147
Zamolčič.
Veliko Slovencov je po nekdanjih zgodbah oslediti. Za kratek čas naj tukaj  sosebno od eniga zmed njih, kolikor  mi je  moč,  vsacimu  razumevno  povem;  ta je Zamolčič,   od Grekov  in Latincov Zamolxis  imenovan. On je bil getiškiga rodu, in kakor greški pisavec Herodot pravi,  kakih 1110 let  pred Kristusovim roj-stvam getiški in tračkiv postavodaj. Geti so bili slovenski prebivavci dežela obCernim Morji, kjer se Ister ali Dun»va vanj steka.    Od  njih  tudi Ovid perpoveduje, ker je  kot rimski  ubežen  mogel  ob Kristusovih  časih med njimi živeti.    Oni  so se s kmetijstvam pečali,   saj je tam rodoviten svet,  kakor  nam dandanašnji Banat, ki je en kos tistih dežela,   spričuje.    Greki, kteri so se bolj   kupčije  poprijemali,   so jih   Gete,  to je  po naše kmete imenovali.   Turaki,   T rak i, Duraki, Derači (Thraces} od  Turaka,   Traka,   Trača  ali  Duraka (Thrax} Turoviga,  Duroviga   ali Teroviga Lto je Martoviga)   in  Nirijniga   sina,  ki je   1690  let pred Kristusam  živel,  imenovani,   so   stanovali  v  Turačii Tračii ali Dračii dandanašnji T ur č i i. — Postave, ki jim jih je   Zamolčič   dajal,   so  bile prav modre.    Po Egiptu je on potoval,  in  od tam postave ter navade v svoje domače dežele prinesel. Čude (Seythae) — tako so bile imenovane veči del Rimljanam in Grekam neznane ljudstva — med kterimi so bili tudi Geti — Čude, pravim, je bil  s  svojimi postavami Zamolčič napravil modre, trezne , pravične, neobrestne in de so zvesto obljube in prisege deržali. De si je bil več veljavnosti perdobil, in de so ljudje zvestejši njegovih  naukov  poslušali,  si je bil podzemeljsko  hišo  naredil,  v  kteri je cele tri leta tičal, četerto leto je bil spet na dan prišel. Turaki so mislili,   de je   od  smerti vstal,  in  zato   so mu še bolj terdno verjeli, kar jih je učil. Posebno jih je učil pre-duševanje (die Seelenvvanderung), in jim obetal večno srečo v prihodnjim življenji, če bodo zvesto njegove nauke deržali.    Nekteri pravijo, de je bil Zamolčič suženj in učenec modrijana Pitagora (^Pvthagoras}. Kadar se   reče   Pitagor   ali  Pythagoras, je   kakor bi kdo rekel Podgorec. Morebiti je bil ta modrijan res Podgorec, saj so tudi Greki imenovali „nyx", kar je po naše J7noč", ;,ther" po naše „dur"ali plah", „thrasso" po naše ?7dražim"; ?7thyra" po naše ?7duri". V teh besedah  tudi  vidimo  naš o in d per  Grekih v y in th spremenjen.    Marsikdo  bo besedo Pythagoras tudi iz greškiga  razlagal,  ker  se  mu  novo  zdi kaj taciga iz slovenskiga razložiti.   Jez njegovih misel ne zametjem, le to rečem,  de se da tudi iz slovenskiga razložiti, in slovenski  rod je   tako  star  kot  greški.    Ali  Pitagor vender  sploh  za  Greka  velja;  —   saj   tudi  marsikteri Slovenec za Nemca velja, in marsikteri Nemec ima tudi slovensko  ime.    Pitagor je  bil rojen na otoku Samu in je živel okoli 540. leta pred Kristusam.   Po tem takim bi bil tudi Zamolčič veliko pozneje živel,  kot je bilo od začetka rečeno. Ko je bil Zamolčič umeri, so ga po božje častili. Ime ižamolčič je imel od tod, ker je bil tri leta zamolčan,   ali pa od tod,  ko se je per
Pitagoru, kakor drugi učenci, molčanja vadil.
Poženčan.