m I POSTN'NA PLAČANA vGOTOVIN' PR! POST! 64L90 TPŽ!C — 1 __ OBČINSKA KNJIŽNICA W # 1 1 ftr 64290 TRŽIČ 1 |T I 1 M I Bračičeva 4 Letnik: XXII oktober 1992 glasilo tovarne obutve tržič Osem mesecev težai f Dogodki bližnje preteklosti so pustili odprte rane v naših bilancah. Pregloboke so, da bi jih bilo možno zaceliti v kratkem času. Tudi zato je osemmesečni poslovni izid slab, pričakovano slab. Odvzeta obutev v Srbiji, Črni gori, neplačana obutev izvožena v SZ, itd. je posušeni vir za vračilo denarja, ki smo ga porabili za nakup materialov, plačilo OD itd. za to obutev. Zneski so veliki tudi za razsežnosti Peka. Nihče nam ne bo, prav gotovo pa v bližnji prihodnosti ne, nadomestil odrezanega živega tkiva. Sami bomo morali najti načine, da bomo zagotavljali živ- ljenje podjetju. Poteze, ki jih vlečemo na področju zmanjševanja vseh vrst stroškov, moramo razumeti kot poteze, ki bodo podjetju omogočile preživetje in nato rast. Pomanjkanje denarja, kot posledica omenjenih dogodkov, zelo moti odvijanje poslovnega procesa. Vsaj dvakrat obrnimo vsak tolar preden ga potrošimo. V zrcalu poglejmo le sebe in se vprašajmo, kako gospodarno se vedemo v odnosu do zaupanega premoženja, do dela. Čeprav je monetarna zanka v vročih poletnih mesecih rahlo popustila so nakopičene posle- dice prejšnjih mesecev pustile občutne negativne posledice nam kot močnem izvozniku. Vse manj zaposlenih v državi, vse več podjetij, ki ne morejo državi poravnavati obveznosti, sili državo, da daleč preko mere obremenjuje z različnimi dajatvami tiste, ki še dihajo. Da bi pa država pogledala svoj stroškovni obraz in ga vsaj malo skušala očistiti, to pa ne! Pretekle politične naložbe so v bančnih bilancah pustile obsežne nepokrite luknje. Zdravijo jih na ramah gospodarstva, ki še diha, z zaračunavanjem visokih obresti, provizij, itd. Gospodarstvo pa nima nikogar več, na katerega bi lahko preselilo svoje tegobe. Na trg!? Da, le trg ostane, tam pa ni več monopolov, tam je le neposredna borba za vsakega kupca posebej. V osmih mesecih smo proizvedli manj parov obutve kot lani v enakem obdobju, tudi doseženo število minut je manjše od planiranih. Celotna realizacija ni razveseljiva. Seveda so zato zaloge visoke, stanja so nad planiranimi. Obračanje poslovnega procesa je skromno, v maloprodaji več kot skromno. Zadolženost je dosegla zgornjo mejo, preko nje ne smemo, število blokiranih dni v mesecu je zaskrbljujoče. Ostanejo nam torej le lastne roke in glave. Z njimi delajmo učinkovito, racionalno, skratka pridno. Konec koncev, enkrat mora le miniti teh »sedem suhih let«, enkrat se mora le zrediti teh »sedem suhih krav«. Pomočnik gen. direktorja Edvard Košnjek, dipl. ing. Decembra 1961 leta je bilo prvič v zgodovini Peka v Ameriko odpremljenih 1500 parov obutve iz naše proizvodnje. To je bil vulkanizirani moški čevelj RINO 8320. Ameriški kupec je čevlje naročil v Italiji. Nekako mu je prišel »pod roko« naš Rino, ki ga je tako navdušil, da ga je naročil izven rednega naročila. Lansko leto je bilo v Peku upokojenih več kot sto delavcev Pospešeno upokojevanje se nadaljuje tudi letos, ko veljajo (točneje 101). Tri desetletja nazaj, to je leta 1961 pa 40. še določbe prejšnjega zakona. Po sprejemu novega bodo marsikomu »pogoji« ušli. Krvodajalska akcija V dneh, 29. in 30. oktobra bo v Tržiču krvodajalska akcija. Odvzem bo v gasilskem domu Bistrica. Kri je tekočina, ki jo je nemogoče nadomestiti. Pred drugo svetovno vojno v Sloveniji ni bilo organizirane krvodajalske službe. Krvodajalci so bili bolnikovi sorodniki ali prijatelji. Bolnišnice so imele le po nekaj stalnih, plačanih krvodajalcev. Krvodajalska služba se je ustanovila leta 1945. Na prve pozive se je javilo 150 krvodajalcev. Razvoj in na- predek v zdravstvu je terjal vedno večje količine te nenadomestljive tekočine. Zato je bilo nujno potrebno razširiti krvodajalsko službo in pridobiti čimvečje število prostovoljcev za oddajo krvi. V letošnji akciji naj bi v Tržiču kri dalo 800 darovalcev. Kri se uporablja za potrebe v slovenskem zdravstvu. Praviloma naj bi kri dal vsak zdrav, polnoleten človek. Še vedno pa velja geslo: DARUJ KRI DANES, MORDA JO BOŠ ŽE JUTRI POTREBOVAL. KRI Vsi deli človeškega telesa se morajo hraniti in dihati. Kri zagotavlja prenos hrane in kisika, ki sta potrebna za življenje. Kri je videti rdeča, ker je v nji velika količina mikroskopsko majhnih rdečih ploščic, ki jim pravimo rdeče krvničke; njihova naloga je prenašati kisik iz pljuč v vse celice in z njim spodrivati ogljikov dvokis in ga spravljati iz telesa. Kri je pravzaprav čista tekočina; v nji so sol, sladkor in snovi, usvojene s hrano in z delovanjem celic. V krvi so med drugim tudi bele krvničke, ki so stražarke in uničujejo mikrobe. Volitve V slovenskem parlamentu so poslanci sprejeli svežnje volilnih zakonov. Večina zakonov je za naše razmere novost. S sprejemom nove slovenske ustave je bila uvedena tudi nova državna ureditev, ki se bistveno razlikuje od prejšnje. Namesto delegatske skupščine opravlja po novi ustavi zakonodajno funkcijo državni zbor, ki je po svojem položaju, funkcijah in načinu oblikovanja podoben drugim podobnim, zlasti evropskim parlamentom. Nova ustavna ureditev je torej vzpostavila parlament, kakršen je pravilo v drugih primerljivih sodobnih ureditvah, parlament torej, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami, na pod- r-------------------------- lagi splošne in enake volilne pravice. V nedeljo, 6. decembra 1992 bodo splošne volitve članov državnega zbora, se pravi poslancev v državni zbor, predsednika republike ter splošne volitve državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov. Volilni zakoni določajo, da mora predlagane kandidate oziroma kandidatne liste s podpisom potrditi določeno število poslancev ali volilcev. Zakon zahteva podpisovanje na posebnih obrazcih. Tako mora na primer za podporo volilcev kandidatom za poslance v državnem zboru podpisati najmanj sto volilcev, predsedniškega kandidata pa bo moralo s podpisi podpreti 5000 volilcev. --------------------------N Izobraževanje ob delu Pri Centru za izobraževanje Univerzum iz Ljubljane je zaključil šolanje za naziv strojni tehnik GREGOR MEGLIC iz oddelka 569. Čestitamo! Iz našega podjetja se vsako leto udeleži krvodajalske akcije več dajalcev krvi kot je »norma«. Vsako leto smo zanje organizirali izlet. Letos izleta ne bo, ker znižujemo vse vrste stroškov. Krvodajalci na izletu (dve leti nazaj). Delovni koledar 1993 V avgustu smo dali v razpravo DELOVNI KOLEDAR 1993. Po zaključeni javni razpravi ugotavljamo, da ni bistvenih pripomb, in da bo delovni koledar tak kot je bil v predlogu. Temeljna odločitev je vezana na delovne obveznosti, ki jih je treba v določenih obdobjih izpolniti, zato je kolektivni dopust premaknjen v mesec avgust. Kolektivni dopust je razdeljen na tri »male« dopuste: ob novem letu, prvem maju in štirinajst dni v avgustu. Delovni koledar pa bo prinesel tudi dobrodošlo novost. Z uveljavitvijo delovnega koledarja 1993, to je od prvega januarja prihodnje leto, bo delovni čas skrajšan iz 42 na 40 ur tedensko. Torej nam odpadejo tako »zoprni« torki. V montažnem oddelku 521 Po novem letu 4U ur tedensko Bazenska konferenca V času od 29. septembra do 5. oktobra je bila organizirana tradicionalna Bazenska konferenca za poslovodje naših poslovalnic v Sloveniji. Prisotni so bili vsi vodje 61 poslovalnic, razdeljeni v dve skupini. Čas trajanja konference je bil za vsako skupino krajši za en dan in je trajal 4 oziroma 3 dni. Za poslovodje naših novih podjetij v Hrvatski oz. poslovodje preostanka naše prodajne mreže v Hrvatski pa je bila Bazenska konferenca v Lubregu 8. in 9. oktobra. Kolekcija za sezono pomlad—poletje 1993 je bila sprejeta dokaj ugodno, v glavnem so bili modeli iz izvozne kolekcije, le manjši del je bil posebej pripravljen za domači trg. Posebno ugodno je bila sprejeta kolekcija v novi Sacchetto izdelavi, saj naši kupci še kako cenijo mehkobo obutve. Naročilo obutve je bilo v mejah pričakovanega. Tradicionalno so bili organizirani tudi pogovori z vodstvom podjetja. Predstavljeni so bili doseženi rezultati in načrti za naprej. Posebej so bili razčlenjeni rezultati, ki se tičejo poslovalnic. Poslovodji so bili seznanjeni z resnostjo položaja v katerem je celotno podjetje. Opredeljene so naloge na nivoju celega podjetja za izhod iz krize in v tem kontekstu je dobila mreža težke naloge s tem, da se stroški znižajo z znižanjem zalog ali povečanjem prodaje oz. kombinacijo obojega. Tudi na :stroške delovne sile v prodajalnah bo dan večji poudarek in ob neugodnih rezultatih prodaje po prodajalcih, bo potrebno v posameznih poslovalnicah pristopiti k zmanjšanju števila le-teh. Pomemben del časa smo namenili tudi internim pogovorom z vodstvom mreže in poslovodji. Pogovori so se navezovali z izobraževanjem, ki ga izvajamo v obliki prodajnih treningov za poslovodje. Dogovorili smo se o nujnosti prenosa teh znanj na vse zaposlene v poslovalnicah. Izmenjali smo mnenja kako pripraviti našim ce- njenim kupcem v poslovalnicah prijeten nakupni dogodek, v pogojih ko ni denarja za obnovo poslovalnic, kot tudi ni denarja za neke večje reklamne akcije ipd. V času, ko nam na vrata trka privatna konkurenca, predvsem pa prodor tujih čevljarskih firm, ki bodo v najkrajšem času razpredle svoje mreže trgovin tudi k nam, moramo biti na to pripravljeni. V prodajalnah se stvari premikajo v pravo smer, naši prodajalci so si z lastnimi sredstvi uredili delovne obleke, ki niso več tradicionalne halje, na urejenost prodajalcev je dan bistveno večji poudarek, sprejem kupca je drugačen ... Za prodajalce smo pripravili priročnik za grupe artiklov, ki jih izdelujemo pod blagovnimi znamkami. Opisali smo značilnosti in koristi iz teh značilnosti. Želimo, da bi bili prodajalci strokovno podkovani, tokrat je veljala posebna pozornost predstavitvi nove izdelave Sacchetto. Zmanjšanje stroškov pri poslovanju mreže naj bi se pokazalo tudi s posodobitvijo centralnega obračuna v prodajalnah. Ing. Tomaž Mar-čun in dipl. oec. Janez Bester sta predstavila na konferenci nov pristop za obračun v poslovalnicah. Razbremenil naj bi poslovodje obširnega administriranja in obenem pocenil razne računalniške izpise cenikov, sprememb cen ipd. Osebje poslovalnic, predvsem poslovodje se bodo ob tem lahko v večji meri posvetili svoji osnovni dejavnosti — prodaji. Predložena je bila tudi pisna informacija tega novega obračuna. Po novem naj bi obračun začel teči z novim letom 1993. Bazenska konferenca je bila pestra. Poslovodje so se vračali v svoje poslovalnice z Bleda z dano obljubo in voljo, da bodo storili vse, da bomo vodilna firma v svoji branži ne samo po kvaliteti in modi ampak tudi po kvaliteti predstavitve izdelkov v poslovalnicah in sami prodaji- Vodja maloprodaje oec. Karel Zajc Naši petdesetletniki MILENA TOMAŽIČ iz šivalnice 512 in LEOPOLD SLABE iz oddelka kontrole se bosta v pozni jeseni srečala z Abrahamom. Prisrčne čestitke! Tudi za sodelavce iz poslovalnic vsako leto organiziramo seminarje. Njihovo število se je zmanjšalo. Ostali so samo iz slovenskih poslovalnic. V Makedoniji in Hrvaški so se organizirali v podjetja. Kovinske omarice so za spravilo lepila, da ne bi prišlo do vžiga. Če pa je lepilo zloženo poleg omarice, pa ni kaj dosti koristi, preventiva na tak način je neučinkovita. Mokra vaja gasilcev v mesecu varstva pred požari. Oktober — mesec V oktobru, mesecu varstva pred požari, delavci strokovnih služb in gasilskih organizacij podrobneje analiziramo stanje na področju požarne varnosti. Analiza nam kaže, da stanje na tem področju še vedno ni zadovoljivo, kljub temu, da se določene stvari izboljšujejo. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se precej delavcev ne zaveda, kako pomembna je preventivna dejavnost in izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje požarov. Žal taka brezbrižnost slej ko prej privede do nesreče, v tem primeru do požara, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, nemalokrat pa zahteva tudi človeška življenja. Šele po tem, ko je enkrat nesreča tu, se začnemo spraševati zakaj, kako ...? Toda po toči zvoniti je prepozno. Ob tem naj spomnim samo na nekaj najbolj perečih problemov. Velik problem je še vedno kajenje na nedovoljenih mestih. Pogosto namreč opažamo, da delavci kadijo na prostorih (po dvorišču, v bližini skladišč vnetljivih snovi, v skladišču ...), kjer je kajenje prepovedano. Kršitelje smo v glavnem opozarjali, sicer pa je kajenje na prepovedanem mestu hujša kršitev delovne obveznosti. Prav sedaj je tak čas, ko so jutra že nekoliko hladnejša, radiatorji pa tudi še niso topli. Zato se predvsem po pisarnah poslužujemo ogrevanja z električnimi pečicami (kaloriferji). Vratarji na svojih obhodih večkrat najdejo prižgane električne aparate (ventilatorji, električne pečice, kuhalniki. ..), ki so zaradi pregrevanja tudi pogost vzrok za nastanek požara. Zato apeliramo na vse, ki uporabljajo razne električne aparate, da se, preden zapustijo delovno mesto, prepričajo, če so le-te izklopili. varstva pred Kljub stalnim opozorilom so že kar kroničen problem založeni hidranti in gasilni aparati. Povedati moram, da so v trenutku, ko zagori, pomembne vsake sekunde in založeni gasilni aparati in hidranti nam čas intervencije samo podaljšajo, ognju pa omogočajo širjenje. V letošnjem letu smo evidentirali tri požare. Eden je nastal pred objektom raziskovalne enote, dva pa v montažnih oddelkih. Vzrok za nastanek požarov, je bila malomarnost, torej človeški faktor. Vsi trije požari so bili dovolj zgodaj odkriti in tudi pogašeni tako, da ni bilo večje materialne škode. Tokrat je bila sreča na naši strani, lahko pa bi bilo tudi drugače, da ne rečem katastrofalno. Omeniti velja še to, da skrb za požarno preventivo Prvenstvo v tenisu Konec septembra je bilo na igriščih v Križah organizirano prvenstvo Peka v tenisu. Pomerili so se v štirih kategorijah. Rezultati: ženske: 1. Milena Dolčič — CSS, 2. Aleksandra Lang — Obutev, 3. Olga Benčina — Obutev, 4. Romana Polajnar — CSS, moški do 35 let: 1. Dušan Košir — CSS, Marko Ba-hun — OVE, 3. Jure Mejač — CSS, 4. Boris Hajsan — Obutev, moški od 36 do 45 let: 1. Marjan Valjavec — OVE, 2. Dušan Jazbec — CSS, 3. Peter Perko - OVE, požari ni le dolžnost gasilcev in služb za požarno varnost, temveč dolžnost vsakega delavca. Zato opozarjajmo drug drugega na napake, ki jih delamo, da le-te čimprej odpravimo in tako pripomoremo k zmanjšanju števila požarov in njegovih posledic. Gasilci IGD Peko v oktobru načrtujemo dve obsežnejši mokri vaji. Ena bo v Peku, na kateri bodo sodelovali IGD Žaga in GD Tržič, druga pa bo v DE Poliuretan, kjer bodo sodelovali gasilci IGD Tokos. Ob koncu naj povem še to, da smo v gasilski desetini Peko zaradi prekinitve delovnega razmerja spet izgubili dva gasilca, zato vabimo vse, ki jih tako delo vsaj malo zanima, da se nam pridru- 4. Marjan Hočevar — Obutev, moški nad 46 let: 1. Re-lja Dragutinovič — OVE, 2. Vili Špehar — Obutev, 3. Peter Mali — OVE, 4. Janez Muzik — OVE. Gasilci ne skrbijo le za požarno varnost, ampak pomagajo pri marsičem, tudi če se zamaši odtočna cev ZljO. Jani Žlindra 1 J Šivalnica v oddelku 515 Montažni oddelek 524 Pravila lepega vedenja Pregovori Žalost samoto išče. Težko je voditi tistega, ki sam noče hoditi. Kdor rad kruh deli, se mu v roki množi. Hudega ni treba klicati, pride samo. Če hočeš prijatelja izgubiti, mu moraš denarja posoditi. Domače perilo naj se doma pere. Kdor ne zna služiti, tudi ne zna gospodariti. Kdor tuje delo gleda, svojega pozabi. Lenoba je svega hudega mati. Pogače ni brez muke. Za pridnega za vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamnom krajcar. Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. Čič ne da nič, stalo pa ma- lo. Dober počitek je pol dela. Kdor rad leži, rada ga glava boli. Komur leža dobro de, malo prida je. Ne škoduje toliko večerno sedenje, kot jutranje ležanje. Gobe so Letošnjo jesen so po obilnem deževju pognale tudi gobe. Vseh vrst jih je, tudi za tiste nabiralce, ki jih niso vajeni iskati. Za popestritev jedilnika predlagamo gobje zrezke. Potrebujemo: 30 dag očiščenih, poparjenih gob, 3 žemlje, 3 dl mleka, 1/2 dl kisle smetane, 1 jajce (ni nujno), 3 stroki česna, 4 vejice peteršilja, pol čebule, sol, poper, olje. Žemlje narežemo na kocke in prelijemo s toplim mlekom, da se namočijo. Čebulo na drobno sesekljamo in po- lli reki Kadar najbolje igra teče, obrni ji hitro pleče. Kdor večkrat išče razvedrila, mu malo treba je zdravila. Mlad pijanec — star ubožec. Čez človeka ni hujše divjačine, ako začne brez pameti divjati. (Slom.). Grlo zapravi več hiš kakor vojska, grom in blisk. Brat, ki mu pomaga brat, je močnejši ko kot grad. Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Iz vsakega lesa ni mogoče izrezlj ati boga. Zla trava hitro raste. Ena garjeva ovca vso čredo oskruni. Krta ne moti plot okoli vrta. Na nizkega osla se vsakdo lahko povzpne. Ptiča po perju spoznaš. Vrane se rade družijo. Vsaka kača ima svoj strup. Kdor ne ljubi domovine, v hladno tujino rine. pognale pražimo na olju, dodamo gobice, premešamo in pustimo, da voda, ki jo spustijo gobe izpari. Nato dodamo strt česen, nasekljan peteršilj, sol, poper in smetano. Počakamo, da se omaka ohladi. Primešamo jo žemljam in dodamo jajce. Če je zmes preredka, dodamo žlico drobtin ali žlico moke. Z rokami oblikujemo ploščate hlebčke in jih spečemo v olju. Odvečno maščobo odcedimo na prtičku. Zraven se poda krompir v kosih in solata. Dober tek! O KAJENJU Ni olikano kaditi na cesti, kar velja za moškega kot za žensko, ali priti v sobo ali lokal s cigareto v ustih. Pri pozdravljanju bomo cigareto vedno vzeli iz ust. V sobi pazite, da vam pepel ne pada na tla ali preprogo. Ne pustite tlečega cigaretnega ogorka, da izgoreva v pepelniku, ker širi smrdljiv dim. Oktober — vinotok Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. V oktobru burja, mraz —■ januarja sončen čas. Vreme vinotoka je aprilu za poroka. Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita. Krkšno vreme Urša (21.) prinese, tako se rada jesen in zima obnese. November — listopad Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. Ako je na Lenartovo (6.) lepo ali grdo, do Božiča bo ostalo tako. Če Martin (11.) sonce ima, huda zima rada prikrevsa, Martin lep, veliko da zimo, če je meglen, slabo dobimo. Ce se Martinova gos po ledu plazi, o Božiču navadno po blatu gazi. Elizabeta (19.) na belem konju prijezdi. Lenart zemljo zaklene. Cecilije (22.) grmenje — dobre letine znamenje. Pazite, da cigaretnega dima ne puhate sosedu naravnost v nos in ne kadite, dokler drugi jedo. Cigarete nikoli ne prižigamo s cigareto. Tudi strastni kadilci morajo upoštevati nekadilce in se morajo držati določenih pravil. V družbi morajo kadilci prositi za dovoljenje, da prižgejo in ne smejo kaditi tam, kjer so izrecne prepovedi. Če Cecilije hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi. Zahvale Ob smrti naših dragih staršev JOŽETA in JOŽEFE MUZIK, se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam sekalnice, šivalnice in orodjarne za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi podjetju za poslano sožalje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. hčerki Olga Benčina in Helena Hočevar sin Janez Muzik Ob nenadni izgubi dragega očeta VIKTORJA SERCA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam izvoznega oddelka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Milena z družino Pregovori o vremenu Naši novi upokojenci Kje vodi naša pot? Zaradi različnih tolmačenj in razprav o načrtovanju programa planinske sekcije v podjetju Peko, želim razložiti nekaj činiteljev, ki vplivajo na njegovo nastajanje. S planinsko dejavnostjo v,-podjetju smo se začeli organizirano ukvarjati pred leti. Njen namen je ljudem predstaviti planine in jih poleg tega tudi planinsko vzgajati. Namen je bil dosežen, kar kaže dobra udeležba na izletih in tudi dvig planinske kulture. Dosegli smo raven, ki nekaterim že zadostuje, ustreza, drugi pa bi želeli poseči po še višjem in še težjem. Treba je poiskati način, da bi večini ustregli. Zaradi tega predstavljam smernice za naš bodoči način dela. Osnovni program naj bi bil namenjen vsem udeležencem, ne glede na njihovo planinsko usposobljenost. Vseboval bi turistično planinske izlete, namenjene spoznavanju naše domovine in planinsko »manj interesantnih področij«, kot so: Dolenjska, Primorska, Štajerska in Notranjska. Osrednji program naj bi obsegal izlete v sredogorje in lažje visokogorje poleti. Ti izleti že zahtevajo določeno planinsko opremo in znanje, na njih pa še ni posebnih tehničnih težav. 18. septembra je z brniškega letališča odpotovala slovenska himalajska odprava. V Himalaji bo skušala osvojiti Anapurno, osemtisočaka, ki ga slovenski alpinisti še niso osvojili. V štirinajst-članski ekipi je tudi naš sodelavec, znani alpinist, Filip Bence. Iz daljnega Nepala nam je poslal pozdrave. Kako se je pripravljal za pot in kako je bilo v himalajskem pogorju, nam bo opisal, ko se bo vrnil. Želimo, da bi odpravi uspel podvig in se uresničile želje, da bi stali na vrhu Anapurne. Vsi, ki pa jih zanimajo in privlačijo sodobne planinske usmeritve, to so težke ture v kapni skali po nadelanih poteh (ferate), lažja brezpotja in zimski pristopi na vrhove nad 3 ali 4000 metrov, pa bi se organizirali s posebnim dogovorom med interesenti in usposobljenim organizatorjem. Možnost pa dajemo tudi skupinam, da na njihovo željo organiziramo določene izlete. Da bi ves ta program lahko uresničili, potrebujemo sodelovanje vseh zainteresiranih. Vsak ima možnost dati ustni ali pismeni predlog v referatu za družbeni standard, ali kateremukoli članu ožjega vodstva sekcije. Iz zbranih predlogov bomo lažje pripravili letni program, ki bo ustrezal čim večjemu številu interesentov. Za udeležbo na posameznih izletih običajno objavimo pogoje, ki se nanašajo na opremo, znanje in telesno pripravljenost udeležencev. Izpolnjevanje vseh pogojev je nujno, če hočemo pro- gram izpeljati in se izogniti neprijetnostim in nesrečam. Z dobro predhodno pripravo pa se objektivno izognemo tudi morebitnim pripombam udeležencev, ki so zašli v težave zaradi nepripravljenosti. Za sezono 1993 se lahko dogovorimo za posebne akcije in zahtevne podvige. Do zime moramo določiti cilje in začeti s kondicijskimi, tehničnimi in seveda s finančnimi pripravami. Priprave naj bi bile do neke mere posamične. Vrvno tehniko, uporabo cepina in derez pa bi morali preizkusiti in izvežbati skupno. Atraktivne cilje in vrhove pa naj bi zbrali predlagatelji sami. Ob koncu pa želimo vsem veliko lepega v gorah in ne pozabite, da je potrebno biti aktiven skozi vse leto, se neprestano usposabljati in izboljševati opremo in ne le čakati na vabila za izlete. Za planinsko sekcijo zapisal Jože Rožič čevljar Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Marko Ručigaj, Marija Slapar, glavni in odgovorni urednik — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk: Tiskarna Grafika Tržič — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3700 izvodov — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Slovenije št. 23/23-92, z dne 4. 2.1992 šteje glasilo ČEVLJAR med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.