne — pred zastopniki tamošnje policije, bank in časopisja. Blagajne ostanejo sicer kljub novi iznajdbi vlomljive, toda njihova vsebina postane za vlomilce neporabljiva. Iznajflba obstoja namreč v tem, da se ob vsakem navrtanju, taljenju, razbijanju, prenašanju blagajne itd. njena papirnata vsebina (bankovci, vrednostni papirji, dokumenti itd.) polijejo z rdečim analinovim barvilom. Niti en sam bankovec v tesno prevezanem svežnju ne uide temiu izdajalskemu barvilu, ki ne samo da uniči vsako vrednost ukradenih vrednot, temveč tudi izdaja storilce, ki bi jih hoteli spraviti v .promet. Eisnerjeva iznajdba je zavarovana tako proti izhlapevanju kakor zfnrznjenju. Vsa naprava se nahaja v 'majhni- skrinjici, katero se more pritrditi v vsako blagajno, tako da se; morejo uporabljati ttidi še nadalje stare blagajne, ki, dasi vlomljive, ne bodo več zapeljavale vlomilcev, ker bodo spoznali, da bi bilo vse težko delo zaman. Iznajdba pomeni torej konec vlomilske delavnosti, v kolikor se tiče papirnatih vrednosti. Obenem je Eisner pokazal model ročne torbice, v kateri je mogoče popolnoma varno prenašati-vsako vsoto papirnatega denarja ali vrednostnih papirjev. V slučaju nevarnosti potegne napadeni za krožek pri držalu in v istem trenutku zaplavi barvilo celo vsebino torbice, ki s tem izgubi za zločinca ves pomen. Te iznajdbe pomen ja j o pravo revolucijo pri graditvi nevlomljivih blagajn in sistemu prenašanja velikih vsot. Patent je priglašen že v vseh državah in vzbuja povsod veliko zanimanje. Levi na živinskem trgu v Cremoni. Nekega dne preteklega meseca so se v Cremoni na trgu Porta Venezia, kjer se je vršil pravkar velik živinski sejem, pokazale tri levinje in dva leva. Nameščenec cirkusa, ki je čistil levjo klet, je pustil vrata odprta. Levi so porabili priliko in se šli sprehajat. Toda posetnikov sejma se je polastila 1 panika in trg je bil v nekaj trenutkih prazen. Vrata vseh okoliških hiš so se zaprla in zabarikadirala. Eden levov se je po kratkem izprehodu vrnil v cirkus, kjer je ogrožal krasnega jezdnega konja. Krotilcem se je posrečilo spraviti leva še pravočasno v kletko. Ostali levi so se medtem potepali po trgu. Eden je napadel konja, katerega lastnik je pobegnil. 1 oda konj se je branil in kralj živali je dobil nekaj občutljivih brc. Osramočen je lev zapustil bojišče. Levinje so medtem napadle dve kravi, na kar so legle na solnce. Na trgu so se pojavili krotilci s karabinkami in ognjegasci. Levinje pa hajd po ulici Via Basa. Ena je zašla v neko nedograjeno stavbo in podavila tam nekaj kokoši, na kar se je pustila uloviti. Druga je požrla v plinarni spečo mačko, preskočila nizki zid kapucinskega samostana ter se pustila tudi ujeti. Lov na leve je trajal celo dopoldne. Zmešnjava v mestu je bila seveda nepopisna. Nameščenec, ki je zakrivil pobeg levov, je bil aretiran. Deset zapovedi za očeta. L Ljubi svoje otroke iz vsega svojega srca. 2. Ne malikuj svojega dela, svojih zadev ali svoje zabave in ne klanjaj se jim pozabljajoč, da moraš biti tudi družabnik in učitelj svojim otrokom. 3. Ne imenuj se po nemarnem «oČe», da te ne zadene kazen, kakor vsakogar, ki lahkomiselno prevzame nase očetovske dolžnosti. 4. Ure počitka prebij skupno s svojimi otroci. Sest dni dela, sedmega se odpočij. Toda vsak dan pieostane nekaj časa, katerega moreš posvetiti ožjemu sožitju s svojimi otroci. 5. Spoštuj svojo ženo, ker mi, njeni otroci, jo tudi spoštujemo, ljubimo in upoštevamo iz vsega srca. 6. Ne skrivaj pred svojimi otroci zakladov in -plemenitili tajnosti svojega srca. 7. Bodi neizprosen, da ne zaidejo tvoji otroci na kriva pota. 8. Zaupaj svojim otrokom in odpuščaj jim njihove pomote. 9. Ne pozabljaj, da si bil nekoč tudi ti mlad in da se je mnogo izpremenilo od tvoje mladosti. 10. Hodi po pravičnih potih, da ti bodo tvoji otroci lahko sledili. . NAJPOPOLN EJSl 15 letna garancija BREZPLAČEN POUK L. BARAGA Šelenburgova ul, 6/1. LJUBLJANA Telefon štev. 980. šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje in za vsak dom. Preden nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki Taiinshreni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Beatrica od strahu nalahno zavpije. Na celem telčsu se trese, kajti obraz nepoznanega moža zakriva temna krinka, skozi ozke odprtine je videti dvoje žarečih Oči, ki sta nepremično uprti v njo. Beatrica je uverjena, da je padla V roke brezvestnemu zvodniku. V svojem obupu zakrije obraz s tresočima rokama ter vsak hip pričakuje, da se je dotakne zločinska roka. Toda nič sličnega se ne pripeti. Tedaj se :začuje tih, a razločen glas: «Nič se me ne bojte, gospodična Hudson, četudi se vam marsikaj čudno zdi; zagotavljam vas, da ste tukaj popolnoma na varnem, prav tako kot v hiši svojega očeta.» Te besede so tako resno izgovorjene, da se jim I mora zaupati. «Kje pa se prav za prav nahajam?» vpraša boječe Beatrica, ki je medtem že odkrila svoj obraz. I «Kje pa sem prav za prav?» vpraša Beatrica j ponovno, ker na prvo vprašanje ne dobi odgovora. «Pri možu, ki nedolžne varuje, zločince pa brez 1 usmiljenja zasleduje,® odgovori zagonetni mož, ki I je doslej nepremično upiral svoje, kot oglje žareče oči v njen dražestni obraz, iz katerih odseva globoka otožnost. «Kob Eliasa,® odmeva tiho. Beatrica, ki seveda teh besed ni razume^, umolkne. Zagonetni tujec ji znova ponudi žličico okrepču-joče pijače, katero Beatrica brez obotavljanja za-vžije. Sedaj se more že dvigniti, naslanja se na mehke blazine. Mož s krinko se useae njej nasproti. «No, gospodična, ali se čutite že toliko močno, da bi mi mogli odgovoriti na nekaj vprašanj?« «Prav rada,« dehne Beatrica iz sebe, ki se prav nič ne more spominjati zadnjih dogodkov. Edino to še ve, da se je peljala na saneh, vse drugo ji je zginilo iz spomina. Mož s krinko jo po par minutah vpraša: «Kdo je bila dama, ki vas je pahnila iz sani?« Kot blisk sc vrne Beatrici spomin na grozen dogodek, da, sedaj ji je vse jasno --------» «Manuela pl. Santos, toda------------» «Ime se glasi tako tuje.« «Da, ona je Španjolka.« «In vaša huda sovražnica. Toda povejte mi, kako je vendar prišlo do tega, da ste bili sami z ono damo na saneh, in zakaj vas ona sovraži?« Uboga deklica z začudenjem štrli v tujega moža. «Sovražnica, da me sovraži, zakaj?« Tajinstveni mož se hladno nasmehne. «Jaz ne vem, slutim le. Vendar mi boste pritrdili, gospodična Hudson, da vas dama sovraži, kajti doleteti vas je imela smrt v ledenem mrazu.« «Smrt, jaz vas ne razumem?« «In vendar je tako kot sem rekel, videl sem namreč grozen prizor ter sem vas mogel še rešiti; kajti če ne bi bil jaz blizu, bi bili kaj kmalu za vedno zatisnili oči.« Beatrica pomoli možu tresočo ročico. «Moj gospod, ne poznam vas, prejmite mojo najiskrenejšo zahvalo za vašo pomoč, celo svoje . življenje se vas hočem s hvaležnostjo spominjati in hočem------------» Iedaj pa prekine tajinstveni mož jokajočo deklico. ,«Nob'ene zahvale ne zahtevam. Kar sem storil, je bila le moja. dolžnost, celo najslabši človek bi bil prihitel na.pomoč. Toda sedaj mi povejte, kdo je tista Mandela?« »Mlada dama iz zelo ugledne rodbine, ki se sedaj nahaja tukaj.« Mož s krinko se za nekaj časa zamisli. <