Št. 78 (14.474) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 20. MARCA 1993 —^PODKUPNINE / ZAPORI PRENATRPANI V ječi podtajnik PU Bastianini Aretiran tudi vrh družbe Castalia (IRI) MILAN - Po jamstve nem obvestilu na našlo tajnika Altissima, je libe j ,° stranko včeraj zs eta nova »nesreča«: mi anski karabinjerji so *j,mu navsezgodaj areti fali podtajnika stanke i: lvsega parlamentarc jMtilia Bastianinija, z snrierf®a 80 milansk sodniki izdali nalog z Preventivni pripor v ol nu preiskave Anas. Be tianmja, ki je univerz: tetni docent urbanistik rn tan,nskem Politem: i ’ Vizijo korupcije in vŽ1-nih okoliscina in kršitve zakona o fi Sal1tlraniU Strank’ ke J bi v letih 1990/9 Prejel vsoto 100 milijc v kr in izplačilo raci na za neobstoječe operacije v znesku 150 milijonov lir v zameno za favoriziranje družbe Itine-ra pri podeljevanju zakupov. Renato Altissimo, ki je - kot znano - zaradi jamstvenega obvestila odstopil s položaja tajnika PLI, je Bastianinije-vo aretacijo pospremil z izrabi zgražanja in trdnega prepričanja v njegovo nedolžnost, medtem ko je predsednik liberalnih senatorjev Luigi Compa-gna odločitev milanskih sodnikov kritiziral kot dejanje, ki ni v skladu z s pravili pravne države. V zvezi s sanacijo Genovskega zaliva po onesnaženju, ki ga je povz- jffij •ovni podtajnik PLI Attilio Bastianini (Telefoto AP) rocil brodolom tankerja Haven, sta včeraj končala za rešetke pooblaščeni upravitelj in generalni direktor družbe zaokolje Castalia iz grupe IRI, Roberto Ferraris in Emidio Santucci. Obdolžena sta korupcije v obtežilnih okoliščinah in izsiljevanja, ker naj bi za sanacijo Genovskega zaliva plačala podkupnine za okrog milijardo lir. Z rimskega tožilstva pa je včeraj prišlo pet jamstvenih obvestil na naslov generalnega direktorja in štirih bivših visokih funkcionarjev zveze Federconsorzi, ki so obdolženi ponarejanja bilnc in namernega bankrota, kar naj bi privedlo do primanjkljaja v višini okroglih 5 tisoč milijard lir in sedanje komisarske uprave. Sodniki iz Foggie so medtem na parlament naslovili zahtevo za pooblastilo, da sprožijo sodni postopek proti poslancu in predsedniku PSDI Antoniu Cariglii, ki je obdolžen sodelovanju pri izsiljevanju. Njegov parlamentarni kolega Craxi pa je včeraj s protinapadom komentiral zadnje jamstveno obvestilo, ki naj bi tako kot vsa ostala slonelo preprosto na domišljiji in ki naj bi se uokvirjalo v zaroto proti njegovi osebi. Italijanski zapori se medtem polnijo s približno tisoč novimi »gosti« na mesec, tako da je že 20 tisoč zapornikov vec kot jih zmorejo sprejeti, je »kralj mineralne vode« Ciarrapico očitno raje izbral udobnejšo namestitev in izginil neznano kam. ________ITALIJANSKA POLITIČNA SCENA_ Velika zaskrbljenost italijanskih politikov Izjave bivšege predsednika republike Francesca Cossige vzbudile val reakcij in povečale napetost RIM - Ljudje so zaskrbljeni. »Klima ni zelo spodbudna, rekel bi da se nam ne obeta nič dobrega.« Uslužbencu press centra italijanskih dopisnikov v Rimu je očitno vprašanje že nekaj dni ležalo na želodcu. Spremljanje agencijskih novic in poročanja italijanskih dnevnikov je Se povečalo skrb, ki izhaja iz vsakodnevnega doživljanja italijanske krizne situacije. Francesco ni absolutno merilo in v primerjavi s poprečnim državljanom je njegova opazovalnica dogajanja priviligira-na, najbrž pa tudi ni edini, ki ga razpletanje, pravzaprav zapletanje dogodkov skrbi. Bolj izrazita je skrb pri pohtikih. Včeraj se je k izjavam Francesca Cossige povrnil tajnik DSL Achille Occhetto, ki je ponovil, da »osebno se mi zdi zaskrbljujoče dejstvo, da bivSi predsednik republike, ki se kandidira za predsednika vlade nakazuje možnost napadov in nasilja«. In od kod nevarnost za demonstracijo? »Vidim precej premikov v delu KD, v MSI in v nekaterih delih Lige - ne v vsej Ligi. Ni mi Se povsem jasno kam, očitno pa težijo k rešitvam, ki niso ravno kristalno Ciste,« je menil Occhetto, ki je ponovil svoj poziv levici in demokratičnim silam, naj se ne izčrpavajo v podtalnem boju. Tajnik DSL se skratka boji, da bi zaradi Šibkosti sedanje vladne koalicije »močne oblastniške strukture« lahko preusmerile polihčno os države in poiskale avtoritarne rešitve, ne v pučitističnem smislu pač pa v smeri krepke predsedniške republike. Occhetto ni edini, ki v teh dneh svari. »Klima je zelo napeta,« je Re-pubblici zaupal Michele Agrusti (KD), »in umor kakšnega socialishč-nega voditelja me ne bi presenetil. Vse me močno spominja na »obsodbe« nekdanjih rdečih brigad: najprej rušenje ugleda, zasovraženost med ljudmi, nato ’ljudski procesi’ in eksekucije...« In medtem ko hder Severne lige Umberto Bossi vztraja v predstavljanju svojega gibanja kot jezu proti nasilju (»Brez nas bi na Vojmir Tavčar Severu že izbruhnilo nasilje. Lega zajezuje destruktivne težnje in jamči demokratično spreminjanje republike,« je spet ponovil), priletni li-der Krščanske demokracije Flami-nio Piccoli že nekaj časa znancem in prijateljem podčrtuje nevarnosti sedanje situacije. Tudi on se je povrnil k izjavam bivšega predsednika Cossige. »Nedvomno ni bilo zelo elegantno navajati taksno zaporedje katastrofalnih okohščin, ob katerih bi prevzel dolžnost predsednika vlade. Predvsem pa bi kdo lahko razumel njegove besede kot signal. Kdo? Ljudje z napetimi žtivci, misovci na primer. Ne pozabimo, da Fini obljublja na milijone fašistov v Rimu pred referendumom.« Ob drugih priložnostih je opozoril še na nevarnost stavk brezposelnih kar bi skupaj z desničarskim nasiljem lahko pa njegovi oceni povzročilo eksplozivno zmes. In to Se pred referendumom, ker bi pozneje za marsikoga lahko bilo prepozno. Nekateri mlajši poslanci, kot ao-stanski predstavnik Luciano Caveri, so manj zaskrbljeni. Vsekakor pa pozivajo vse k treznosh in umirjeno-sh, ker je igračkanje z ognjem lahko nevarno. Predvsem pa je treba paziti, da ne bi z neodgovornimi izjavami m intervjuji razburjati duhove. Izrazitih zunanjih znakov, ki bi strah opravičevali, zaenkrat ni opaziti Zaznavno pa je vsekakor, da se na italijanski politični Šahovnici igra zakuhsna partija s potezami in protipotezami, katerih smisel ni zelo jasno dojemljiv. Iz nejasnega okvira izstopa nekaj dejstev. Predvsem nejevolja dela KD in PSI proti predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru, ki je večkrat poudaril svojo podporo sodnikom in njihovi akciji »čiste roke«. To mu močno očitajo, kot mu zamerijo tudi, da je ustavil »politično rešitev« podkupninske afere, ko ni podpisal Amatovih in Consovih vladnih odlokov. Proti predsedniku Scalfaru je pred nekaj dnevi dvignil svoj glas tudi bivši premier Giulio Andreotti, ki se spet vrača na politično sceno in ki je kot združujočo osebnost na čelu vlade predlagal prav Francesca Cossigo. Tednik Europeo pa je pisal o domnevni preiskavi milanskih sodnikov zaradi morebitne Scalfarove vpletenosti v podkupninsko afero. Načelnik milanskega državnega pravdišt-va Francesco Saverio Borelli je bil prisiljen k odločnemu demantiju, glasilo KD 11 Popolo pa je objavilo na prvi strani noto, s katero je potrdilo polno zaupanje KD Kvirinalu. Klima je očitno žgoča, če je tudi predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano čutil potrebo, da Sefu države potrdi svoje zaupanje. »Predsednik republike opravlja res ključno vlogo tako v odnosu z ljudmi kot v odnosu z institucijami,« je Napolitano izjavil glasilu DSL UUnita in poudaril, da je Scalfaro »odločen zagovornik središčne vloge parlamenta«. Zato Napolitano ocenjuje »insinuacije na račun Sefa države kot odraz nesprejemljive politične in novinarske razvade, obenem pa odraz velike neodgovornosti«. In medtem ko misovec Gianfran-co Fini skusa likvidirati to zaskrbljenost kot »shizofrenijo levice«, bivši tajnik KD Ciriaco De Mita zaskrbljeno ugotavlja, da »marsikdo razmišlja, da bi sprejel na pol avtoritarno vlado, le da bi ubranil, kar je Se ubranljivo«. Neutemeljen strah? Samo neo-snovani občutki ah pa zaskrbljenost temelji na realnih nevarnostih? Težko je reči. Dejstvo pa je vsekakor, da se danes iz razmišljanja strank, ki so se opredehle za DA na referendumih zdi manj nerealna perspektiva, da bi takoj po 18. aprilu sedanji Šibki Amatov kabinet nadomestila vlada, ki bi bila odraz Širše koahcije in bi imela ravno DA ter težnjo po reformi vohlne-ga zakona v večinskem smislu kot enega glavnih skupnih imenovalcev. Taka vlada naj bi vodila Italijo v čim manj travmatskem prehodu iz prve v drugo republiko. BANCA Dl CREDiTO Di TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Debeliš o problemih Kmečke zveze Jutri bo v Trstu občni zbor osrednje zamejske kmečke organizacije. Ob tej priložnosti se je Jože Koren pogovarjal s predsednikom KZ z Alojzom Debelisom, ki je orisal poglavitne teme jutrišnjega dnevnega občnega zbora. ....................stran 5. Delegacija SKGZ na Občini Dolina Delegacija SKGZ je obiskala dolinske občinske upravitelje, s katerimi je izmenjala mnenja o sedanjem delikatnem trenutku za slovensko narodnostno skupnost, (f. KROMA) ........................stran 6... Seghene pred sodniki Tržaškisodnik za predhodne preiskave D'Ama-to je včeraj skoraj poldrugo uro zasliševal bivšega tržaškega občinskega odbornika Au-gusta Segheneja, ki je vpleten v afero o podkupovanju pri oddaji v zakup del za gradnjo čistilne naprave pri Žavljah. ........................stran 6... Zopet upad vpisov Po podatkih tržaškega šolskega skrbništva se je v januarskem roku vpisalo v prve razrede osnovnih šol na Tržaškem 130 prvošolčkov, to je 30 manj, kot jih obiskuje prve razrede v tem šolskem letu. Manjši upad predvpisov so zabeležili v državnih otroških vrtcih. .......................stran 6.... Na Goriškem združitev avtobusnih podjetij Na Goriškem bo vendarle v doglednem času prišlo do združitve dveh javnih avtobusnih podjetij in sicer podjetja APT in medobčinskega konzorcija na Tržiškem. ........................stran 8... ~~B5oZEMSKA / EKSPLOZIJA h Požar na tankerju: za las preprečili ekološko katastrofo stanje pod nadzorom in da ni nevarnosti, da bi razlit petrolej pobzroCil hujšo ekološko škodo. Drugačnega mnenja je predstavnik organizacije Greenpeace Fransce Ver-deuzeldonk, ki je opozoril, da je v neposredni bližini kraja eksplozije morski naravni rezervat, z velikim številom delfinov, kitov in morskih levov. Včerajšnja nesreča je že peta v zadnjih treh mesecih: najhujši katastrofi sta povzročila brodoloma tankerjev pri Shetlandih in pri Sumatri, kronika pa beleži še dva manjša brodoloma. Iz vsega tega izhaja, da so varnostne norme preveč ohlapne in jih bo treba verjetno poostriti, nato pa izvajati kontrolo. Evropska skupnost je o tem vprašanju že začela razpravljati, kot običajno pa so se ministri razšli brez dogovora. Včerajšnji dogodek je ponovno opozorilo, da so novi ukrepi nujno potrebni. _____________VVASHINGTON GROZI BRUSLJU____________ Evropa in Združene države Amerike na robu trgovinske vojne Zadnje petkovo sporočilo iz VVoshingtono je umirilo položaj, a ni odpravilo sporov Bill Clinton VVASHINGTON, BRUSELJ - Združene države Amerike so v petek zagrozile, da bodo v začetku naslednjega tedna države Evropske skupnosti kaznovale z gospodarskimi ukrepi. V ponedeljek bo namreč potekel rok za kompromis v sporu med Evropo in Ameriko, ki je nastal zaradi nove evropske gospodarske zakonodaje. VVashington meni, da Bruselj z njo še bolj šCiti evropske‘proizvajalce pred tujimi proizvajal- ci kot doslej, zato je že ob sprejemu evropske zakonodaje predstavil povračilne ukrepe. Ameriška administracija namerava prekiniti vse vladne pogodbe s podjetji držav Evropske skupnosti, kar bi Evropo stalo približno 50 milijonov dolarjev, predvsem pa bi odprlo bojno polje za izbruh trgovinske vojne med najrazvitejšimi državami na svetu. VVashington obtožuje, da so zaradi evropskih subvencij v velikih težavah predvsem ameri- ški proizvajalci jekla in letal. Zaradi obtoževanj prek Atlantika so v zastoju tudi pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine in carin (Gattt). V petek pozno ponoči pa sta ameriški trgovinski predstavnik Mickey Kan-tor in predsednik Evropske komisije Jacques De-lors sporočila, da bodo Združene države Amerike še počakale s povračilnimi ukrepi proti državam Evropske skupnosti. Francoski opozicijski voditelj Jacques Chirac, ki mu mnogi napovedujejo zmago na bližnjih francoskih volitvah, pa obljublja še hujše trgovinske spopade med Evropo in Ameriko. Francija, ki se je v Evropi že doslej najbolj pritoževala nad pogajanji o svobodni svetovni trgovini, bo v primeru zmage 'desničarskih strank zahtevala spremembe v delovanju Evropske skupnosti in samostojnejše francosko odločanje o pravilih mednarodne trgovine. (Reuter) Jacques Delors BALKAN / MORILLONU JE USPELO Konvoj pomoči prispel v Srebrenico hrane in zdravil. Srbi so dovolili pot konvoju samo brez oboroženega spremstva enot Unproforja, ki so morale ostati v Malem Zvomiku. Tam so bili prisiljeni ostati tudi dva belgijska zdravnika in trije opazovalci Organizacije združenih narodov. Čeprav je general Morillon dosegel dogovor s srbskimi generali, so srbski vojaki na poti med Bratuncem in Srebrenico streljali na konvoj, vendar pri tem ni bilo ranjenih, konvoj pa je nadaljeval pot z najvecjo možno hitrostjo. General Morillon, ki je zapustil Srebrenico samo za nekaj ur, da je lahko v mesto pripeljal konvoj, je izjavil, da ne bo odšel iz mesta, dokler Srbi opazovalcem Združenih narodov ne bodo dovolili nadzorovati vzhodne Bosne. Opazovalci o srbskem popuščanju SREBRENICA, MALI ZVORNIK, dvomijo, še zlasti potem, ko so srbska NEW YORK - Francoski general Phi- letala v petek bombardirala Srebrenico lippe Morillon je dobil stavo, so v pe- in okolico, srbski topovi pa so te kraje tek zvečer objavile tiskovne agencije, obstreljevali vec m. Srbi so hudo ob-potem ko se je poveljniku modrih Ce- streljevali tudi Sarajevo, kjer je bilo v lad v Bosni in Hercegovini posrečilo petek trinajst mrtvih in skoraj sto ranje-izsiliti od srbskih generalov, da so po nih. devetih dneh končno dovolili vstop Iz New Yorka poročajo, da utegne konvoja s človekoljubno pomočjo v Varnostni svet Združenih narodov že v Srebrenico. V to vzhodnobosansko me- začetku prihodnjega tedna sprejeti re-sto, kjer je pred vojno živelo komaj de- solucijo, s katero bi dovolili tudi obo-vet tisoC ljudi, zdaj pa jih je najmanj rožen nadzor nad zračnim prostorom 60.000, je za Morillonom pripeljalo Bosne in Hercegovine, ki ga sistematiC-osemnajst tovornjakov s 175 tonami no kršijo srbska vojaška letala. H MADŽARSKA o Zagreb HRVAŠKA BOSNA-ERCEGOVIMA Tuzla Mali Zvornik Vojvodina Beograd O fŠpiin Sarajevo^ Srebrenica Srbi bombai dirajo in obstreljujejo, ameriška letala spuščajo hrano in zdravila Jadransko morje 50 km AS 2 '■\Kosovo NOVICE SESTANEK GLEDALIŠKIH HIŠ Cossiga obiskal pletrsko kartuzijo Z električnim stolom usmrtili večkratnega morilca VVASHINGTON - V Greensvilleu (Virginia) so prejšnjo noC na električnem stolu usmrtili 36-letnega Svaskyja Poynerja, ki je oropal in ubil pet žensk. Poyner je zaman prosil pomilostitev ali vsaj drugačno smrt od tiste na električnem stolu. (Ansa) Dobrodelni koncert za žrtve v nekdanji Jugoslaviji DUNAJ - Claudio Abbado in sir Georg Solti bosta v okviru Salsburskega festivala dirigirala orkester Berlinske Filharmonije na dobrodelnem koncertu, ki bo za veliko noC, 11. aprila. Izkupiček bodo namenili rehabilitaciji žrtev vojne v nekdanji Jugoslaviji. Nastopili bodo znani solisti kot Sylvia McNair, Martha Argerich, Marjana Lipovšek, Carol Vaness in Leo Nucci. Program bo vodil britansko-ukrajinski igralec Peter Ustinov in ga bo predvajala Evrovizija. (Ansa) Helikopterja trčila pri Gradcu: dva mrtva, dva ranjena GRADEC - V bližini letališča Graz-Thalerhof se je včeraj popoldne zgodila helikopterska nesreča, ki je terjala dve človeški življenji. Dva helikopterja letalske Sole sta trčila v višini 50 metrov in strmoglavila. Nesreča je terjala Življenji pilota in uCenca, dvočlanska posadka drugega helikopterja pa je preživela s težkimi poškodbami. Vzrok nesreče še raziskujejo. (I.L.) Sicoe v Labirintu in Arsu LJUBLJANA - V dveh galerijah, vmes pa med pohodom po večjih nakupovelnih centrih - je sinod mladi slovenski slikar Silvester Plotajs Sicoe izvedel dva performancea s figurami, jajci, voskom in drugimi sestavinami: celota je Se najbolj spominjala na obred žrtvovanja oziroma darovanja. Obenem je Sicoe odprl razstavi svojih slik, v katerih se izogiba slikarstvu kot samostojni in od drugih ločeni umetniški praksi. Umetnost namreč pojmuje širše -na poti do modernega šamanstva oziroma zdravilstva družbe, zato je nadvse logično, da si je avtor za dvojno otvoritev izbral prehod v pomlad. (T.D.V.) m LJUBLJANA - Bivši italijanski predsednik republike in doživljenjski senator Francesco Cossiga se je včeraj pogovarjal s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademikom Francetom Bernikom, ki mu je podelil plaketo SAZU. Nato je obiskal kartuzijo Pleterje, kjer ga je sprejel pater prior Janez Hollenstein, Kostanjevico, Formo vivo in cistercijanski samostan. Danes se bo Fraancesco Cossiga sestal s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji. Opoldne mu bo slovenski predsednik Milan Kučan podelil zlati Častni znak svobode za njegov prispevek k osamosvojitvi Slovenije. To bo obenem tudi priložnost za vsebinski pogovor in za javni izjavi obeh državnikov o italijansko-slo-venskih zapletih. Francesco Cossiga se bo danes sestal tudi z nadškofom in metropolitom Alojzijem Šuštarjem. (B. S.) Nov bombni atentat v Kalkuti NEW DELHI - Ena oseba je izgubila življenje, 12 pa jih je bilo ranjenih v včerajšnji eksploziji bombe na peronu kalkutske železniške postaje Sealdah. Preiskovalci so mnenja, da je žrtev atentator, ki mu je peklenski stroj nehote eksplodiral. Indija že živi v neprestanem strahu pred novimi terorističnimi atentati. Bojazen je upravičena, saj je celo ameriško Državno tajništvo opozorilo indijsko vlado nd nevarnost atentatov v samem glavnem mestu, ameriška letalska družba Delta Airlines pa je začasno prekinila polete za Indijo.Po mnenju preiskovalcev je treba iskati krivce za niz bombnih atentatov 12. marca v Bombaju med »krajevno mafijo«. (Ansa) Italija gosti 1.880 beguncev iz nekdanje Jugoslavije RIM - Po podakih italijanskega zunanjega ministrstva Italija gosti na državne stroške 1.880 beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Drugih 240 so v breme Dežel (Aosta, Piemont in Lombardija). Poleg tega je notranje ministrstvo izdalo 9.000 dovoljenj za začasno bivanje ljudem iz nekdanje Jugoslavije. Kmalu naj bi se beguncem pridružilo še 400 oseb iz srbskih koncentracijskih ta-boršc v Bosni. Italija pa prispeva za oskrbo beguncev tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, tako dq bo do prve polovice prihodnjega leta porabila veC kot sto milijard lir. (Ansa) Borštnikova srečanja na razpotju Veliko kritičnih pripomb MARIBOR - Kot je na seji sveta povedala direktorica Borštnikovega srečanja Olga JanCar, so imele kritike lanskega festivala, na katerem zaradi spremenjenega koncepta niso mogla sodelovati vsa slovenska gledališča, iracionalne korenine. Seje so se udeležili skoraj vsi direktorji slovenskih gledališč, manjkal je le direktor mariborske Drame Teo Pajnik. Jančarjeva je povedala, da se iz nevoščljivosti govori o »panduri-zaciji« Borštnikovega srečanja, vendar je treba priznati, da je bila najkvalitetnejša gledališka produkcija v zadnjih letih delo mariborskega gledališča. Število nagrad, ki jih je dvanajst, pa bi morali zmanjšati, saj se njihov pomen morda res zvodeni, je dejala. Polde Bibič je govoril o konceptu naslednjega BS, potem ko je podal stališče kolegija direktorjev slovenskih gledališč (to pa ni tudi stališče direktorja mariborskega gledališča), ki so ga oblikovali na Tednu slovenske drame v Kranju. Ce BS ne bo zadovoljilo potreb vseh gledališč, bodo festival preselili drugam. Poleg pripomb, da so selektorji in elani žirije iste osebe, pa si nekateri direktorji želijo srečanje brez tekmovanja in nagrad. Borat Alujevič je pritegnil, da je BS revija slovenskih gledališč, vendar je lanski poudarek na internacionalizaciji obrnil vse na glavo. Morali bi ga vrniti vsem slovenskim gledališčem. Tone Partljič je razložil, da BS financirajo ministrstvo za kulturo, mariborski izvršni svet in sponzorji. Za Maribor pomeni identiteto in bil bi hud udarec, Ce bi ga izgubili. Pavle Ravnohrib, predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je sporočil stališče igralcev in povedal, da naj bo BS vseslovensko srečanje slovenskih gledališč, nimajo pa nic proti vzporedni internacionalizaciji. Ce bo Maribor vztrajal pri svojem konceptu, ki ga zagovarja Tomaž Pandur, županja pa to " dopušča, bodo skušali najti prostor za srečanje kje drugje, je nadaljeval Polde Bibič. Zvone Šedlbauer je okrcal slabo opravljeno delo selektorjev, ki niso videli vseh predstav, Andrej Inkret se je vprašal, ali naj bo srečanje le slovenski nacionalni festival, saj imamo kvalitetno produkcijo zunaj velikih hiš. Dalibor Foretič je pohvalil BS in želel, da bi ponudili svetu najboljše, kar se v Sloveniji dogaja. Sejo so končali z mislijo, da ne smejo ogroziti tako pomembne prireditve, ki naj kljub vsemu ostane v Mariboru. Sklenili so, da bo letošnje BS srečanje vseh slovenskih gledališč in da bodo pripravili poslovnik za selektorje. V tričlansko komisijo so poleg Vasje Predana in Daliborja ForetiCa izbrali še Jerneja Novaka. (P. T. Dobrila) ISTRA / IZSELJEVANJE KOMENTAR Dežela doživlja že tretji eksodus Ocenjujejo, da se je izselilo že 20000 Istranov Recept za slovensko rabo Goran Moravcek Božo Kovač REKA - Domnevajo, da se je v minulih dveh letih se je iz Istre izselilo blizu 20.000 ljudi. Vsak deseti prebivalec polotoka je poiskal srečo zunaj Hrvaške, države, ki ob bremenu vojne ječi tudi pod bremenoma brezposelnosti in hiperinflacije. Odšli so večinoma srednji strokovni kadri, prav tako pa tudi visoko izobraženi predstavniki vseh strok, ki niso mogli pristati na mesečno plačo 100 mark ali na to, da bi kot brezposelni več mesecev čakali po zavodih za zaposlovanje. Predstavniki Italijanske unije menijo, da je iz Istre odšlo največ Italijanov. Govorijo celo o novem eksodusu tega naroda, tako da je ta primer dobil tudi mednarodne razsežnosti. Alarmni zvonec se je oglasil po zlorabi zakona Boniver, ki državljanom italijanskega porekla daje neposredna pooblastila, predvsem zaposlitev v Apeninih. Skupnosti Italijanov so se dušile zaradi velikega števila zahtev tistih, ki so hoteli izrabiti to priložnost in se zaposliti v Italiji. Med njimi je bilo tudi veliko Hrvatov, ki so podpisali izjavo, da se »Čutijo kot pripadniki italijanske kulture«. , Največ, kakih 2000, jih je odšlo iz Buj, v Italiji pa je svojo delovno sreCo poiskalo tudi 500 prebivalcev Buzeta. Luciano Del-bianco, župan Pulja in bodoči župan Istrske županije, je zaskrbljen zato, ker odhajajo predvsem mladi. Pravzaprav odide vsak, ki more, tako da je bujski Di-gitron že moral zmanjšati obseg svoje proizvodnje. Istrski politiki zaenkrat samo skomigajo z rameni, ne vedoC, kaj naj storijo, ker je stanje v dragih predelih države prav tako slabo. Po uradnih podatkih Zavoda za zaposlovanje je v Istri 9600 brezposelnih, vendar ta številka ni prava. Ta žalostni položaj v Istri je spolitiziran do skrajnih možnih mej, kar je povsem razumljivo spričo revizije osimskih sporazumov. Italijani so strahotno nezadovoljni s svojim položajem - z mi-zemimi dotacijami, s slabimi plačami profesorjev... Hrvaške oblasti, ki so zasute z drugimi, zelo resnimi težavami, pa se opravičujejo, Ceš da tudi drugi prebivalci »lijepe naše« ne živijo bolje od istrskih Italijanov. Omenjajo tudi, da je Hrvaško v iskanju lepše prihodnosti, zapustilo veliko število univerzitetnih profesorjev, znanstvenikov, zdravnikov, medicinskih sester. Vsi ti terjajo boljše življenjske razmere in višje plaCe. V Zagrebu zato klice iz Istre neredko sprejemajo kot pritisk na osrednjo oblast, ki naj bi jo ti kompromitirali. Zelo velik je namreč strah pred italianizacijo Istre. Politika regionalistov, ki so zbrani okrog Jakovcičeve-iga IDS, ki ga v velikem ;številu podpirajo tudi Italijani, zahteva istrijaniza-cijo polotoka, kar v Zagrebu že doživljajo kot odkrito romanizacijo. Luciano Pelbianco, eden prvakov DS, ob tem pripominja, la 30 oziroma 40.000 Ita-ijanov med 200.000 prerivale! Istre - ni skrb 1 Zbujajoče število. »Pravi Hrvati« pa vendarle mislijo drugače. Svojim sonarodnjakom zamerijo, da so izrabili Zakon Boniver in odšli v Italijo. V odmevih na razprave o reviziji osimskih sporazumov, je na polotoku znova slišati politične nalepke iz preteklosti, govorijo o »itadija-naših«, o »iredentistih« in podobno. Ni dvoma, da se bo položaj v Istri še bolj ' zaostril, saj je hrvaški izhod iz krize in vojne daleč, število brezposelnih vse večje, plače vse bolj imizeme, zato nekateri »jastrebi« iz IDS ne izključujejo možnosti, da bi po se-"mih desetletjih v Istri stanovili novo »Labin-:o Republiko«. Francesco Cossiga je nemara ponudil najboljši recept, kako odpraviti napetosti, ki so se pojavile med Rimom in Ljubljano. Ravnajte na evropski način, je v bistvu sporočil Slovencem, potem se bo vse srečno izšlo. Sliši se lepo, čeprav v Sloveniji zaradi pogostega sklicevanja na podalpsko evropejstvo nekoliko obrabljeno. Gotovo pa na tem nasvetu nekaj je, le da bo treba pitijsko sporočilo še razvozljati. V zunanjem ministrstvu, vladi in morda tudi parlamentu se najbrž že bodo našli ljudje, ki bodo to znali storiti, takšna je vsaj njihova služba. V vsakem primeru pa bodo prileteh na trda in se ne povsem trdna tla, to je že mogoče napovedati. Spor z Rimom namreč opozarja, da se je enkrat za vselej končalo obdobje revolucionarne romantičnosti, ko so se visoki slovenski sli prebijali tnimo švicarske garde v Vatikanu in čez pekinški Trg nebeškega miru z enim samim sporočilom v diplomatski torbi. Okoliščine so bile prijazne in dobro se je izšlo. Slovenija se je hitro znašla v knjigah, kamor države vpisujejo svoje am-, basade. Zdaj so prišli na površje vsakdanji problemi v odnosih z drugimi državami, kar •med drugim pove, da je napočil čas normalnega življenja. Italija pri tem ravna povsem praktično. Doma ima hude težave, za sosedo pa novo državo, ki si neizmerno želi v Evropo, vendar ravna ksenofobično in se po stari navadi zapira vase. V taksni razdvojenosti je seveda na moč ranljiva, kar so pokazali tudi prvi ljubljanski odzivi. Iz njih ni bilo mogoče razbrati do podrobnosti domišljene strategije, prej zbeganost in začudenje, da se nekdo tako pogovarja s Slovenijo. Zato so se zdeli bolj ponižni kot pa uporabni za samostojno državo, ki ne govori o Evropi samo, kadar potrebuje denar, temveč ji je evropska pragmatičnost način mišljenja in življenja. Vanjo pa tudi sodi, da ima tisti, ki se pogaja zunaj, doma zavarovan hrbet. VELIKA BRITANIJA / KONEC »OTOŠTVA< Decembra prvi vlak skozi rokovski predor Iz Pariza v London v dobrih dveh urah GLOSA Mirko Tebaldi / Ansa FOLKESTONE (VELIKA BRITANIJA) - Predor pod Rokavskim prelivom in nova hitra železniška povezava z Londonom, ki bo stala vec kot 6.500 milijard lir, bo Veliko Britanijo sprmenila v »evropski polotok«. Sklep britanske vlade so odgovorni britansko-ffanco-skega konzorcija Eurotu-nel sprejeli z vidnim navdušenjem. Le redki se bodo v bodoče odločili za trajektno povezavo, ko bo lahko nekdo iz Pariza prispel v London v dobrih dveh urah, ne da bi stopil z vlaka. Nova »super železniška proga« pa je že povzročila polemike na britanskih tleh. Odločno ji nasprotujejo ekologi-sticna gibanja in del prebivalstva v Kentu. Ljudje se namreč bojijo, da bi ta nova železniška proga prizadela del še neokrnjene narave, kljub temu da bo dobršen del proge speljan pod zemljo. Prvotno bi moral predor postati operativen letošnjega maja, kasneje so navajali junij, nato oktober, sedaj pa je skoraj gotovo, da se bo to zgodilo 15. decembra, saj so dokončali kar 95% del, zakasnitvam so namreC botrovale predvsem strožje varnostne norme. Uradno bodo predor izročili svojemu namenu šele maja 1994. v začetku bodo skozi predor peljali navadni vlaki in to s precej dolgimi presledki, ki se bodo postopoma krajšali, tako da bo že prvo leto »začasnega obratovanja« trajektom odvzel vsaj polovico potnikov. V teoriji lahko skozi predor pelje po en vlak vsake tri minute, načrtovalci pa predvidevajo, da bo ob konicah s terminalov odpeljal vlak vsakih 15 minut. Predor je dolg 50 kilometrov, od katerih je 38 pod morjem. V bistvu gre za tri predore, dva glavna s premerom 7, 6 metra in manjšim vmestnim, ki bo sluzil servisnim službam. Vsakih 375 metrov bodo trije predori med seboj povezani. Obrtniški vidiki občevanja Zunanjepolitična uredništva slovenskih časnikov, radijskih in televizijskih postaj so v petek prejela prijazno pisemce ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ljubeznivo ministrstvo vljudno razlaga, da med novinarji ni bilo »kakšnega posebnega zanimanja« za to, da bi se od ministrstva kaj veC naučili o »vprašanjih diplomatskega občevanja med državami«. Ker nismo bili primerno radovedni in znanja Žejni, se nam je novinarjem pripetila »najnovejša zmeda«, ki jo ministrstvo »opaža Tone Hočevar okoli pojmov, kot so diplomatska nota, sporočilo za tisk, diplomatski kanal sporočanja ipd.«. Ministrstvo si zato »dovoli izraziti vtis, da pretežni del pišočih ni prav seznanjen z 'obrtniškimi’ vidiki diplomatskega komuniciranja med državami«. Grebli smo po sebi in pripoznamo, da smo bili res tudi mi med tistimi, ki se jim je primerila »najnovejša zmeda«. Bralcu smo pravzaprav dolžni drobno pojasnilo, saj ni dolžan razumeti »obrtniških vidikov« in »vprašanj diplomatskega občevanja«: že pred dnevi se je v Strasbourgu razvedelo, da Italijani pripravljajo predlog resolucije, s katero naj bi Svet Evrope pogojeval vstop Slovenije v Evropo. O tem smo prebrali v italijanskih Časnikih. Potem je v sredo italijanska državna agencija obvestila tisk o noti, ki jo je italijansko zunanje ministrstvo poslalo slovenskemu. V sredo zvečer je italijanski veleposlanik na brniškem letališču delil listič s »sporočilom za tisk«, na njem pa je pisalo vse, kar je razburilo slovensko javnost in o čemer smo poročali za- dnja dva dni. Marsikaj smo izvedeli, objavili masikatero mnenje, tudi mnenje slovenskega zunanjega ministra. Prijavili se bomo tudi na informativne tečaje, na katerih se bomo bolj poglobljeno izobrazili tudi o »obrtniških vidikih«-Morda celo o tem, zakaj je slovensko zunanje ministrstvo v lastni jasnosti povzročilo zmedo, ki mu je prišla prav, da se lahko razpiše o »obrtniških vidikih« in mu ni treba govoriti o morda usodni vsebini grožnje iz Italije, pa naj se ji reče »nota« ali pa »sporočilo za tisk«. POGLED Kam te pripelje pristni protikomunizem! riznaneea slo- mu mu nekaterih stvari - a n i„ni, v , . Ko sem priznanega slovenskega zgodovinarja Živa Ajdelo poznal zgolj po imenu in njegovih poglobljenih raziskavah slovenske rekonkviste, sem se večkrat vprašal, Ce ni bil morda tudi on med drugo vojno vojščak in mu najbrž nihče ni povedal, da je vojne že davno konec. Zatrdili so mi, da ni in da je stvar naročena. Pa sem si mislil, da je že lepo, ce nekdo dogovorjeno resno vzame. No, ko je nekaj ljudi, na katerih znanje in delo nekaj dam, izvajalec skušal malce povaljati po blatu, me je zanimalo, Ce- rnu mu nekaterih stvari ne razložijo, saj jih vendar kar dobro poznajo. Odvrnili so, da ne pljujejo po tleh. Dobro, sem si mislil, paC stvar lepe vzgoje. In pri tem je ostalo. A stvari navadno niso takšne, kot se kažejo. Postopoma sem doumel, da je človek v stiski. In tu ne gre vec za vzgojo, temveč za humaniteto. Ko vidiš, kako nekdo sam rešuje človeštvo pred komunizmom in mu nihče zares ne stoji ob strani, ti ni vec vseeno. Tembolj, ko je jasno, da troši neznansko silo za obrambo pred nečim, kar je že zda- Martin Ivanič vnaj poginilo, pa čeprav zaradi lastne malovre-dnosti. Človeka namreč presune, ko vidi, kako Mesijo po vrsti zapuščajo vsi naravni zavezniki, kako potuhnjeno prehajajo v nasprotnikov tabor, kako neusmiljeno se okrog Mesije krci bojno polje in kako, ko vzdržuje fronto na vse štiri strani neba, razumljivo, ne opazi, da bije boj le še sam s sabo. Drugi pa se že davno ubadajo s tem, kako po nerodovitnem boju preživeti in bolje živeti. Ali si lahko predstavljate bojišče, na katerem sploh ne veš več, kje in kdo je sovrag? In ali si morete zamisliti absur-dnejši absurd od tega, da te oni, ki si jih šel branit pred komunizmom, ne razumejo in jih v iskreni jezi razglasiš za komunistične sozarotnike, na koncu razglasijo za komunističnega plaCanca, ki naj kompromitira »poštene antikomuniste«? To je, ljudje božji, točka, na kateri v družbi z elementarnim demokratičnim nagonom osnujejo odbor za zaščito takšnega človeka. Toda pustimo odbor, pustimo celo poslednjega Mohikanca! Saj je znano, da vsaka velika stvare žre - celo svoje najboljše otroke. Gre za to, da komunizem na sonCni strani Alp v resnici dviga glavo. O tem ne govori le bridka usoda poslednjega pravega protikomunističnega bojevnika. Pojav brezsramno dokazuje tudi ponovno osnovanje neprikrite komunistične stranke, kar je očitno zgolj dimna zavesa za svobodno rovarjenje vseh drugih prikritih komunistov. In vse kaže, da je teh približno 160.000 več kot Slovencev. » _____LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA, PODALJŠANA ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA OBISKOVALCEV_ Slika kol optično dejstvo Ob slikarski razstavi Marka Pernharta, ki je postavljena v ljubljanski Narodni galeriji, se zastavlja vprašanje, kakšno je bilo razmerje med slikarstvom in fotografijo ob koncu prve polovice 19. stoletja, torej v prvih desetletjih po njeni iznajdbi. Pogled s Triglava Marka ernharta se odpira na vse s,trani neba - na vzhod, ,taTod’ sever, jug. V reali-tiCnih nadrobnostih in s n0P°grafsko natančnostjo slikana panorama dosledno ponavlja gledalcev Pogled s centralne točke, ki 1° Predstavlja vrh gore. Z “)e )e slikar opazoval obzorje ki ga je obkrožalo in J podoživetje istega pogle-f,a ?elel ohraniti tudi za gledalca. Samozavest slikarja, da s1 Je za motiv izbral pogled »vrha sveta« in je sebe Postavil v njegovo središče, priča o stopnjevanem an-opocentrizmu devetnaj-e§a stoletja. Najvišja in 6 lsCna točka v hierarhiji sveta je bila vedno rezervirana za mesto božje osebe. Slikar, ki v svojih slikah ustvarja svet, izenači svojo funkcijo z božjo. Pernhartov Pogled s Triglava je slika kot optično dejstvo, brez naracije, simbolnih konotacij, je nevtraliziran zapis nekega pogleda, ki za slikarja predstavlja predvsem fiziološko in ne toliko psihološko dejstvo. V iluzionističnem slikarstvu devetnajstega stoletja se slikarska iluzija ne kaže veC v obliki skonstruirane realnosti, ki jo zasnuje umetnikova imaginacija, temveč slikar zavaja gledalca s tem, da uprizarja realnost samo in postane njen surogat. Da bi bil realitetni učinek panoramskih kvad-riptihov še poudarjen, so zanje v začetku devetnajstega stoletja postavljali posebne paviljone, kjer je bil vsak od delov obešen na steno, ki je kazala v njegovo smer neba. Na ta način je dobil gledalec v razmerju do slike mesto, ki je po svoji koncepciji blizu modernemu pojmovanju razmerja slika - gledalec: postavljen je bil v njeno središče. Tak položaj je od gledalca zahteval sodelovanje v procesu gledanja. Gibanje je postalo tako lastnost oCe-sa kot tudi subjekta, nosilca tega pogleda. Prejšnje mesto pasivnega je zamenjal aktivni gledalec, ki si z gibanjem sam izbira točko Nadja Zgonik pogleda. Uživanje v pogledu na naslikano je postalo skoraj enako vživetju v občudovanje narave same z izbrane panoramske točke. Ce Pernhartove panorame pogojno lahko opredelimo kot zvrst realističnega slikarstva, pa se ostali njegovi pejsaži oddaljujejo od posnemanja realnosti in so, meščanskemu okusu sledeč, polepšani, torej idealizirani bidermajerski portreti krajine. Poglede v naravo, ki niso krajinsko slikarstvo, saj njihov ideal ni ponovitev konkretnega izseka iz narave, lahko vrednotimo pred- vsem kot reprezentativni in dekorativni objekt, rekvizit meščanskega interierja in ne kot umetniški predmet. Kriterij izbora motiva pri Pernhartu ni bila njegova vizualna privlačnost, temveč reprezentativnost, o Čemer nam pričajo večkratne ponovitve enega in istega motiva. Kraji, ki jih je upodabljal, so postajali v Času okoli sredine devetnajstega stoletja priljubljeni cilji prvih turistov. Bled je na primer eden od motivov, ki ga Pernhart večkrat ponovi. Ob vračanju k istemu prizoru ni le-tega niti variiral niti ni spreminjal izbrane točke pogleda, iz katere je kraj bil upodobljen. Odločal se je za preprosto razmnoževanje, torej kopiranje enega in istega motiva, kot da slikarstvo ne bi bilo medij unikatne, temveč reproduktivne umetnosti. Na ta način je slikarstvo prestavil iz sfere »visoke« umetnosti v zvrst uporabne umetnosti, kjer ima ali funkcijo dekorativnega predmeta ali pa določeno dokumentarno vrednost kot topografsko gradivo. Na tak tip slikarstva moramo gledati kot na zadnjo fazo v razvoju mimetične umetnosti, ko se je še v polju ročne produkcije slikarskega medija odprl prostor in potreba po nastanku novega tehničnega pripomočka z vsemi atributi umetniške prakse. To je bila fotografija, ki je umetnost razbremenila njene funkcije posnemanja realnosti. Da jo je za svoj pripomoček pri slikarstvu verjetno uporabljal že Pernhart, nam priča v grizaju (Crno-belo z rahlim rožnatim pridihom) naslikana veduta Bleda, saj nam je drugače zamenjava privlačne živopisne barvne skale z monotonim Crno-belim kontrastom težko razumljiva. Vendar obstaja še en? razlaga; slikar je s svojim likovnim izrazom, ki spominja na fotografijo, želel občinstvu pokazati svojo vir- tuoznost v tekmi s strojem, fotografsko kamero, s katerim se je po podrobnostih v detajlu lahko enakovredno kosal. Fascincija tedanjega občinstva s tehnologijo je bila tako velika, da je podoba s pečatom tehnologije pomenila tudi višji estetski ideal od ročnega izdelka. Kar nekaj razlogov torej obstaja, da lahko začnemo na prvi pogled dolgočasno veristične Pernhartove slike v današnjem Času razširjenega pojma umetnosti gledati kot objekte, ki nas sicer ne morejo prepričati s svojo umetniško vrednostjo, so pa toliko bolj verodostojen dokument in simptomatičen odraz Časa, v katerem so nastajale. bi: re,nnart, Panorama s Stola I., ni (F°to: arhiv Narodne galerije) glavu (Foto: arhiv Narodne galerije) Marko Pernhart, Panorama s Stola lil.. Pogled proti Turam z Velikim Klekom (Foto: arhiv Narodne galerije) Marko Pernhart, Panorama s Stola IV., Pogled na Koroško, Dravo in Rož (Foto: arhiv Narodne galerije) MEHKO IN TRDO Domrealizem ■MMHHjjl Priznam, da v zad-nJem Času nisem pre-razmišljala o mo-Skl menopavzi. Priznam celo to, da mi to sPloh ni prišlo na mi-®eh a sem vseeno pre-rala besedilo v najno-y,eišr številki Vanitv (rir z velikim zanimanjem. Ali to sploh ob-? a)a■ (Seveda, dragi nralci, obstaja: »The istn ‘t that great as n ma;S)« pravijo sami ofiki, ne pa tudi zlobne ženske.) Potem nisem vede-a’ da v Hollywoodu Pravkar snemajo film o Primeru kanibalizma, Potem ko je letalo strmoglavilo v Andih leta 1' k° Je 16 mladih ‘Judi preživelo tako, a so jedli meso svojih Prijateljev. Nisem ime-a pojma, da je angle-pKa režiserka Sally otter posnela izvrsten .m po romanu Virginie VVoolf Orlando in na je to ključni kulturni dogodek v Angliji, mti o tem, kaj ta hip P°Cne in misli Elvis , ;s,teUo. Te primere bi mhko naštevala v ne-°gled. Gre preprosto a tisk, ki sem ga pre-Jrala nekega vikenda, 0 sam bila v Londo-n: The Independent, ,e Guardian, The Ti-’^,me Vanity Seveda bi morala tu Riniti tudi nekaj vr-®tlc 0 Slobodni Dalma-3’ 0 km, kako je zdaj icena tudi poslednja oaza svobodnega tiska na Hrvaškem. Ker pa 0 o tako ali tako vsi Pričakovali - raje ne b°m. Poleg tega je Slo- Slavenka Drakulič hodna Dalmacija irelevantna za tisto, za kar gre. Na prvi pogled gre za kulturno izolacijo. V tem smislu so si naši Časopisi podobni kot jajce jajcu in Cisto vseeno je, ali berete Vje-snik, Večernji list ali kaj tretjega. Ce bi sodili po Časopisih in Ce živite na Hrvaškem, se vam zdi, da se ne dogaja nie drugega kot vojna, politika, štrajki, zmage in beda. Iz dneva v dan se pogrezamo v pro-vincializem in - kar je najpomembneje - to nikogar ne zanima. Ne gre za to, da ne izvemo nic o tem, kaj se dogaja na svetovni sceni, razen tistega, kar je neposredno povezano s Hrvaškd - v politiki je to absolutno pravilo in v kulturi prav tako, Ce ta sploh še obstaja. Zadeva se še bolj zakomplicira, ker začenjamo izgubljati parametre, namesto njih pa nastajajo lastna krajevna in nujno poljubna merila tudi za vse to, od politike do kulture. Težko je reci, komu to bolj škoduje. Tako se na primer pojem demokracije v interpretaciji lokalnih elit, moči, sprevrača skoraj v svoje nasprotje. V kulturi je to še bolj nevarno, saj tega ne opazimo takoj. Kulturni dogodki komajda obstajajo v medijih, Ce jim fli mogoče pripisati domoljubja. V socializmu je bila kultura bodisi v funkciji države bodisi skrajno sumljiv pojav sovražnikove dejavnosti. Zanimivo (in nevarno) je, da je v postkomunistični državi ohranila povsem identičen shizofreni status, ki ga je nevarnost vojne še bolj izostrila. A vseeno in Čeprav tega ni mogoče sklepati po Časopisih, mora obstajati življenje in potemtakem tudi umetnost, ki ni nujno v funkciji vojne. Moda, slikarstvo, fotografija, poezija, video. Mora obstajati v nekakšnem novem un-dergroundu, med ljudmi, katerih obstoj ni legitimen v obdobju vladajočega domrealiz-ma. Obstajajo, skratka, umetniki, katerih ustvarjalnost teCe v celoti sočasno z vsem, kar se dogaja v Evropi. A v tej državi je njihova prihodnost preložena. Hrvaška kratkovidno ne prepozna lastnih potencialov, lastne vstopnice v Evropo, v katero si tako zelo želi, najkrajše in najbolj neposredne in hkrati najcenejše poti ustvarjanja lastne identitete v tujini. Kot da jo je sram, ker obstaja umetniška ustvarjalnost vojni navkljub -ne tista uradna, v prvi vrsti rezervirana za politike, ampak mlada in drugačna. Človek ne pade v depresijo zaradi samega dejstva, da stvari so, kakršne pač so - saj Hrvaška seveda ni Anglija, London ni Za- greb, in The Indepen-dent ni Vjesnik - ampak zato, ker ni nobenega upanja", da bo drugače. Znamenja, ki pričajo o tem, prihajajo z vseh strani, samo prepoznati jih je treba. Pred kratkim so v predsedniških dvorih v Zagrebu, predsedniku Tudmanu predstavili ciklus skulptur Ljudje za vse hrvaške Čase kiparja Kruna Bošnjaka. Tematski ciklus prikazuje bronaste kipe Genscherja, papeža, Kohla, Mocka, Margaret Theatcher, Franja Tudmana in hrvaškega vojaka, ki drži v naročju otroka. Predsednik si je seveda s primerno pozornostjo ogledal razstavo, katere skupni imenovalec je (kot pravi kritik) »humanizem, globoko zakoreninjen v zahodnoevropskem nazoru«. Da bo zadeva še bolj jasna, ta novica ni bila objavljena na kulturni strani, ampak na politični. Ce ne bi vsega tega že enkrat videli! Tako pa se bojim, da domrealizem sedmih bronastih kipcev določa našo (kulturno) prihodnost, ki nikakor ni v Evropi - le kaj naj bi Evropa počela s sedmimi bronastimi kipci? - ampak, na žalost, v samih predsedniških dvorih. In vse dokler bo tako, dokler bodo Časopisi objavljali fotografije podobnih razstav in molčali o moški menopavzi, bo Evropa ostala samo sen. IZŠLO JE... / KNJIGE Slovenske narodne s te in one strani državne meje Slovenske ljudske pesmi Koroške - Kanalska dolina, Založba Drava, Celovec 1986, platno, 172 strani, cena: 4.830 sit V začetku 80. let je deželni muzej začel objavljati Anderluhovo zbirko nemških koroških pesmi, kot dodatek pa naj bi v zadnjem zvezku izšle slovenske. Do izvedbe ni prišlo, toda ideja se je začela uresničevati z zbirko Slovenske ljudske pesmi Koroške. Od petih načrtovanih knjig so izšle tri. Gradivo je zbrala in uredila Zmaga Kumer, raziskovalka Instituta za slovensko narodopisje ZRC pri SAZU. Malo pesmi je dosledno napisanih v narečju. Delo je namenjeno širokemu krogu ljubiteljev, zato skuša strokovno neoporečnost združevati z dovoljeno mero poljud-nosti in temu podreja redakcijsko načelo besedila in melodije. Delo razkrije, da so v Kanalski dolini najštevilčnejše ljubezenske in pripovedne pesmi. (T. L.) Slovenske ljudske pesmi Koroške - Ziljska dolina, Založba Drava, Celovec 1986, vezano v platno, 654 strani, cena 4.830 sit Druga knjiga zbirke Slovenskih ljudskih pe-mi Koroške prinaša pesniško izročilo Ziljske doline. Pesmi so razvrščene v veC skupin; pripovednim pesmim sledijo pesmi ob življenjskih mejnikih, nato pa se zvrstijo še tiste, ki se vežejo na vsakdanje življenje in na praznovanje koledarskih praznikov. Na koncu druge knjige Slovenskih ljudskih pesmi je za vse tiste bralce, ki imajo težave z razumevanjem narečnih besedil, urednica dopisala opombe in slovarček narecnil} izrazov. Zanimivo je, da ni veliko dosledno v narečju napisanih pesmi, veliko pa je tudi takih, ki jih poznajo in prepevajo ljudje po vsej Koroški, pa tudi po Sloveniji, le da se besedila od pokrajine do pokrajine nekoliko razlikujejo. (T. L.) Slovenske ljuske pesmi Koroške - spodnji Rož, Založba Drava, Celovec 1992, vezano v platno, 630 strani, cena 4.830 sit Po prvotnem naCrtu naj bi tretja knjiga zbirke slovenskih ljudskih pesmi s Koroškega vsebovala zapise iz vsega Roža. Izkazalo pa se je, pojasnjuje v uvodu urednica Zmaga Kumer, da jih je za eno knjigo preveč. Ker koroški Slovenci sami razlikujejo Spodnji in Zgornji Rož, se je taka razporeditev zdela smiselna tudi avtorjem tretje knjige Slovenskih ljudskih pesmi. Bolj kakor v Ziljski dolini je v Rožu Čutiti vpliv pevskih zborov in javnega mnenja, ki vidi v zborovskem petju pravo izročilo koroške ljudske pesmi. Pozornost zbuja veliko število poskočnic med Rožani, za katere so že nekateri nemški strokovnjaki domnevali romunsko ali slovansko poreklo, značilno za celotno vzhodnoalpsko območje. (T. L.) Ljubezen v slovenski narodni pesmi, zbral in uredil Stanko Prek, Državna založba Slovenije, 1993, 139 strani, kartonska vezava, cena 990 sit Na knjižnih policah slovenskih knjigarn se je ponovno pojavila zbirka narodnih in ponarodelih melodij. PrviC je pri Državni založbi Slovenije ta zbirka izšla že decembra 1986. Urednik zbirke Stanko Prek je nekoč že uredil podobno zbirko, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, z naslovom Tristo narodnih. V zbirki Ljubezen v slovenski narodni pesmi je zbranih sto pesmi z različnih narečnih področij naše dežele, ki opevajo ljubezen. Posvečajo se srečni in nesrečni ljubezni, Čakanju na ljubljeno osebo in hrepenenju, vasovanju in poroki. Založniki so že v prvi izdaji dodali besedilom pesmi še notni zapis, novost zadnje izdaje pa je predvsem nova likovna oprema, delo Vilija Vrhovca. (A. C.) SkrjanCek poje, zbral in uredil Stanko Prek, Državna založba Slovenije, 1993, 277 strani, kartonska vezava, cena 990 sit Knjiga je neke vrste dopolnilo k zbirki slovenskih ljubezenskih pesmi. Naslov Skjanček poje je zamisel urednika; v njej je predstavljena vsa tista narodna in ponarodela poezija, ki v ljubezensko poezijo nekako ni sodila. Prvič je zbirka izšla leta 1987. Kot v prvi izdaji je tudi tokrat urednik k pesmim pridal zapis melodije, njen urednik je bil profesor kitare na zagrebški Akademiji za glasbo. Knjiga je naprodaj posebej ali pa skupaj s prej predstavljeno v ovitku. Knjigi bosta dobrodošli prav vsem, tistim najmlajšim, ki šele spoznavajo zakladnice naše preteklosti, pa tudi malo starejšim, ki so na to pozabili. Uporabni bosta v šolah kot učni pripomoček ali pa doma za popestritev vsakdana. (A. C.) ITAUJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 20. marca 1993 ITALIJA / TEŽAVNA POT PRENOVE Socialisti izvolili novo tajništvo Operativno telo sestavijo 11 članov Vojmir Tavčar Socialistični tajnik Giorgio Benvenuto RIM - Z izvolitvijo novega tajništva je socialistična stranka včeraj končala prvi, krajši del poti, ki ga je zaCela z odstopom Bettina Craxija in z izvolitvijo Giorgia Ben-venuta za novega političnega tajnika. Na Benvenu-tov predlog je nacionalna skupščine izvolila novo vodstvo, to pa izvršni odbor, ki je imenoval tajništvo. Vodstveno strukturo stranke dopolnjuje še predsednik Gino Giugni. Novo tajništvo, ki bo dejansko Benvenutovo operativno telo, sestoji iz 11 elanov. Za to dolžnost so bili poleg Enza Matti-ne, ki je vodja tajništva, določeni še Paolo Babbi-ni, Giuseppe Garesio, Giuliano Cazzola, Marica Cironi De Marco, Mauro Sanguinetti, Mario Raffaelli, Felice Borgoglio, Stefano Caldoro, Mauro Del Bue in Riccardo Nen-cini. VeCina članov tajništva sodi v sklop koalicije, ki je glasovala za Giorgia Benvenuta, trije (Del Bue, Sanguinetti in Raffaelli) pa v levičarsko strujo prenoviteljev, ki je nastala ob nekdanjem pravosodnem ministru Claudiu Martelliju, preden je sledni odstopil in zapustil tudi PSI, potem ko so mu milanski sodniki naslovili jamstveno sporočilo. Giuseppe Bor- goglio pa se spoznava v stališčih Claudia Signori-leja. Izvolitev tajništva je bila soglasna. Poleg tega pa so vCeraj dopolnili izvršni odbor s štirimi Članicami (ženske so določile Roberto Bredo, Franco Prest, Lauro Sturlese in Marico Cirone De Marco), sklenjeno pa je bilo tudi, da bodo v izvršnem svetu tudi predsednik vlade Giuliano Amato in socialistični ministri. In z izvolitvijo vodilnih organov se bo PSI vrnila v politično areno, iz katere je bila nekaj tednov skoraj odsotna. Za ponedeljek dopoldne je predviden sestanek tajništva, popoldne pa izvršnega odbora, da preuči politično stanje v državi, še isti teden pa se bo vodstvo spet sestalo, da pretrese finančni položaj stranke. Sestava vodilnih organov nakazuje, da je socialistična stranka še vedno razpeta med starim in novim. To je spet jasno poudaril predsednik Gino Giugni, ki je podčrtal, da »sestava novih teles ne odraža povsem želje najbolj živega strankinega krila, toda prenavljanje je vedno dolgotrajen proces. Vodilna telesa so kombinacija novega in starega, vendar upamo, da bo novo prevladalo nad starim. To je za stranko resnični »izziv«. MNENJE Tiskovno sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva je zaostrilo sloven-sko-italijanske odnose. Po osamosvojitvi Slovenije, uvajanju demokratičnega sistema, zasebne lastnine itn. bi lahko upravičeno pričakovali, da bosta obe **! državi medsebojna odprta vprašanja reševali strpno, razumno, uravnovešeno. Zgodilo pa se je nasprotno - odnosi ob nekdaj tolikokrat proslavljeni odprti meji so tako zaostreni, kot niso bih desetletja. Zakaj? Odgovorov je mnogo, morda so naslednji prepričljivi. 1. Trst je staro, zaprto, vedno bolj nostalgično mesto. Italijanski kolega Paolo Rumiz ga je v odmevnem uvodniku dnevnika 11 Piccolo primerjal z mlakužo, polno vedno starejših paglavcev. Zmanjkuje jim zraka, mlakuža postaja vse manjša, poginjajo, vendar imajo še vedno toliko moči, da ubijajo mlajše, ki bi hoteli novosti ali celo skopati jarek v bližnjo tekočo reko, kjer ne primanjkuje kisika in hrane. Tržaški nacionalizem je postal že kronična bolezen mesta, ki je pred dese- Zaostritev ob nekoč najbolj odprti meji v Evropi MMM Bogo Samsa kot Italijani slikovito označujejo sistem podkupnin, prek sistema prevlade političnih strank. O razpadu poročamo v dnevni kroniki. Burno se prenaša oblast, na koga? To je veliko vprašanje. Pri teh prenosih, ko politika nima veC odločilne besede, pa sta vedno glasna in odločilna dva dejavnika: birokracija in nacionalizem. Politika si ne upa odločati, zato namesto nje upravlja birokracija. Vse birokracije tega sveta pa so zaprte, ravnajo podobno kot Rumizevi paglavci. Pri njih ne iščimo niti pravice niti smelih in odprtih rešitev. Burni premiki po vsem svetu dokazujejo, da je stalni spremljevalec vseh sodobnih sprememb poudarjeni nacionalizem. Vsi pogoji so ustvarjeni za italijanski desničarski preobrat, manjka sa- tletjem imelo še tristo, zdaj pa samo še mo Se nacionalistični naboj. Odkrili so dvesto petdeset tisoč vedno starejših in 8a v istrskih beguncih, tržaških tradicio- betežnih prebivalcev. To je kronična bolezen, zdravila zanjo resnično ne vidim. Vendar pa je res tudi, da obstajajo v istem mestu povsem drugačne sile in osebnosti. Prehudo poenostavljanje bi bilo tudi napačno. Tržaški sindrom se je tokrat razširil na' Italijo, nacionalistični ton in iredentistična utemeljevanja so prevzeli osrednji italijanski dnevniki in navsezadnje postali sestavni del uradne italijanske diplomacije. Očitno je razlaga, oprta na tržaški sindrom, prešibka. 2. Italijanski politični sistem razpada. Razlogov je dosti - od tangentopolisa, nalno iredentističnih prostozidarjih, v birokraciji vseh vrst in v splošnem evropskem ozračju. 3. Slovenija ni brez resnih krivd. Naštejmo nekatere: a) V Italiji ni nobene promocije Slovenije. Slovensko javnost zanima samo Sever, nemško govoreči, kot da bi resnično hotela postati avstrijska ali nemška provinca. Se pred dobrim letom bi ob takih dogodkih Slovenija zbobnala vesoljni italijanski tisk, radio in televizijo. Vsi bi prišli in vsi bi dokaj korektno poročali tudi o slovenskih stališčih. Zdaj pa se vse ustavlja na ravni • obtoževanj. b) Fojbe in ideologija. Večkrat uradno in javno razglašana teza, da so dogodki leta 1945 odsev ideološke vojne med komunisti in protikomunisti, ni samo zgodovinsko netočna, paC pa tudi državniško, politično in človeško nevarna. V Italiji so bile fronte povsem drugačne. Genovo sta osvobodila slovenski partizan in komunist Tone Ukmar-Miro in kasnejši italijanski obrambni minister demokristjan Emilo Taviani ob pomoči že legendarnega borca demokristjana Enrica Matteija. Fronta je bila fašizem in antifašizem, ki je imel v Italiji organizirano večstrankarsko podobo. Ta fronta velja vsaj načeloma še zdaj. Ce so komunisti pobijali italijanske ljudi, delali grde stvari leta 1945 in je treba popraviti krivice, je po tej logiki treba popraviti najhujšo »krivico«, saj so odvzeli ogromno ozemlja: celo Primorsko, Istro, otoke in še kaj. Končno: pred dnevi so me povabili k sodelovanju: Tržaški AN-PI (Združenje nekdanjih italijanskih partizanov) je prejel poziv 32 italijanskih višjih gimnazij, ki bodo obiskale Rižarno, edino uničevalno taborišče v Italiji, kjer so sežigali Žide, slovenske, italijanske in"hrvaške partizane. Povsem zamenjujemo fronte in slabimo sami sebe. 4. Tiskovno sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva z ultimativno zahtevo po ozemljih postavlja stvari tako, da se noben parlament na svetu ne more ukloniti diktatu. Toda zakonski predlog, ki ustvarja desetkilometrski pas, na katerem noben tujec ne more imeti ničesar, ni med najbolj modrimi. Na tem področju ne bo niti mešanih podjetij niti novih produktivnih pobud; to odseva slovensko omejenost in nezaupanje do tujcev. To je neka] povsem drugega kot odpiranje v Evropo, sodoben razvoj ali napredek na temelju sodelovanja. 5. Gospodarsko sodelovanje bi najbrž sodilo na prvo mesto na lestvici. Je že res, da je veliko in obsežno, toda na najobcutljivejši točki skupnih vlaganj ni pravega napredka. Uspehi so vidni in pomembni, kjer so v igri mah in povsem neobremenjeni podjetniki, ki se ne ozirajo na države in birokracije, banke in finančne sisteme. Dejstvo je namreč, da v Sloveniji poslujejo nemško govoreče banke, italijanskih pa ni. Pravni argumenti za tako stanje so morda nesporni. Toda prav banke, finančni zavodi in zavarovalnice so tradicionalni instrument družb zasebne pobude, da utirajo pot, odstranjujejo težave, prispevajo k sodelovanju. Slovenija je zaprla vrata tovrstnim italijanskim pobudam. Drznim si trditi, da bi se nekatere sporne stvari prav gotovo urejale povsem drugače, Ce bi velike finančne družbe v Sloveniji že utirale pot produktivnemu kapitalu. 6. Podobne ugotovitve veljajo tudi za slovensko narodnostno skupnost in delno za italijansko skupnost v Sloveniji-Obe sta in morata biti dragocen prispevek k utrjevanju odnosov. Sta na primeren način izkoriščeni? Nekatere izjave govore nasprotno. Slovenci v Italiji so prepogosto obravnavani kot grozeč tujek, kot nekaj nepotrebnega in ne kot dragocena nomoC. ki ii ie treba dati pra- RIM TRENTO / UGOTOVITVE PREISKOVALCEV TRST / NA POBUDO DEŽELNEGA VODSTVA ZDRUŽENJA ACLI Pomembna zadolžitev za senatorja Darka Bratino RIM - Ob mnogih žalostnih paradoksih je včasih mogoče zabeležiti v italijanskem parlamentu tudi nekatere, ki so samo nenavadni. Med slednje nedvomno sodi dejstvo, da so v senatni zunanjepolitični komisiji slovenskemu senatorju Darku Bratini zaupali vlogo poročevalca o zakonskih predlogih, ki zadevajo utrjevanje in širjenje italijanskega jezika in kulture med italijanskimi zdomci.(VT) Požar je Albancem nekdo podtaknil TRENTO - Preiskovalni sodnik Bruno Giardi-na je Čedalje bolj prepričan, da je nekdo namerno podtaknil ogenj v opušCeno kmetijsko poslopje in pod eno od treh bivalnih prikolic, ter zanetil požar, v katerem je v noči na četrtek v Trentu umrlo 5 Albancev s Kosova. Njegovo mnenje potrjujejo izvidi gasilcev, ki poročajo o tem, kot smo sicer že napisali včeraj, da je požar imel dve žarišči, ki sta bili dokaj oddaljeni drugo od drugega. Med domnevami, o katerih govori sodnik, naj bi bil spor znotraj kosovske skupine, ki je organizirana v zelo togo hierarhično strukturo. Zanimivo je, da je eno od žarišč bilo pod bivalno prikolico, v kateri je skupaj z družino živel vodja albanske skupine. Družina se je rešila iz goreCe prikolice v zadnjem trenutku. Preiskovalci pa ne pripisujejo nobenega pomena sporočilu neke samozvane skupine Bela Evropa, ki je prevzela odgovornost za atentat. Sodnik Giardina pa je dokaj pesimistično razpoložen glede možnosti, da bi kdaj ugotovili resnico o dogodku. Iz zasliševanja Albancev, ki so živeli v opustošeni kmečki hiši, jasno izhaja, da vedo marsikaj, vendar noCejo ni C povedati. »Imam vtis, da marsikdo nekaj ve,« pravi preiskovalni sodnik, ki je zaslišal vse vodilne osebnosti v skupini, »vsi pa zanikajo, da bi se kdajkoli sprli, nikoli ni bilo nobenega prepira, vse je vedno teklo v najlepšem redu. Nikoli niso odrekli gostoljubnosti pripadnikom drugih narodov, nikoli niso nikogar izgnali, Skratka, življenje v albanski skupnosti v Trentu je bilo domala idilično.« Sodnomedicinski izvedenci so vCeraj izvedli obdukcijo nad trupli petih umrlih. Ugotovili so, da so umrli zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Zdravniki na truplih niso ugotovili nikakršnega znamenja nasilja, izvide pa so omejili na nujno potrebno, da ne bi prišli navzkriž z muslimansko vero, saj so bile vse žrtve muslimani. r FINANČNI LIZING / SPORAZUM MED DRUŽBAMA LEASEST IN SKB N&L Lizing tudi za nizke vsote TRST - Predstavniki tržaške niti do tradicionalnih medbančnih nicarji tudi Tržaško kreditno banko družbe za mednarodni lizing Lease-st in ljubljanske družbe SKB N&L iz okvira SKB Banke so včeraj v Trstu podpisali sporazum o sodelovanju na področju srednjih in malih finansiranj za podjetja v Sloveniji. Gre za prvi tovrstni sporazum, ki ga je sklenila neka italijanska li-zinška družba, njegova vrednost pa dosega 3 milijone mark oziroma 2, 9 milijarde lir. Na tej osnovi bodo imela podjetja in zasebne družbe v Sloveniji možnost, da pridejo do mednarodnega lizinga tudi za srednjevelike in male vrednosti, torej za zneske, ki so bili doslej prenizki, da bi pritegnili zanimanje finančnih družb. Podjetja, ki vlagajo nizke vsote, sicer ne bi mogla priti kreditov, saj bi le-ti za operacije, ki lahko dosežejo tudi skromno vrednost okrog 20 milijonov lir, zahtevali daleč preveč zapletene in zamudne postopke. Včeraj podpisani sporazum nedvomno pomeni znaten impulz za razvoj nove ekonomske strukture v Sloveniji in torej zlasti drobnega gospodarstva, za italijanske proizvajalce in izvoznike pa širi možnosti za transakcije s slovenskimi zasebnimi in državnimi podjetji na področju orodnih strojev, tehnologije in instrumetalnih dobrin. Tržaška družba Leasest, ki se je bila že pred leti specializirala za sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami, ima med svojimi del- in Goriško hranilnico (Cassa di Ri-sparmio di Gorizia), katerih sodelovanje je bilo odločilno pri sklenitvi sporazuma z družbo SKB N&L. Gre namreč za obmejna kreditna zavoda, ki sta po tradiciji še posebej občutljiva za ekonomsko preo-bražanje bivših socialističnih držav. Sporazum bo seveda ugodno vplival tudi na krajevno>gospodar-stvo v Furlaniji-Julijski krajini, predvsem kar zadeva izvoz in komercialne dejavnosti, medtem ko bodo operaterji v Sloveniji dobili priložnost za tesno sodelovanje z li-zinško družbo, ki deluje po najsodobnejših tržnih kriterijih, kar jim bo omogočilo pridobiti nove in koristne izkušnje in spoznanja. Prvi italijansko-slovenski seminar o mednarodni zaščiti beguncev Obravnavali bodo juridično in socialno zaslombo pribežnikom Drago Gašperlin Z včerajšnje tiskovne konference na tržaškem sedežu ACLI (foto Ferrari/KROMA) TRST - V konferenčni dvorani Ekonomske fakultete bo 26., 27. in 28. marca italijansko-slovenski študijski seminar o mednarodni zaščiti beguncev in pribežnikov. Prirejajo ga deželno združenje Acli, Ipsia-Acli in Italijanski svet za begunce (Cir) v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Slovensko Caritas ter pod pokroviteljstvom Univerze v Trstu in deželne vlade FJK. Namen seminarja sta predstavila včeraj tisku na pokrajinskem sedežu ACLI vodja sekcije za begunce VValter Citti in podpredsednica združenja Leda Zocchi v spremstvu predsednika ČEDAD / OBOGATITI SODELOVANJE NA KULTURNEM PODROČJU Ista usoda za Furlane in za Slovence Tudi letos avgusta v Petjagu prijateljsko srečanje med obema narodoma ČEDAD - Furlani in Slovenci delijo v videmski pokrajini isto usodo, se borijo za podobne cilje in v prvi vrsti za zakonsko ureditev manjšinskih pravic. Spoznanje, da je treba združiti moči, obogatiti sodelovanje še zlasti na kulturnem in informacijskem področju ter utrjevati politično solidarnost, je privedlo v Četrtek zveCer do srečanja v Čedadu med Zvezo Slovencev in Inštitutom furlanske kulture. Gre za dve sorodni organizaciji, ki sta nastali pred letom dni in povezujeta del slovenskih oziroma furlanskih skupin na Videmskem. V furlanskem inštitutu delujeta med drugim tudi skupina duhovnikov »Glesie fur-lane« in privatna radijska postaja Onde furlane. Srečanje, pobudo za katerega je dala Zveza Slovencev, je bilo pretežno delovnega značaja. Prišlo je do izmenjave konkretnih predlogov za skupne pobude in do oblikovanja programa, ki naj bi ga v teku leta uresničili, pri Čemer izstopa srečanje prijateljstva med dvema narodoma, ki se bo letos avgusta po- novilo v Petjagu. Imenovana je bila tudi mešana delovna komisija, prva naloga katere je oblikovanje skupnega dokumenta, ki naj bi ga predstavili ob prihodnjih deželnih volitvah. Sedanji politični trenutek nam ni naklonjen. Upi slovenske narodne skupnosti, da se z demokratizacijo Slovenije ustvarijo pozitivnejši odnosi med državama, kar naj bi pospešilo' reševanje slovenske problematike, se razblinjajo, je ugotavljal na srečanju predsednik Inštituta Fe-derico Rossi, medtem ko Furlanom ne uspe premakniti z mrtve točke v parlamentu zaščitni zakon za jezikovne skupnosti. Od tu potreba, kar je bilo večkrat poudarjeno, da z večjim prepričanjem, novimi vsebinami in prijemi obogatimo sodelovanje. Nujen je danes tudi kakovostni skok, zato da začnemo graditi Evropo pri nas doma, podirati pregrade s prepletanjem pobud, z uveljavitvijo celovite etnične,.jezikovne in kulturne podobe Furlanije, kjer se srečujeta slovenska, furlanska in nemška skupnost, (jn) Franca Codege. Pobudo za seminar je sprožilo krvavo dogajanje v bivši Jugoslaviji, zaradi cesar je pribežalo v Italijo okoli 9.000, v Slovenijo Pa 50.000 beguncev, medtem ko znaša skupno Število oseb, ki so morale od doma, 3, 5 milijonS’ ACLI namerava s svojo pobudo omogočiti temeljito razpravo meu strokovnjaki na juridiC" nem in socialnem p°J droeju z obeh stran) meje, da bi izmenjali izkustva in poglobili sodelovanje; zlasti pa naj bi italijanska stran pomagala slovenskim pravnim izvedencem, ki na tem področju zaostajajo za sosedi, kot so poudarili na tiskovni konferenci ob pripombi, da bo treba v vidiku bodočih množim nih selitev krepko utrditi dvostransko sodelovanje' Seminar se bo začel v petek, 26. t. m., ob 15-uri po pozdravih rektorja Giacoma Borrusa in predsednika deželne vlade Vinicia Turella> obravnavali pa bodo naslednje teme: mednarodni instrumenti za zaščito beguncev v Evropi, pr0" blematika beguncev v Italiji in Sloveniji, pravna in socialna zaščita beguncev v primeru množičnega dotoka, vloga nevladnih organizacij pri zaščiti pravnega in socialnega položaja beguncev. Upati je, da bo serniy nar pomagal posredovati nacional-revanšisticne- mu delu Trsta dostoj-nejše poglede na balkan- ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 20. marca 1993 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ALOJZOM DEBELISOM Kmečka zveza, katere elani se bodo jutri zbrali na svojem rednem letnem obenem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah, je med našimi manjšinskimi organizacijami in ustanovami nedvomno ena tistih, ki odigrava Se posebno pomembno vlogo kot stanovska sindikalna ustanova pri obrambi primarnega gospodarskega sektorja v tržaški pokrajini, to pa je v najtesnejši zvezi ne samo s krepitvijo gospodarske baze pomembnega dela slovenskega prebivalstva, temveč tudi z obrambo samega zgodovinskega življenjskega prostora, na katerem del slovenskega prebivalstva živi že stoletja. Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš je v razgovoru pred občnim zborom to uvodno misel Se takole dopolnil: »Kmetje smo našo zemljo podedovali od naših prednikov, izročena nam je bila v varstvo, da jo ocuvamo tudi za nase naslednike. Vsakodnevno poseganje po tej naši, in rekel bi - skupni dobrini, nas je skoraj privedlo do obupa. Ne le dosedanje, marveč tudi že napovedane nove razlastitve, vedno nove zakonske in birokratske ovire, krčenje finančnih spodbud, itd., preprečujejo, da bi kmet lahko ostal trden in samostojen gospodar. Ce je bil odnos do državnih, deželnih in drugih oblasti Se pred leti kolikor toliko sprejemljiv do kmetijskega sektorja, se je v zadnjih letih bistveno spremenil v negativnem smi-slu. Namesto, da bi pristojne oblasti ukrepale spodbujevalno, so se spremenile dobesedno v pikolovske nadzornike našega dela in v predpisovalce glob, v izvrševalce jasno razvidne poli- tike. Tako stanje nam ne obeta žal nic dobrega, ne kot kmetom in ne kot Slovencem.« Kateri so spričo tega glavni problemi, s katerimi se je doslej in se bo očitno morala tudi v bodoCe ukvarjati Kmečka zveza? »Kmečka zveza se zaveda, da je kriza kmetijstva svetovni problem in da doživlja kmetijstvo v Italiji se posebej težke Čase, Ce samo pomislimo, da je v zadnjih treh desetletjih prenehalo obstajati v državi kar 1.217.000 kmetijskih obratov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh kmetij v državi. Navajanje vseh vzrokov in vidikov te krize bi nas privedlo predaleč, nas pa zanimajo v prvi vrsti naši problemi. Naloga Kmečke zveze je in bo, da vse svoje sile vlaga v reševanje kmetijstva v naši pokrajini, ki ima seveda svoje specifike in tudi prav zaradi njih. Pri nas ni pogojev za ekstenzivno kmetovanje, so pa dobri pogoji za žlahtne kulture in ena od dejavnosti naSe zveze je v tem, da namenja veliko pozornost prav razvoju žlahtnih kultur kot so vinogradništvo, vrtnarstvo, oljkarstvo, cvetličarstvo, tudi govedoreja, itd. To pa predpostavlja v prvi vrsti obrambo obdelovalnih površin, zlasti v za kmetijstvo tradicionalnih predmestnih predelih pa seveda tudi tistih na Krasu. Boj je težak ker imamo na nasprotni strani močne politične sile, ki z zaseganjem vedno novih površin za Močno kmetijstvo, enotno in kakovostno, odgovor Kmečke zveze na izzive časa takoimenovane "javne koristi” zasledujejo drugačne cilje. Je pa še drugi vidik. Za razvoj žlahtnih kultur in uspešnost njih uveljavljanja na tržišču, je nujna kakovost proizvodov, ki je danes osnova uspeSne konkurenčnosti. Kmečka zveza vlaga v utrjevanje in dviganje kakovosti naših proizvodov veliko pozornost s svojo strokovno službo, ki je s svojimi posegi in pobudami že dala nadvse razveseljive rezultate. Ker so za intenzivno pridelovanje potrebna tudi znatna spodbujevalna in kreditna sredstva, ki jih nase strukturalno Šibke kmetije same ne zmorejo, se mora Kmečka zveza nenehno prizadevati za dodeljevanje teh sredstev. Iz leta v leto bolj zapletena zakonodaja, ki kot hobotnica ovija kmetijsko dejavnost in zbirokratiziranje njenega izvajanja, nalagata Kmečki zvezi, da našim kmetom s svojo službo pomaga izpolnjevati Ste- Razgovor zapisal Jože Koren prošenj, pritožb in drugih vlog. Z zadovoljstvom moram reci, da ta služba Kmečke zveze dobro deluje in da je pri elanih deležna odobravanja.« Eno od vprašanj, ki zdaj ponovno zaskrblja naSega Človeka, zlasti kraSkega, je nova deželna zakonodaja o urejanju prostora in v tem okviru vprašanje KraSkega naravnega parka. Kakšno je glede tega staliSCe Kmečke zveze? »Sprejete norme glede prostorskega urejanja, novi deželni urbanistični načrt, regulacijski načrt tržaške občine in podobne zakonske določbe na teritoriju, so skrajno omejevalne in negativne za kmetijski sektor in so vse prej kot izraz Zelje po aktivni zaščiti Krasa. Novi zakoni in izvršilne norme težijo k dejanskemu spreminjanju naravni danosti na njem, tradicionalnih dejavnosti ter etnično zgodovinskih danosti. Kmečka zveza se vilne administrativne obveznosti, ki jim sami ne morejo biti kos, tako na fiskalnem in davčnem področju, pri vodenju knjigovodstva, sestavljanju raznih takim zakonom in normam upira, tudi in zlasti se zato, ker se skoraj sistematično sprejemajo brez vednosti in soodločanja najbolj direktno prizadetih, to je kraSkega Človeka. Glede Krasnega parka je staliSCe nase zveze znano. V namenih njegovih snovalcev ne vidimo toliko Zelje po zaščiti Krasa, kot bolj težnjo po omejevanju suverenosti kraških občinskih uprav in Kraške gorske skupnosti na njem. Brez neposredne udeležbe kraskega človeka in dejavnikov, ki ga predstavljajo, v tem konkretnem primeru pa je to prav Kraška gorska skupnost, Krasa ni mogoče učinkovito zaščititi pred vsakovrstnimi Spekulacijami. In ker smo že pri kraski gorski skupnosti zahtevamo, v nasprotju z drugačnimi nameni, da se njena pristojnost razširi na vso tržaško pokrajino in da se tržaški pokrajini prizna status manj razvitega oz. hribovitega območja z vsemi ugodnostmi, ki iz tega izhajajo.« Kmečka zveza je na ravni narodnostne organiziranosti Članica Slovenske kulturno gospodarske zveze, na stanovski vsedržavni pa navezana na Konfederacijo kmetov Italije. Ta ji prav zaradi specifičnosti tržaškega teritorija v svojem statutu zagotavlja popolno avtonomijo in v celoti osvaja njena stališča do vseh stanovskih in tudi narodnostnih vprašanj. Obstaja pa tudi Zveza neposrednih obdelovalcev, ki deluje tudi na Tržaškem. Problemi s katerimi se obe soočata, so isti in tudi v staliSCih do njih ni bistvenih razlik. Obstaja med Kmečko zvezo in tržaško pokrajinsko "Coldiretti” sodelovanje, vsaj na konkretnih vprašanjih? »Težaven položaj kmetijstva na Tržaškem in negativen odnos oblasti do njega, nam narekuje povezovanje z vsemi družbenimi in političnimi silami, ki jim je kmetijstvo pri srcu, ne le iz gospodarskega, marveč tudi iz naravovarstvenega in narodnostnega vidika. Se toliko bolj je naravno sodelovanje s sorodno stanovsko in sindikalno organizacijo. V nekaterih primerih smo že nastopali skupno in tudi v zadnjem Času smo se sestali o konkretnih vprašanjih kot je Zadružna kraška mlekarna, ustanovitev Konzorcija za DOC, itd. Kmečka zveza upa in si želi, da bi se to sodelovanje dobro razvijalo.« Kaj si pričakujete od jutrišnjega občnega zbora? »Od predstavnikov oblasti manj lepih besed in vsaj nekaj konkretnih obveznosti. Od množično prisotnih elanov, da se odkrito pogovorimo o vsem, kar bremeni naše kmetijstvo, nase delo in našo prihodnjost. Revolucije ne bomo delali, potrdili pa bomo, z vso demokratično odgovornostjo, ki nam je lastna, da hočemo živeti dostojno in spoštovanja vredno življenje, da hočemo biti enakopraven dejavnik v družbi, da se bomo z vsemi silami borili za obrambo naših interesov in da v teh prizadevanjih pričakujemo podporo vse demokratične javnosti.« 7 _____ TRST / KONFERENCA ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO_ Svetovni slovenski kongres mora nadaljevati s povezovalnim delom Razpravo, kritike in predlogi članov za nove, kvalitetnejše naloge TRST - O dosežkih Slovenskega svetovnega kongresa, njegovih namenih, načrti Ir tPT nrmn Jrzoz-GJr-ViV-i U1 urugin težavah je v cel |ek zvečer tekla beseda v Domu Brdina na Opčinah, rjer je potekalo srečanje Konference za Furlanijo-Julijsko krajino te vseslovenske organizacije. Ste-vfrne prisotne je pozdravil predsednik Konference Janez Povse, uvodni prispevek Jožeta Pirjevca pa je v odsotnosti avtorja prebral tajnik Davorin Devetak. »Svetovni slovenski kon-S^es je nastal tudi kot po-' s^lls premostitve različnih Političnih kultur, v katerih živijo Slovenci. Poskus, ki ?e n‘ povsem posrečil, ker je po tako usodni razcepljenosti težko najti skupno govorico ali vsaj kolikor toliko enotno interpretacijo tragičnih dogodkov, ki so jo povzročile,« je med drugim zapisal Pirjevec. Večji del srečanja, ki so mu organizatorji dali naslov: »Kam s Slovenskim svetovnim kongresom«, pa je bil posvečen razpravi, kritikam m predlogom elanov ter ostalih udeležencev. Predsednik konference za Fur-anijo-julijsko krajino ovše je poudaril, da je SK postavljen pred nove, kvalitetnejše naloge, nadaljevati mora s svojim delom povezovanja med razseljenimi Slovenci, saj je v tem smislu že marsikaj dosegel. Udeleženci, ki so posegli v razpravo, so v glavnem dejali, da je bila zamisel za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa dobra, Čeprav ta organizacija Se zdaleč ni izčrpala vseh programskih lock. Kar zadeva Konfe- renco za Furlanijo-Julijsko krajino se bo norala slednja tudi v prihodnje zavzemati za pravičnejši zakon o državljanstvu Republike Slovenije ter za priznanje posebnih pravic Slovencev brez državljanstva. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je dejal, da je trenutno kongres v krizi. Zamisel povezovanja Slovencev po svetu pa je izredno pomembna in je ena od tistih, ki jih je težko uresničiti, a Se težje rušiti. Dejal je Se, da organizacija potrebuje skupno revijo ali informativni vestnik. Tajnik osrednjega Svetovnega slovenskega kongresa Ravel Kodrič pa je poudaril, da je ta organizacija napravila veliko pomembnih, četudi majhnih korakov. (H.J.) TRST / V PRISTOJNI KOMISIJI Odobrili zakon o razvidnosti deželnih listin Z zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa na Opčinah (Foto Ferrari? KROMA) TRST - Deželna komisija za institucionalne zadeve je odobrila zakon o dostopu javnosti k upravnim listinam deželne uprave in raznih ustanov, ki jih ta nadzoruje. Odobreno besedilo je v bistvu sredstvo za izvajanje deželnega zakona 2992 in je povezano z odlokom predsednika republike 35292 oziroma državnim zakonom 241901, ki zadevajo razvidnost javnih aktov, torej pravico slehernega državljana, da se neposredno in v vsakem trenutku seznani s taksnimi akti. Pri tem se postavlja tudi birokratski problem: mora biti listina, ki jo zahteva občan, kolkovana ali ne? Odbornik Dario Barnaba je pojasnil, da kolek ni potreben, Ce gre za nefor- malne dokumente, v nasprotnem primeru (recimo tedaj, ko je listina v zvezi s sodnim postopkom) pa je. Zaželeno listino je mogoče zahtevati tudi ustno, urad pa mora zahtevo takoj proučiti. Ce ni mogoč neformalen postopek, ampak je potrebno zadevo rešiti formalno, mora priti občan do dokumentov, s katerimi se želi seznaniti, najpozneje v tridesetih dneh po vložitvi prošnje. Prošnjo je dolžan proučiti urad, kateremu je bila predložena, in to brezplačno - poravnati gre le stroške za kopije in morebitni kolek. Za zakon so se izrekli demokristjani in Ceco-vini (LpT), proti pa DSL, FV in Enrico Bulfone (PSI). NOVICE Italijani iz Hrvaške v Evropskem svetu TRST - Parlamentarna skupščina Evropskega sveta je izrazila' pripravljenost, da se sestane s predstavniki hrvaške italijanske manjšine. Sestanek je zrežiral deželni svetovalec DSL Ugo Poli na zasedanju skupščine o krajevnih in deželnih pristojnostih, ki je v teku v Strasbourgu. Predsednik parlamentarne skupščine, Spanec Maartinez, je odgovoril na vprašanje Uga Folija o doslej sprejetih kriterijih, na osnovi katerih se preverjajo prošnje za vstop v Evropski svet; zadnjo je v minulih dneh vložila Hrvaška. Strinjal se je tudi z zahtevo, da se bodo poročevalci v pričakovanju na glasovanje o vključitvi Hrvaške sestali z izvoljenimi predstavniki v krajevne in deželne institucije ter s predstavniki sindikalnih in kulturnih organizacij s posebnim ozirom na manjšinske etnične skupnosti. Dvomljiva pobuda RIM - Izzvala sta precejšnje iznenadenje, a malo pozitivnih ocen. Kljub temu pa kaže, da po vzoru Benettona in Sgarbija, politiki golota kot propagandno sredstvo prija. Za lepak z golim fantom in z napisom "Sem socialist in nimam kaj skriti” so se odločili mladi ligurski socialisti, ki bodo od danes preplavili razpoložljive reklamne prostore v Genovi. V pojasnilu k pobudi li-gursko mladinsko socialistično gibanje trdi, da Zeli pritegniti pozornost javnega mnenja na mlade socialiste, ki se ”z navdušenjem zavzemajo za demokratični in reformistični socializem in nočejo biti žrtve procesa, ki je posledica osebnih odgovornosti, ne pa strankinega političnega programa”. RAVENCA/TUDI LETOS TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA V Reziji posvečajo veliko pozornost poučevanju slovenščine in narečja Rudi Pavšič REZIJA - V Reziji že veC let po-1 svecajo posebno pozornost poučevanju slovenskega jezika, kakor tudi vrednotenju krajevnega narečja. S tem v zvezi velja povedati, da so se tudi letos v župnišču na Ravenci, na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev in Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spetra, pričeli tečaji slovenskega jezika. Tečajnike, ki so razdeljeni v tri skupine, odvisno paC od njihove stopnje poznavanja jezika, vodi Luisa Cher iz Barda. Zanimivo, da se letošnje pobude ZSKD iz spetrskega zavoda udeležujejo tudi nekateri posamezniki iz Pušje vasi in s Trbiža. Ravno tako zanimiva je pobuda, ki se je prejšnji teden začela na osnovnih in nižji srednji Soli v Reziji, kjer so uvedli informativne teCaje o krajevni zgodovini, kulturi in etnografskih značilnostih te doline. Pobudo, ki je že tretja po vrsti, uresničuje občinska uprava ob sodelovanju kulturnega društva Rozajanski dum, ki je postal duša in pobudnik najrazličnejših prireditev kulturnega značaja v Reziji. Informativne tečaje so tako Šolske oblasti kot sami učitelji in profesorji sprejeli z zavzetostjo, veselijo pa se jih tudi uCenci in dijaki sami, ki imajo priložnost, da boljše spoznajo rezijansko stvarnost. TRST / DE2ELA FJK Zeleni proti reformi ustanov Politična prisotnost v ustanovah se mora zmanjšati TRST - Načelnik svetovalske skupine Federacije zelenih v deželnem svetu Giorgio Cavallo se ne strinja s predsednikom deželnega odbora Vini-ciom Turellom glede prihrankov, ki bi jih deželna uprava imela z ukinitvijo nekaterih deželnih ustanov. To ukinitev predvideva deželni zakon St. 442, ki ga je pred dnevi odobrila deželna komisija za splošne zadeve in o katerem bo za skupščino pripravil poročilo manjšine. Gospodarske posledice psevdo-reforme -tako jo imenuje Federacija zelenih- bi bili le obrobni; in to iz enostavnega razloga, ker naj bi slo za simbolično operacijo, ki se ne dotika vseh tistih mehanizmov, ki povzročajo potrato javnega denarja in neučinkovitost javnih služb. Besedilo zakonskega predloga, ki ga je odobrila komisija -dodaja deželni svetovalec Zelenih- se omejuje na poenotenje nekaterih ustanov iz kmetijskega sektorja (ERSA, CRSA, Vinogradniški sektor); poleg tega pa teži k temu, da se z letom 1994 ukineta ustanova za gozdarstvo in pa deželni konzorcij LACP, ki je že dolga leta v krizi. Pri vseh teh operacijah pa se nihče ni obregnil ob ustanove kot so ESA, Ustanova za iz-seljeništvo, Ustanova za turistično promocijo, IR-POF in na Agencijo dela. Do tega naj bi prišlo, ker naj bi se ščitili določeni in številni interesi delovnih stanov. Poleg vsega tega pa je tudi usoda Ustanove za ribolov še nejasna, ker jo bo treba enkrat za vselej podrobneje razčistiti. Poleg vsega tega bo potrebno, da bi nekateri deželni uradi prevzeli naloge, ki so jih doslej opravljale ukinjene usta- Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-/73715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061 -322468 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463t3 18510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [IjK. ______SODNA PREISKAVA / MOLK O ODGOVORIH_ Seghene: poldraga ura pričevanj, nato v samico Cividin ostaja v hišnem priporu, Del Monaco v zaporu Sodnik zaslišuje vidne tržaške politične predstavnike Bivši tržaški občinski odbornik za proračun in davke Augusto Seghene je včeraj dopoldne v korone j skem zaporu skoraj poldrugo uro odgovarjal na vprašanja sodnika za predhodne preiskave Vincenza D’Amata. Zaslišanje je ovito v tančico skrivnosti: ne od sodnika ne od obtoženčeve-ga zagovornika odv. Maria Giordana ni bilo mogoče izvedeti ničesar o poteku »pogovora« in predvsem o odgovorih nekdanjega vidnega socialističnega predstavnika. Vprašanja so cikala gotovo na zadevo, ki je privedla tržaškega politika v zapor: takoimeno-vano afero o podkupninah pri oddaji v zakup del za gradnjo čistilne naprave pri Zavljah. Bilo je to februarja 1988, za Časa Staffierijevega županovanja, ko je bil Seghene tržaški podžupan. Socialistični predstavnik naj bi prejel od podjetja Ecologia SpA kakih sto milijonov lir. To naj bi preiskovalcem razkril predsednik upravnega sveta Ecologie Giuseppe Zaccheria, ki je sedel dva meseca v zaporu v Monzi predno so ga -glej naključje - prav v Četrtek spet izpustili na svobodo. Po včerajšnjem zaslišanju je odv. Giordano vložil prošnjo za preklic odredbe o aretaciji Se- gheneja in izpustitvi na svobodo, ali pa vsaj, da bi mu sodniki dovolili hišni pripor. Seghene je po svoji strani zaprosil za osamitev v samici, v kar je sodnik privolil. Po aretaciji Augusta Segheneja se je poslabšal pravni položaj drugih dveh obtožencev v tej zadevi: gradbenika Maria Cividina in načrtovalca Čistilne naprave v Zavljah, arh. Doriana Del Monaca. Oba sta vpletena v isto afero pod obtožbo podkupovanja: prvi je od prejšnjega tedna v hišnem priporu, drugi pa je v jeCi. Sodnik D’Amato je včeraj zavrnil prošnji njunih odvetnikov o izpustitvi Del Monaca iz zapora in o preklicu hišnega pripora za Maria Cividina. Namestnik javnega tožilca Federico Frezza je medtem včeraj zaslišal vrsto tržaških političnih predstavnikov, ki so v preteklih letih opravljali javne funkcije. Sodnik išCe pri njih odgovor na vprašanje: kdo je »odprl« arhitektu Del Mona-cu pot do »tržaških« javnih del? V nekaj letih je namreč postal Del Monaco pravcat fac-totum na tem področju, o Čemer med drugim priča tudi dejstvo, da je prav on načrtovalec in direktor del za novi upepelje-valnik. Tako bliskovita kariera naj bi - po domnevah preiskovalcev -potekala v senci kakega političnega »botra«, prav tega pa skušajo sedaj iztakniti tržaški preiskovalci. Povsem možno je torej, da bi lahko prišlo v prihodnjih dneh do novih »presenečenj«. Bivši tržaški občinski odbornik Augusto Seghene je včeraj preživel že drugi dan v koronejskih zaporih (KROMA) Rovelliju, Cuomu in Marinelliju je sodnik preklical hišni pripor Bivši glavni ravnatelj Tržaške pristaniške ustanove Luigi Rovelli, funkcionar ustanove Aldo Cuomo in bivši konzul Enotne kompanije prista-nišCnikov Vincenzo Ma-rinelli so lahko v Četrtek zveCer zadihali. Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morway je namreč preklical odredbo tržaškega javnega tožilstva o hišnem priporu trojice, ki je vpletena v nepravilnosti pri poslovanju v Novem pristanišču (takoimenovani nepisani »dogovor Me-negon«). Sodstvo dolži osumljence, da so sodelovali pri "fakturiranju dela, ki dejansko ni bilo opravljeno. Rovelli pa se je moral včeraj spet vrniti v sodno palačo na zaslišanje. Namestniku javnega tožilsa De Nicolu je moral odgovarjati na vprašanja o poldrugi milijardi lir, ki naj bi končala v blagajno pristaniških delavcev kot »nagrada« za povišek proizvodnje v Novem pristanišču. ŠOLSTVO / PO PODATKIH S ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA »Normalno katastrofalni« predvpisi v prve razrede Blažji upad vpisov v prve letnike državnih otroških vrtcev Marjan Kemperle Prvo šolsko polletje se je komaj izteklo, ko konec šolskega leta tako-rekoC že trka na duri: s »pomočjo« praznikov, referendumov in upravnih volitev bo kot bi trenil tu. S sabo bo kot vsa ta povojna leta prinesel za nas že standardno pomembno vprašanje: kako bo v naših šolah v prihodnjem šolskem letu? Odkar je ministrstvo za šolstvo uvedlo predv-pisovanja, da bi pospešilo polžji šolski aparat, je mogoCe vsaj okvirno odgovoriti na to vprašanje že februarja ali marca. Torej poskusimo. Slovensko osebje na tržaškem šolskem skrbništvu nam je včeraj poslalo seznam predvpisov v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike državnih otroških vrtcev. Številke niso spodbudne, predvsem za vpis v prve razrede ne, kar jasno izhaja iz priloženih tabel. Ne smemo pa pozabiti, da gre za predv-pis, ki ni in ne more biti dokončen. V prejšnjih letih se je že dogodilo, da je stopilo septembra v šolske klopi več otrok, kot so jih starši vpisali v predvpisnem roku. Na prvi pogled bi kazalo, da je bil predvpis v prve razrede katastrofa- len: 30 otrok manj kot lani s skoraj 20-odstotnim upadom je za našo šolo kar krepka klofuta, ki še toliko bolj boli, ko nam statistika pove, da se je pred 13 leti (v šolskem letu 1980/81) slovenska šola ponašala z veC kot dvakratnim številom prvošolčkov (takrat 273, v prihodnjem šolskem letu 130). Podobno velja za primerjavo skupnih vpisov (-41). Ob pregledu vpisov po didaktičnih ravnateljstvih pa ugotovimo, da je sedanji upad nesorazmerno porazdeljen: (Dolina -17, Sv. Ivan -14, Sv. Jakob -4, Nabrežina +1, Opčine +4). Torej ni prizadel enakomerno vseh naših šolskih območij. VeC kot tolažilen je pa drug podatek. Sedanji Nespremenjen koledar velikonočnih počitnic Deželni Šolski urad je včeraj potrdil, da bodo Šolske počitnice ob veliki nod trajale od 8. do vklucno 14. aprila, in to ne glede na dejstvo, da bodo Sole, ki bodo sedeži voliSC, zaprte od 16. do 21. aprila zaradi referendumov. upad je sin hudega demografskega padca, ki že desetletja pustoši po razredih tržaških šol. Septembra bodo stopili v razrede otroci rojeni leta 1987. To je bilo sploh najmanj plodno tržaško leto doslej: obrodilo je le 1429 novih Tržačanov. 130 slovenskih prvošolčkov predstavlja točno 9 odstotkov te mlade populacije, kar je v povprečju slovenskega deleža zadnjih let (v zadnjih 8 letih je slovensko povprečje nihalo med 8, 6 odstotka in 10, 8 odstotka). Prej smo omenili šolsko leto 1980/81: takratni slovenski vpis je znašal 9, 2 odstotka celotne populacije, rojene sedem let prej. Leta 1974 se je rodilo na Tržaškem 2956 otrok, to je veC kot dvakrat veC od rojstev v letu 1987, ki pogojujejo vpis v prihodnje šolsko leto. Gornje statistično manipuliranje dokazuje, da je letošnji upad sicer hud, a povsem »normalen«. To naj bi potrjeval tudi predvpis v državne otroške vrtce: upad je minimalen, povsem možno je, da bomo z naknadnimi vpisi presegli lanski vpis, medtem ko je skupni vpis že višji od lanskega, pa čeprav le za enega malčka. NOVICE VOLILNI REFERENDUMI / SPOPAD MED »DA« IN »NE« BO OSTREJŠI OD PREDVIDENEGA Drevi v Nabrežini tradicionalni družabni večer obeh društev V dvorani Igo Gruden v Nabrežini bosta istoimensko kulturno društvo in SD Sokol danes z začetkom ob 20.30 priredila tradicionalni družabni veCer. Poleg družabnega poudarka (poskrbljeno bo za prigrizek, domačo kapljico in glasbo) bo prireditev priložnost za poravnavo članarine in pritegnitev novih Canov in prijateljev. V zdajšnjem trenutku je prav to zelo pomembno, saj se društvi pripravljata na praznovanje 100-letnice rojstva pesnika Iga Grudna. Poleg praznovanja okroglega jubileja (ta poteka prav letos) pa Čakajo društvi še nove naloge, zato je toliko bolj pomembno angažiranje tako kulturnih delavcev in aktivnih športnikov, kot tudi staršev le-teh, sploh pa vseh, ki so kakorkoli povezani z nabrežinskima društvoma. (I.V.) V nedeljo manifestacija Društva Edinost Kaj je treba narediti, da bi italijanski manjšini na Hrvaški in v Sloveniji zagotovili enako raven zaščite? Treba je, da obe republiki pristopita k Evropski konvenciji za deželne in manjšinske jezike, ki jo je pripravil Evropski svet. Kaj je poleg tega treba storiti, da bi slovenski manjšini v Italiji zagotovili raven zaščite, ki jo predvideva popsebni statut iz leta 1954? Tudi Italija naj pristopi k omenjeni konvenciji. O teh vprašanjih bo jutri, ob 11.30, na Trgu Unita, govoril prof. Samo Pahor na manifestaciji ob 21. marcu, ki je bil že pred leti proglašen za dan manjšinskih jezikov. Društvo Edinost je na manifestacijo povabilo tudi predstavnike drugih manjšin, začenši z Unijo Italijanov. SKP in Mreža vabila v odbor za »ne« »Večinski volilni sistem oškoduje manjšine« Merjenje moči med frontama za »da« in za »ne« na aprilskih volilnih referendumih bo kot kaže veliko ostrejše od tistega, ki ga je bilo pričakovati v zaCetku, saj se vrste nasprotnikov večinskega volilnega sistema postopoma širijo. Včeraj je prepričan »ne« prišel od Komunistične prenove in Mreže, ki sta tudi v Trstu sprožili pobudo za osnovanje »odbora za ne« in jo predstavili na tiskovni konferenci. Fausto Monfalcon in Ja-copo Venier za SKP ter Fabio Persig in Claudio Mitri za Mrežo so podrobno razčlenili razloge za skupno odklonilno stališče do Segnijevih referendumov, čeprav se stališča obeh političnih sil do celovite problematike institucionalnih reform sicer razlikujejo. »Odbor za ne« se torej rojeva kot pluralistična fronta, ki naj -pravi Monfalcon - sproži veliko kampanjo za razkrinkanje lažnivih razlogov za »da«. Pobudniki so se hkrati takoj distancirali od stališča MSI, katere referendumski »ne« izhaja iz bistveno različnih stališč. Toda poglejmo, kateri so glavni razlogi za »ne«. Za SKP bi uvedba večinskega sistema omejila demokracijo in pomembne izbire prepustila ozkim vladojoCim krogom, preprečila bi zastopanost opozicijskih sil in manjšin vseh vrst ter povrhu zadušila parlament v izključno korist političnih sil, vpletenih v podkupninske škandale. Skratka, po mnenju podpi- DELEGACIJA SKGZ SE JE POGOVARJALA Z DOLINSKIMI UPRAVITELJI Povezovanje za sožitje Delo Slovenske kulturno gospodarske zveze se funkcionalno povezuje z vlogo občinskih uprav, kar narekuje potrebo po Cim tesnejšem medsebojnem sodelovanju, še posebej v Času, ko je naša narodnostna skupnost postavljena pred vrsto nelahkih nalog, ki jih prinašajo Cas in okoliščine, v katerih živimo. Odnosom med tu živečima narodoma pretijo, tako kot že večkrat v preteklosti, umetno zrežirane zaostritve, ki jim je mogoCe kljubovati le z vztrajnimi enotnimi pove- zovanji za omikano sožitje. To je ena izmed glavnih misli, ki je izšla iz. predsinočnjega srečanja med delegacijo Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, ki jo je vodil predsednik Klavdij PalciC, in občinskim odborom Občine Dolina z županom Marinom Pe-Cenikom na Čelu. Dolinski upravitelji so orisali delovanje uprave, ki v zahtevnih okoliščinah, v katerih deluje, uspešno opravlja svoje delo, ob nekaterih postavkah, ki so bistvenega pomena. Gre za politično široko zasnovano "domaCo” upravo, kar je vsekakor jamstvo, da se ob upoštevanju interesov vseh občanov dosledno spoštujejo pravice naše skupnosti. Racionalna raba že težko skrčenega teritorija je v Dolini s pritiskom industrij eden izmed glavnih problemov, zato je uprava prisiljena skrbno paziti na vsako novo pobudo, ne da bi se pri tem odpovedala možnostim razvoja. Enega izmed pomembnih rezultatov takšne izbire vsekakor predstavlja obrtniška cona, v kateri bo že v teku letošnjega leta stekla redna proizvodnja obrtnikov v vseh objektih. Nova zakonodaja o krajevnih upravah je po mnenju dolinskih upraviteljev dobrodošla, ker bo dejansko silila različne politične sile k združevanju in večji povezanosti. Da je to dobremu upravljanju samo v korist, dokazuje tudi sedanji položaj, saj v odboru, kljub različni sestavi ni strankarskih ločevanj ali prepirov, so poudarili dolinski občinski upravitelji na srečanju s SKGZ. snikov poziva za ustanovitev »odbora za ne« bi Segnijeva volilna reforma pomenila nov korak v smeri druge republike in torej odstranitve vrednot demokratične ustave. Kot je opozoril bivši senator Stojan Spetič, bi uvedba večinskega sistema tudi dokoCno onemogočila izvolitev slovenskega parlamentarca, ki so ga Slovenci v Italiji imeli že v Času kraljevine. Obljuba, da bi že jeseni volili po novem sistemu pa je po njegovih besedah goljufija, saj bi bilo treba na novo določiti kar 400 enono-minalnih okrožij, to pa je ogromno delo, ki bi nove politične volitve moCno zakasnilo. Tako bi se znašli v položaju - je zaključil Spetič - da bi sedanji kompromitirani parlament namesto pet trajal šest ali celo sedem let. Tudi za deželnega koordinatorja Mreže Persi-ga sedanji parlament ne daje nobenega jamstva, da bo izvedel volilno reformo, predlog za ustanovitev »odbora za ne« pa je priložnost za začetek nove razprave o demokraciji in politiki prav v tem težkem trenutku. Spremembe so veC kot nujne - mu je pritegnil Mitri - vendar ne s tem parlamentom, ki ne zagotavlja temeljite preobrazbe politike, kakršno terjajo državljani. Pobudniki »odbora za ne« so apelirali tudi na tisk in na njegovo dolžnost informiranja, še zlasti spričo nevarnosti, da se bo večina velikih medijev opredelila za »da«. Za podporo in pristop k odboru pa bodo prihodnji teden priredili javno zborovanje. (vb) Aprilski referendumi: tudi Slovenska skupnost se je odločila proti predlaganim volilnim reformam Slovenska skupnost vabi svoje volivce, naj na aprilskih ljudskih glasovanjih izrečejo svoj NE predlaganim volilnim reformam, ki gredo v smer večinskega sistema. O potrebnosti preustroja sedanje volilne zakonodaje v Italijo lahko razmišljamo tako ali drugaCe, beremo v tiskovni noti SSk, saj smo s sedanjim položajem lahko upravičeno nezadovoljni, vendar je vsaka volilna reforma, ki ne predivdeva zajamčenega zastopstva narodnih manjših oziroma z novimi "volilnimi pragovi’’ celo onemogoča njihovo prisotnost v izvoljenih telesih, hudo krivična. Ce na referendumih zmaga DA, bo večinski sistem brez vsakega popravka tako za senat kot za občine izredno zmanjšal možnosti za prisotnost slovenskih predstavnikov -tako SSk kot ostalih strank. Zato slovenska stranka nikakor ne more podpreti takega načrta. Ob ljudskih glasovanjih SSk običajno ni zavzemala staliSC, saj je v naravi ljudskega glasovanja, da se ljudje izrečejo o posameznih vprašanjih neposredno, brez strankarskih posredinkov. Vprašanje zajamčenega zastopstva pa je za nas tako življenjskega pomena, poudarja tiskovna nota, da je jasno stališče potrebno. Glede volilnih reform pa SSk kritično ugotavlja, da besedilo zakona o spremembah pokrajinske in občinske volilne zakonodaje, ki ga je odobril senat, dokončno pa ga mora potrditi Se poslanska zbornica, ne vsebuje nobenega jamstva za zastopstvo manjšin. Vpis v državne vrtce 1993/94 1992/93 1.1. skupno 1.1. skupim Sv. Jakob 6 3 5 12 Skedenj 2 11 5 10 Sv. Ana 3 9 3 9 Lonjer 4 11 5 12 Barkovlje 1 11 0 12 OpCine 14 48 20 50 Bazovica 2 9 6 13 Gropada 4 14 8 17 Trebče 5 12 1 9 Prosek 11 29 11 32 Križ 6 11 2 12 Dolina 1 13 11 18 MaCkolje 2 4 2 6 Domjo 2 6 4 10 Ricmanje 6 14 4 11 Boršt 4 10 4 6 Boljunec 6 16 4 18 Milje 4 10 4 9 SKUPNO 91 267 99 266 Vpis v osnovne šole 1993/94 1992/93 1. r. skupno l.r. skupim Sv. Jakob 4 33 6 33 Ul. Donadoni 9 34 4 30 Skedenj 1 13 5 16 Sv. Ana 3 17 6 25 Sv. Frančišek 0 0 0 0 Sv. Ivan 11 51 14 50 Barkovlje 1 19 7 21 Rojan 7 32 9 29 Katinara 5 35 8 36 OpCine 14 80 13 82 Bazovica 3 16 1 18 Gropada 7 18 4 17 Trebče 4 19 3 16 Prosek 10 56 12 60 Križ 5 16 3 19 Repentabor 0 18 3 23 Nabrežina 5 24 6 28 Devin - Sesljan 7 29 6 31 Cerovlje 0 0 0 0 Mavhinje 0 0 0 0 Slivno - Sempolaj 6 22 4 22 Zgonik -Salež 5 35 4 37 Gabrovec 0 2 2 6 BrišCki 0 2 0 2 Dolina 5 22 8 26 MaCkolje 3 13 3 12 Domjo -Ricmanje 9 50 11 47 Boršt 0 13 4 16 Pesek 0 9 4 9 Boljunec 5 30 6 34 Milje 1 15 4 19 SKUPNO 130 723 160 764 Vpis po didaktičnih ravnateljstvih 1993/94 1992/93 1. r. skupno l.r. skupno. Sv. Jakob 17 97 21 104 Sv. Ivan 24 137 38 136 Opčine 43 223 39 235 Nabrežina 23 114 22 126 Dolina 23 152 40 163 SKUPNO 130 723 160 764 ODPRLI SO JO VČERAJ V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA Razstava o skavtizmu in gozdovništvu Gre za skupno pobudo skavtov SZSO in tabornikov RMV - Odprta bo do 13. aprila V prostorih Kulturnega doma so včeraj odprli zelo zanimivo fotografsko in dokumentarno razstavo o skavtizmu in gozdovništvu na Slovenskem, ki sta jo pripravila kustosa muzeja NOB v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič. Razstava je pomembna tudi zaradi tega, ker gre za skupno pobudo skavtov in tabornikov, se pravi Slovenske zamejske skavtske organizacije in Rodu modrega vala, medtem ko sta svoje pokroviteljstvo razstavi dah obe krovni organizaciji, SKGZ in SSO. Razstava bo odprta do 13-aprila. (Foto KROMA) PRVI OD DVEH KONCERTOV NA TEJ STRANI MEJE Primorska poje drevi v Boljuncu Gledališče Prešeren spet odpira vrata Oglasila se je najprej onstran meje, pred tednom dni, na Vipavskem, doživela je Se nekaj koncertov , dokler se ni sinoči vselila v sovodenj-skl Kulturni dom: nocoj se Primorska poje končno le oglasa Se pri nas. oncert, ki bo nocoj, ob ,30, v dvorani obcin-skega gledališča v noljuncu, je namreč prvi od dveh, ki bosta v okviru letošnje Primorske Poje na Tržaškem. Gez reden dni bomo tako rahko prisluhnili zborom se v Kulturnem do- Danes koncert Omelle Vanoni _Andro Merku Danes ob 21. uri o° v Trstu nastopila Ornella Vanoni. Gre za prvi koncert iz niza » Featro mušica«, i Luianij ®ke Krajine 'zven obnm 20. marca c aprila v glec Kossetti. Po l vanoni se bc stiH Sandro mini (od 26. marca), Fabri Andre (3. a Gianni Mora Gaber (29 aprila). Vanoniji P°d ume vodstvom J vezzija je Potovanje s sezni, vec 1 uspešnici di piu, K namoratc drai vedr; c’e, Senzč scente. Starejših za pesu Luigi' novih novih mu na Proseku. Na nocojšnjem srečanju se bo občinstvu predstavilo šest zborov: štirje od le-teh prihajajo iz sosednje Slovenije, in sicer oktet France Bevk iz Otaleža (umetniški vodja Pavel Magajna), moški pevski zbor Pergula iz Pirana (dirigent Kozana Grbec), MePZ Adriatic iz Hrvatinov (dirigent Bogdana Borata) in MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa (dirigent Loredana Sajovic); ostala dva pa sta zamejska, točneje gre za Sovo-denjska dekleta (dir. Sonja Pelicon) in goriški MoPZ Mirko Filej (dir. Zdravko Klanjšček). V prirejanju nocojšnjega koncerta je k sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev pristopilo boljunsko KD France Prešeren, prireditev pa uživa tudi pokroviteljstvo Občine Dolina. S tem prvim tržaškim zborovskim srečanjem letošnje Primorske poje pa po dobrem poldrugem letu dni ponovno odpira vrata občinsko gledališče France Prešeren, (dam) Prihodnjo nedeljo se začne nov niz glasbenih srečanj openskega KD Tabor Po krajšem zimskem premoru se kulturno društvo Tabor na Opčinah ponovno pripravlja na niz Openskih glasbenih srečanj, ki se bo tudi spomladi, po uspehu jesenskih matinej, nadaljeval ob nedeljah zjutraj. Prvo glasbeno srečanje bo v nedeljo, 28.marca. Začetek novega ciklusa pa bo obeležil izredni glasbeni dogodek. Gost koncerta bo namreč mednarodno priznana skupina TRIO EKOS, ki jo sestavljajo kitajska klarinetistka Lee I-Nin, avstralska čelistka Anthea Scott Mitchell in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Openski koncert je eden izmed štirih nastopov, ki jih bo Trio Ekos imel v okviru turneje pri nas in po Sloveniji, in sicer v Sovodnjah, na gradu Dobrovo in v Velenju. Pobudnik turneje je goriski Kulturni dom, ki sodeluje tudi pri ogranizaciji openskega srečanja. Spored koncerta vključuje klasična dela za tovrstno instrumentalno zasedbo L. Van Reethovna, M. Brucha, kot posebnost pa tudi skladbo sodobnega kitajskega skladatelja Shing Kwei Tzenga. H PISMO UREDNIŠTVU h Nekaj preprostih vprašanj odborniku Peielliju Priznam, da kljub vsej moji dobri volji, gospoda Perellija težko razumem. Zakaj mora dokazovati svoje prijateljstvo do Slovencev, saj ne stoji pred nobenim slovenskim tribunalom in tudi nihče mu ne grozi s cim podobnim. Ali pa se morda res sooča z najstrožjim sodnikom: s svojo vestjo? Zato se tudi v svojem pismu Primorskemu dnevniku ironično (sic!) samoobtoZuje za fašista preblecenega v socialista. No, da bi hudobni Slovenci vsaj delno spremenili napačno stališče, ki ga imamo o njem, bi prosil gospoda Perellija, naj odgovori na naslednja kratka in preprosta vprašanja: 1) Je bilo volilno sodelovanje socialistov z Listo za Trst in izvolitev Camberja v republiški parlament sklenjeno v imenu vsesplošne koristi Trsta, za strpnost in iz spoštovanja do Slovencev ali pa iz sovraštva do le-teh? 2) Je bil sporazum z Listo o skupnem upav-ljanju tržaške občine sklenjen zaradi istega plemenitega cilja ? 3) Ali se je odbornik Perelli izjasnil proti okrožnici župana Staffie-rija, s katero je le-ta ponovno prepovedal občinskim uslužbencem sprejemanje dopisov v slovenščini? 4) Ko je občinski odbor sprejel sklep, da se postavi plošCa in poimenuje del nabrežja pred trgom Zedinjenja Italije po padlih za ita-lijanstvo Trsta, je bil odbornik Perelli proti ali pa je podprl ta sklep? Ali pa ga je podprl pod pogojem, da se istočasno postavi podobna plošCa in da se poimenuje del nabrežja tudi po Tržačanih, ki so padli za slovenstvo Trsta? Ali pa je g. Perelli mnenja, da padli, eni in drugi, niso enakovredni? 5) Je odbornik Perelli glasoval za ali proti sklepu občinskega odbora, s katerim je le ta odredil, da se društvu Edinost (eno izmed redkih društev in patrioticnih organizacij v Trstu, ki izpolnjuje vse pogoje navedene v tem sklepu), prepove organiziranje manifestacij vsako prvo nedeljo v mesecu na trgu Zedinjenja Italije in to z utemeljitvijo, da se spoštuje Republiška ustava in mednarodne obveznosti, ki jih je sprejela republika Italija glede pravic slovenske manjšine v Furlaniji Julijski Krajini? V zvezi z rasistično predstavo med oddajo novinarja Gada Ler-nerja, pa bi moral gospod Perelli vedeti, da v tržaški občinski dvorani trajajo takšne predstave že dolgih 150 let (stopet-deset let) in dokler bo tržaškemu mestu vladal italijanski nacional-faši-stiCno-rasistiCni blok, katerega eden nosilnih stebrov je Perellijeva socialistična stranka, takih predstav ne bo konec. Ko bomo dobili odgovor na nastavljena vprašanja, si bomo Slovenci ustvarili svoje mnenje o gospodu Pe-relliju. P.S.: Prosim, gospoda Perellija, da bi mi v zvezi s priznanjem in uresničevanjem pravic Slovencev v Italiji, ne tvezil o pristojnostih Rima, kajti vsi Slovenci že dolgo vemo, da je za kratenje že doseženih pravic pristojen že vsak občinski vratar! • Lucijan Malalan ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom občine Dolina v sodelovanju s KD F. PREŠEREN PRIMORSKA POJE '93 danes, 20. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu Nastopajo: Oktet France Bevk iz Otaleža MoPZ Pergula iz Pirana Vokalna skupina Sovodenjska dekleta MePZ Adriatic od Hrvatinov MoPZ Mirko Filej iz Gorice MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 2010, 22.15 »Som-mersby«, r. John Amiel, i. Jodie Poster in Richard Gere. EXCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna», r. Martin Brest, i. Al Pacino. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trauma«, r. Dario Ar-gento. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »2013 - La fortezza», i. Christopher Lambert in Loryn Lock-lin. NAZIONALE 3-15.30 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me », r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bovvie. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II distinto gentiluomo«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 15.00, 18.30, 22.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Den-zel VVashington. EDEN - 15.30, 22.10 »Tutto dentro appassio-natamente«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le«, r. Roman Polanski. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera di čarne«, r. Michael Mak, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Non chiamarmi Omar«, r. Ser-gio Staino, i. Ornella Muti, Stefania Sandrelli, Barbara D’Urso, Corinne Clery, Gastone Moschin. RADIO - 15.30, 21.30 »Eccitazioni oscene«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 20. marca 1993 KLAVDIJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.17 - Dolžina dneva 12.09- Luna vzide ob 4.34 in zatone ob 15.49. Jutri, NEDELJA, 21. marca 1993 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno! temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giulia Valvassori, Giulia Bre-sciani, Federico Coslovi-ch, Federico Fontanot, Aleks Bachi, Miguel Angel Chavez Gonzales. UMRLI SO: 77-letna Italia Frauslini, 86-letni Giovanni Poretti, 61-letni Peter Deponte, 94-letna Maria Petronio, 74-letni Angelo Bonino, 81-letni Ezio Brumat, 68-letna Io-landa Abrami, 80-letna Santa Iurisevich, 76-letna Silvana Negrin, 65-letna Miranda Musizza, 84-let-ni Giovanni Žerjal, 70- letni Mario Carvaglia. OKLICI: delavec Mas-similiano Zudettich in uradnica Maria Cristiana Urizio, uradnik Paolo Fornasaro in uradnica Roberta Turel, skladiščnik Andrea Bandiera in cvetličarka Patrizia Cec-cotti, zapriseženi Čuvaj Romano Padovan in uradnica Antonella Vigi-ni, direktor Roberto Ste-fanuto in uradnica Giu-liana Tenaglia, prodajalec Franco Vattovaz in uradnica Alessandra Por-celluzzi, šolnik Tomma-so Conte in frizerka Neva Serbo, podčastnik Enna-zio Raso in gospodinja Barbara Braico, uradnik Giovanni Tonelli in uradnica ornella Maiora-no, delavec Andrea Baltista in točajka Katja Ar-menti, elektronski tehnik Mauro Velcich in oskrbnica Roberta Miolli, uradnik Alessandro Toso in uradnica Donatella Sorrentino, agrarni tehnik Luca Balduit in trgovka Alessandra Zenna-ro, delavec Dario Marussi in Čistilka Maria Berga-maschi, delavec Paolo Colautti in prodajalka Fe-derica Sbisa, zdravnik Enrico Bruno in solnica Manuela Sichich, karabinjer Gabriele Bresin in prodajalka Patrizia Va-scotto, uradnik Mauro Gregori in študentka Maria Fabiana Dias, picar Matirizio Sbisa in točajka Vitina Morsellino. U LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 21. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungo-mare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) — samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaucic, scena Magda Tavčar. Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 17. uri. Vabljeni! V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (Ul. Donizetti 3) bo da- Na visoki soli za telesno kulturo v Rimu je diplomiral z odliko in pohvalo Mario Cač Z njim se veselijo in mu iskreno čestitajo vsi pri SZ Sloga. Sestre in bratje RMV čestitajo bratu Jeniseju ob uspeSno opravljenem Študiju na tržaški univerzi nes, 20. t. m. na sporedu POGOVOR O PROBLEMU DROGE MED MLADIMI. Vodila ga bo socialna delavka Kristina Martelanc, ki bo pri tem izhajala tudi iz svojih izkušenj pri nudenju pomoči od mamil prizadetim mladim. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni! GODBA NA PIHALA iz Ricmanj priredi v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT, ki bo jutri, 21. t.m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira Darij Pobega, sledi ob 18. uri v ric-manjski cerkvi celovečerni koncert TROBILNE SKUPINE GLASBENE SOLE GODBE. Toplo vabljeni! TRŽAŠKI VZPI - AN- PI organizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldin-ce v Temnici na Krasu jutri, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Giorgio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI - ANPI in Franc Leskovec - podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vljudno vabi na mladinsko zborovsko revijo PESEM MLADIH 1993 jutri, 21. t.m., ob 17. uri v gledališču Miela Reina (TS-Trg Duca degli Abruzzi). JUTRI, 21. t. m., ob 17. uri bo v Ricmanjih MLADINSKA MASA. Začetek srečanja bo ob 13.36 v Boljucu s sprehodom po dolini GlinSCice do Cerkvice na Pečeh in po progi do Ricmanj. Fantastična pot, lepo vreme, krasni ljudje, pridi z nami! Srečanje sklenemo s slovesno mladinsko maso in družabnim srečanjem. Geslo naših srečanj je: »Skupaj na poti k Bogu«. GM - sola M. Kogoj vabi v ponedeljek, 22. t. m., ob 17.30 v Gallusovo dvorano v Ul. R. Manna 29 na KONCERT violinistke MAJE MARVIN, pri klavirju VLASTA DO-LEZAL - RUS (Kocian, Paganini, Cajkovvski, Blo-ch). Vabljeni! RAZSTAVA SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji. □ OBVESTILA SD SOKOL in KD I. GRUDEN prirejata danes, 20. t.m., ob 20.30 DRUŽABNI VEČER. Ob prigrizku in domači kapljici bo priložnost za poravnavo članarine. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI z Repenta-bra priredi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu SIRSE SREČANJE ČLANOV IN SOMIŠLJENIKOV. Srečanje bo posvečeno krajevnim vprašanjem in obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstavniki stranke. Vabljeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 23. t. m., ob 19. uri v pisarniških prostorih v ul. Cellini 2/IV. nadstr. z dnevnim redom: odobritev bilance, izvolitev novih organov in razno. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča udeležence seminarja PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA, da bo zadnji del seminarja potekal danes, 20. t. m. od 14. do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11. nadstr. ŽPZ PROSEK - KON-TOVEL zbira pomoč za begunce iz BiH v Sloveniji. Zbiramo vse za dojenčke in otroke (hi-gijenske pripomočke, pralne praske, milo, hrano, itd.) v Kulturnem domu na Proseku v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m. med 18. in 20. uro. SESTANEK za bralno značko bo v torek, 23. t. m., ob 16. uri v osnovni Soli na Opčinah. ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 predavanje biblista dr. Jožeta Krašovca na temo »Resnica o zapiskih iz Qum-rana«. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH. Poletno sredisce bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (nas telefon 573141). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, Ul. Machiavelli 22, bo v petek, 26. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu, podelilo studijske podpore iz sklada Mihaela Flajbana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine. ti IZLETI KRUT prireja za elane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2. do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije do vključno 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cice-rone 8, tel. St. 360324. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obveSCa nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na Šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. st. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15.30 do 16.30. E3 ČESTITKA Danes praznuje svoj 81. rojstni dan STANISLAV LEGISA iz Prečnika. Iskreno mu Čestitajo vsi njegovi dragi in kličejo Se na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. V STEVERJANU smo na ValeriSču St. 6 odprli osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl Poldo Radetic v Medji vasi st. 10. Toči belo in Črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO je odprl Diko v Borštu. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO ima odprto Vladimir Caharija iz Nabrežine St. 22. OSMICO ima Just Škerlj - Salez 44. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in Črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici St. 25, odprl osmico. Toči belo in cmo vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21. OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima Dušan Guštin - Repen 22. PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Guida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. St. 725343. GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat ritmo prodam. Tel. ob uri kosila na St. (0481) 78188. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. St. (040) 421508 od 13. do 13.30. NUDIM instrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. SLOVENIJA BOHINJ. Nudimo apartma do 8 oseb. Tel. 064/723212. MEDICINSKA SESTRA isce delo na domu ali nudi varstvo in nego bolnika samo podnevi. Tel. 828251. MLADO 21-LETNO DEKLE z veliko volje do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200542 ali 200882 ali 273645 ob uri obedov. BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iSCemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. St. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30. DELAVEN in mlad fant nujno iSCe delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoč pri sestavljanju pohištva. Tel. St. (0481) 78188 v večernih urah. HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. St. 660377. PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. St. (040) 225786 ob večernih urah. PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti Borisa Košute darujejo žena in hčerki 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 12. obletnici smrti očeta Zeljkota daruje Svetko iz Podlonjerja 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V počastitev spomina Vide Pahor vd. Werk daruje Josip Bolcic iz Boljunca 50.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na strica in svaka Andreja Regenta darujeta Danilo in Danila Ukmar 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Pro-sek-Kontovel. Ob petju pri pogrebu pok. Milka daruje g. Mila Sosič 150.000 lir za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Boža Filipoviča daruje družina Fabjan 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Eugenija Cuka in Božidarja Filipoviča daruje družina Bencina 30.000 lir za MePZ Primorec Tabor. V spomin na pok. Marijo Maver vd. Markon darujejo Gabriel, Edi in Alex Ferluga z družinami 100.000 lir za cerkev pri Ferlugih. V počastitev spomina Emila Sosiča daruje Rafaela Stok 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivanke vd. Ukmar daruje Lucijan Stoka 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na pok. Marijo Maver vd. Markon daruje hci Ada z družino 300.000 lir za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na sestro Marijo daruje Roza Mauri 50.000 lir za cerkev pri Ferlugih. V spomin na sestro Marijo daruje Ivanka 100.000 lir za cerkev pri Ferlugih. V spomin na teto Marijo Maver vd. Markon daruje Rada z družino 30.000 lir Za cerkev pri Ferlugih, 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Ivanko Bukavec daruje hci Dragica 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel, 50.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in partizanskega groba na proseskem pokopališču. Namesto cvetja na grob Romana Stoke daruje Emil Petaros z družino 50.000 lir za SD Kon-tovel. V spomin Roške Žakelj vd. Milic daruje Lucijan Stoka 25.000 lir za Dom-spomenik padlim v NOB v Briscikih. V spomin na Nevo BriSCik daruje Aleksander Milic z ženo Angelo 50.000 lir za Dom-spo-menik padlim v NOB v Briscikih. Namesto cvetja na grob Pierine Fonda vd. Žagar darujejo sosedje 60.000 lir za bazovsko cerkev, 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 70.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Pierino Žagar daruje družina Kralj Slobec 50.000 lir za KD Lipa. V spomin na Evgena Cuka darujeta Olga in Sonja 30.000 lir za Dijaški dom. V spomin na Ivanko Grilanc-SvetliC darujeta Hedvika in Silvio Cap-pelli 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za SK Kras. V spomin na Bruna Ferlugo darujeta Suzi in Igor 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Ob 1. obletnici smrti dragega karla Hrovatina daruje žena Marija z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka, 50.000 lir za pevski zbor Tabor-OpCine, 50.000 lir za Dom DSL na Brdini in 50.000 lir za SD Primorec - Trebče. V spomin na Karlo Malalan-Micalessi in Božota Filipoviča darujejo odborniki SD Polet 100.000 lir za MPZ Vesela Pomlad in 250.000 lir za SD Polet. V spomin na Andreja Regenta daruje nečakinja Miranda 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Pro-sek-Kontovel. V spomin na Ivano Bukavec daruje družina 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Romano-ta Štoko daruje družina 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Andreja Regenta darujeta helij in neva Regent 50.000 lir za SD Kontovel. Ob smrti drage mame Vide sočustvujejo z Marko Werk in družino Lili, Drago in Aljoša Ob izgubi Petra izreka kolektiv TPPZ P. Tomažič globoko sožalje Članu Pinu Deponteju Ob nenadni izgubi dragega brata Petra De-ponteja izrekata dolgoletnemu pevcu Pinu ter svojcem občuteno sožalje MePZ Slavec-Slovenec in SKD Slavec. 8 Sobota, 20. marca 1993 GORICA NOVICE Koncert ansambla Project Bowling Ni ravno običajno, da se lotijo igranja učitelji glasbe. Danes bomo lahko prisluhnili izjemi. Ob 17. uri bo namreč v prostorih Goriške glasbene šole nastopil ansambel "Project Bolling”, ki ga sestavljajo glasbeni učitelji: Giorgio Tortora (kitarist), Giorgio Samar (flavtist), Mariarosa Pozzi (pianistka), Fran-cesco Leghissa (kontrabasist) in Giorgio Fritsch (ba-terist). Sestava ansambla je zanimiva tudi zaradi kombinacije med klasičnimi glasbili in glasbili iz sveta jazza. Ansambel bo izvajal izključno skladbe francoskega skladatelja (živečega v ZDA) Clauda Bollinga, znanega po novi zvrsti glasbe, kombinacije med klasično in jazz glasbo. Vstopnine za današnji koncert ne bo. Iz Osijeka prosijo za pomoč Nadškofijska Caritas je iz Osijeka, kjer je pomagala na različnih področjih, predvsem pa bila soudeležena pri prenovi, oziroma obnovi otroškega vrtca, prejela nov apel sester, ki vodijo omenjeno vzgoj-no-varstveno ustanovo. Nujno potrebujejo še nekaj denarja za dokončanje vrteča, hvaležne pa bodo tudi za pomoč v obliki didaktičnega materiala, opreme itd. Caritas obvešča, da se je na Tržiškem že začela nabirka, ki jo vodi skavtska organizacija. Zaključila se bo predvidoma do konca aprila. Predstavitev dela in letošnjih pobud ustanove CISV V uradih tvrdke Orzan, na Tržaški cesti, nasproti letališča, bodo danes ob 16. uri predstavili dejavnost in cilje združenja CISV (Childrens International Summer Villages). Gre za ustanovo, ki je nastala pred 42 leti, ki deluje na svetovni ravni in ki ima kot glavni cilj utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med narodi. To je mogoCe doseči tudi s spoznavanjem okolja in različnosti mladih v vseh državah sveta. Letos, v poletnih mesecih, bodo štirje enajstletniki gostje v Rimu, štirje bodo odpotovali v Honduras, deset trinajstletnikov pa bo preživelo počitnice v ZDA. Današnje srečanje je odprtega značaja. Dogovor o poteku volilne kampanje Na Prefekturi je bilo včeraj srečanje med predstavniki političnih strank in predstavniki pobudnikov za referendum. Dogovorih so se o poteku volilne, oziroma referendumske propagande (rok se je začel že vCeraj), o plakatiranju, volilnih zborovanjih in nasploh o vseh zadevah, v zvezi s pripravami na glasovanje, ki bo, kakor znano, 18. in 19. aprila. Sre Čanja so se udeležili predstavniki KD, PSI, DSL, MSI, Severne lige, PSDI, Gibanja La Rete in Zelenih smejočega se sonca ter predstavniki pobudnikov referendumov št. 1, 2, 3,4, 5, 6, 7 in 8. ______GORICA / SEJA OBČINSKE KONZULTE ZA MANJŠINO Šolska problematika spet na dnevnem redu Kljub dosedanjim posegom pri občinskih upraviteljih ni opaziti bistvenih sprememb za hitrejše reševanje Četrtkova seja občinske konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti je bila v dobršni meri namenjena šolskim vprašanjem. Predsednik občinskega posvetovalnega telesa prof. Albin Sirk je najprej poročal o pisnem odgovoru, ki ga je župan Tuzzi dal v zvezi z zaposlovanjem neslovenskega pomožnega osebja v slovenskih vrtcih. Tuzzi ugotavlja, da je do takšne izbire prišlo v okviru splošne reorganizacije in ob upoštevanju starostne lestvice občinskih delavk. Člani konzulte se s takšnim odgovorom niso strinjali, saj izbire niso v duhu zakona 1012, ki predvideva za slovenske sole na Goriškem in Tržaškem osebje, ki pozna slovenski jezik. Stališče, ki so ga osvojili na seji, bodo posredovali goriške-mum županu. Kar zadeva nedokončana dela v slovenskem šolskem središču, so na seji konzulte ocenili, da je sklicana tiskovna konferenca le delno prispevala k pu-blicizaciji tega vprašanja. Tudi po srečanju z novinarji ni občinska uprava pokazala pripravljenosti, da bi dokončno rešila vprašanje šolskega centra. Zaradi tega so elani goriške konzulte skleni- Člani konzulte na četrtkovi seji o šolski problematiki - Foto Studio Reportage li, da bodo protestno noto poslali tako županu kot vsem načelnikom svetovalskih skupin na Občini ter pozvali zastopnike zavednih svetov, naj se poslužijo tudi sodnih instrumentov, Ce se v doglednem času položaj ne bo premaknil z mrtve točke. Člani konzulte so se v nadaljevanju seje seznanili z noto, ki jo je pokrajinska odbornica za šolstvo Devetakova naslovila ministru za šolstvo, da bi se končno rešilo vprašanje slovenske sekcije zavoda Galilei. V njej pokrajinska odborni- ca predlaga, naj bi prišlo do združitve te sekcije z zavodom Žiga Zois in naj bi prostorska vprašanja rešili v okviru šolskega središča v Puccinijevi ulici. Občinska konzulta bo pri županu posredovala, naj Cimprej poskrbi, da se izvedejo popravila stavbe v Kapucinski ulici, kjer ima sedež nižja srednja šola Ivan Trinko. Gre v glavnem za ureditev zapiral in za popravilo strehe. V zvezi s posvetom, ki ga je konzulta nameravala pripraviti jeseni, so prejeli sporočilo občin- ske uprave, da ni finančnega kritja. Zaradi tega so na seji sklenili, da zaprosijo občino, da bi posvet finansirala iz posebnega sklada, oziroma da bi ga vključila v finačni proračun za leto 1994. Nazadnje je na seji slovenske konzulte tekla beseda o preureditvi pravilnika o pristojnostih in delovanju tega telesa, ki je po mnenju marsikaterega nezadosten in sami konzulti ne zagotavlja tistih pristojnosti, ki bi jih morala imeti. Zaradi tega so predlagali, da bi v statut vnesli potrebne popravke. GORICA / SODELOVANJE MED MANJŠINAMA^ Dvodnevni obisk pri italijanski skupnosti ”G. Tartini” v Piranu Okrogla miza o manjšinski stvarnosti Gabrij. Pod vodstvom Rozine Konjedic bodo predstavili bogat spored slovenskih in italijanskih pesmi. Kulturno in športno sodelovanje goriških organizacij s Pirančani se bo nadaljevalo maja meseca, ko bodo na obnovljenem Tartinijevem trgu nastopili kotalkarji. Članice in elani KSD Vipava s Peci. Vprašanje narodnih skupnosti je tacaš še kako aktualno in večkrat sicer z negativnim predznakom v središču pozornosti. Dovolj je, da pomislimo na strumen-talne poteze, ki smo jim dan za dnem priča v našem prostoru, še posebno na Tržaškem, kjer je protislovenska gonja postala že paradni konj marsikatere nacionalistično obarvane stranke in gibanja. Tudi v Benečiji položaj ni nič kaj bolj rožnat. Ravno obratno. V zadnjem Času se je protislovenska kampanja razživela in množijo se primeri protislovenstva: mazanje dvojezičnih tabel, skrunitev grobov, mazaške akcije in fašistični pohodi v obrambo italijanstva dolin. Z druge strani pa je tudi v Sloveniji zaznati prve znake nasprotovanj do italijanske narodnostne skupnosti, kar doliva olja na ogenj splošni zaskrbljujoči klimi, ki so jo delno poslabšale tudi protestne note italijanskega zunanjega ministrstva v zvezi z vprašanjem beguncev. V takšnem položaju pa je nujno, da vsi, ki si želijo miru in prijateljstva ob meji, povedo svojo in se aktivizirajo. Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev sta izbrali taksno pot in se poobliže seznanili s stvarnostjo italijanske skupnosti v Piranu. To sta storili konec lanskega leta, ko so v Gorici pripravili okroglo mizo o položaju italijanske manjšine v Sloveniji ter kultur-no-športni večer. V okviru teh stikov bo Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” iz Pirana priredila 25. in 27. marca srečanje z naslovom “Dve skupnosti ena stvarnost”, ki bo v Tartinijevi hiši v Piranu. Dvodnevno srečanje se bo pričelo v Četrtek, 25. marca ob 18. uri z okroglo mizo, na kateri bo prikazan položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sodelovali bodo Rudi Pavšič, predsednik goriške ZSKD, Marko Lutman, predsednik goriškega ZSSDI, Boris Peric, tajnik SKGZ, in Karlo Devetak, predsednik SKGZ za Goriško. Sobotni popoldan bo posvečen kulturi. Ob 18. uri bodo na sedežu Unije Italijanov odprli razstavo Nadje in Silvana Bevcarja. Briška umetnika, ki sta se pred nekaj meseci že predstavila go-riškemu obeinastvu v galeriji Katoliške knjigarne, bosta v Piranu ponudila na ogled svoje grafične liste. Likovnemu popoldnevu bo v večernih urah sledil koncert moškega pevskega zbora Skala iz ______OB 8. MARCU / NA POBUDO SKGZ ZA GORIŠKO____ Debatni večer o položaju žensk in ženski politiki v Sloveniji Gostji sta bili Vika Potočnik ova predsednica Komisije za žensko politiko Državnem zboru Slovenije in podjetnica Marta Turkova Nova politična stvarnost v Sloveniji postavlja tudi žensko pred nove izzive, odgovornosti in izbire. V hitrem rušenju dosedanjega sistema družbene ureditve, je opaziti dokaj različne težnje. Od takih, ki bi slovensko ženo, spet rade konfinirale za štiri stene, do zelo odločnih korakov z nasprotnim predznakom. O teh vprašanjih je tekla beseda na pogovoru, ki ga je v sredo zvečer pripravila SKGZ s predsednico Komisije za žensko politiko v Državnem zboru Slovenije, Viko Potočnikovo in z Marto Turkovo, uspešno podjetnico in eno od najbolj doslednih zagovornic uveljavljanja politike enakih možnosti. Zaradi drugih obvez- NOVOST Mednarodni sejem mačk Ljubitelji mačk - teh je veliko tudi na Goriškem - bodo danes in jutri prišli na svoj račun. Na goriškem razstavišču bodo namreč odprli mednarodno razstavo mačk. Danes ob 15. uri si bodo obiskovalci lahko ogledali vse, kar zanimivega ponuja svet mačk. Najlepše bodo tudi nagradili. Jutrišnji spored se bo začel ob 9.30 z mednarodnim posvetom živi-nozdravnikov, popoldne bodo izbrali najlepši mačji par. Obisk: danes od 15.00 do 21.00, jutri pa med 9.30 in 16. uro. nosti se zanimivega pogovora, ki ga je vodil Boris Peric, ni mogla udeležiti Vera Kozmikova, ravnateljica Urada za žensko politiko pri slovenski vladi. Pogovor je zajel širšo problematiko, pri Čemer je Potočnikova posebej opozorila na prizadevanja slovenskih žena, za graditev novega družbenega in do ženske bolj prijaznega in tudi vsebinsko odprtega sistema, kajti same deklaracije in tudi predpisi ne zadoščajo, Ce ne pride do sprem embe v miselnem pristopu ljudi, moških in žensk. Turkova je govorila o svojih izkušnjah podjetnice, o naporih ki so potrebni, da Zenska doseže uveljavitev in uspešnost. Vika Potočnik in Marta Turk - Foto Studio Reportage PROMET / SREČANJE MED POKRAJINO IN OBČINAMI Načelni dogovor o združitvi podjetja APT in medobočinskega konzorcija na Tržiškem V torek se sestane posebna tehnična komisija Za medkrajevni avtobusni promet bi neposredno skrbelo podjetje APT, nekoliko bolj zapleteno pa je vprašanje ureditve mestnega avtobusnega prometa Vprašanje poenotenja javnih avtobusnih podjetij na Goriškem se po dolgih letih zavlačevanja vendarle rešuje hitreje. Glede poenotenja, oziroma združitve med pokrajinskim avtobusnim prevoznim podjetjem (APT) in medobčinskim konzorcijem za avtobusni prevoz na Tržiškem, so bila na srečanju med predstavniki Pokrajine in občin razrešena v glavnem vsa pomembnejša načelna vprašanja, medtem ko bo tehnične vidike v prihodnjih dneh razčlenila posebna komisija. Dogovor, ki so ga dosegli predvideva, da bo podjetje APT direktno prevzelo opravljanje medkrajevnega prevoza, glede mestnega prevoza na ob- Vlado Klemse moeju občin Tržič, Ronke in Starancan pa so vzeli v poštev možnost, da bo tudi te storitve, na podlagi konvencije, opravljalo podjetje APT. Doslej je za prevoze skrbel medoboCinski konzorcij. Pred tem bo seveda treba rešiti nekaj vprašanj v zvezi z osebjem in akumuliranimi dolgovi. Medtem ko bo APT z lastnimi sredstvi in lastnim osebjem skrbelo za medkrajevni prevoz, zagotavljali bodo enako kakovost storitev, obenem pa celo nekaj prihranili, pa se z nakazano rešitvijo za mestni prev oz postavlja vprašanje viška delovne sile. Od sedanjih 38 uslužbencev medobocin-skega konzorcija bi v novi režiji, za opravljanje storitev na območju TržiCa, Ronk in Staran-cana, zadostovalo samo kakih 22 do 24 uslužbencev. Za ostale bi poiskali zaposlitev na občini v TržiCu, nekaj bi jih zaposlili pri APT, za nekatere pa bi prišla v poštev predčasna upokojitev. Z nakazano rešitvijo se menda strinjajo tudi sindikati. Politični del vprašanja je, po izjavah Predsednika Pokrajine Gina Sac-cavinija, rešen. Svojo vlogo pa mora od zdaj naprej odigrati Dežela, predvsem tako, da s primerno finančno dotacijo SSK / PRIPRAVE NA VOLITVE Delo s sekcijami Srečanja v Števerjanu in Sovodnjah Do junijskih volitev ni veC daleC in stranke se že pripravljajo na to pomembno preizkušnjo. Tako je pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti dalo pobudo za vrsto srečanj in posvetovanj s sekcijami na celotnem Goriškem. Srečanji sta bili do zdaj opravljeni v Sovodnjah in Ste-verjanu, do konca meseca pa bodo sestanki še s sekcijami v Doberdobu, TržiCu in Krminu. Kakor znano, se je Slovenska skupnost v Gorici znašla v nelagodnem položaju zaradi sodnega obvestila, ki ga je prejel odbornik Marijan Brescia v zadevi blagovnice Coop. Brescii je Zupan Tuzzi, ki je najprej zahteval odstop, odvzel pristojnosti. Ssk je iz tega zapleta (sodni aspekt zadeve Coop sicer še ni končan), stopila razmeroma dobro in bo, kakor kaže, tudi v bodoče sodelovala pri upravljanju Občine, čeprav je do nedavna grozila z izstopom iz večine in odbora. Junija bodo na Goriškem volitve za obnovo pokrajinskega sveta, deželnega sveta in v nekaterih občinah tudi občinskih svetov. ZBORNICA / SREČANJE Poudarjena potreba po skupnem nastopanju Tradicionalno dobri odnosi med goriško Trgovinsko zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije se bodo nadaljevali. tudi v prihodnje. Nadaljevali se bodo tudi skupni nastopi v korist tesnejšega gospodarskega sodelovanja. To je smisel nedavnega srečanja med dr. Enzom Bevilacquo in novim predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarjem Šusterjem, ki je na tem odgovornem mestu zamenjal Ferija Horvata. Na srečanju je dr. Be-vilacqua podčrtal ume- stnost, da obe ustanovi, ob začetku pogovorov za prenovo dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo, pripravita skupni dokument o gospodarski problematiki ter ga predložita vladama. Posebno pozornost sra predsednika zbornic nadalje namenila razpravi o možnostih in perspektivah industrijske proste cone na meji. Dogovorila pa sta se tudi za takojšnjo vzpostavitev dela komisij, ki naj preučijo oblike in možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja. ARI / MLADI 1NDUSTRIJCI 0 varnosti V okviru goriškega združenja malih in srednjih industrijcev (API) deluje tudi skupina mladih podjetnikov. Zadala si je nalogo seznanjati mlade, ki se lotijo podjetniške dejavnosti, z dolžnostmi delodajalca na različnih področjih njegovega udejstvovanja. Jeseni so v Gorici priredili posvetovanje o davčnih obveznostih. Posvetovanje je lani sponzori-zirala Kmečka banka. Prihodnji teden pa pri združenju API pripravljajo drugi posvet. Priredili ga bodo 24. marca on 17.30 v konfe- renčni dvorani na letališču v Ronkah. Govor bo o pravni odgovornosti v zvezi z varnostjo na delovnem mestu. Tokrat je sponzor goriška podružnica zavarovalnice RAS. Govorili bodo funkcionar združenja API dr. Edoar-do Behman, dr. Tina Za-nin, odgovorna za medicino dela pri goriški KZE, inž. Egone Fabian uslužbenec tržaške KZE, odvetnik Giuseppe Cam-peis iz Vidma in zavarovalniški agent dr. Lucio Gruden. Posvetovanje je deželnega značaja in zato na njem pričakujejo številčno udeležbo. (aws) omogoči ali vsaj olajša uresničitev načrta, za kar se je moralno že obvezala med proračunsko razpravo v deželnem svetu. Problem tiči v težkem finančnem položaju medobčinskega konzorcija za prevoze, oziroma v veliki zadolženosti občin Članic. Morda bi za pospešitev uresničevanja načrta zadostovalo že okrog 500 do 600 milijonov lir. Na delu je tudi tehnična komisija, ki pripravlja izčrpno gradivo o izpeljavi načrta, vključno s finančno konstrukcijo. Komisija se bo sestala spet v torek. V kolikor ne bo prišlo do novih težav, bi do poenotenja, oziroma združitve dveh podjetij lahko prišlo že v nekaj mesecih. PRIREDITVE SKRD JADRO iz Ronk prireja na sedežu v Romjanu tečaj praktične astrologije. Trajal bo deset lekcij, prva bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015. POGREBI Danes, ob 8.30, Alojzija Sivec, iz mrliške veže glavnega pokopališče, ob 9.50, Giovanni Battista de Crignis, iz splošne bolnišnice v Turjak, ob 10.20, Irma Corbatti, iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 12.45, Ivolina Puntin vdova Tumburus, iz bolnišnice Janeza od Boga. m obvestila DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja danes, 20. t.m., čiščenje bregov Vipave. Zbirališče ob 14.30 v gostilni Rubij' ski grad. SPD GORICA sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 26. t.m. ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v dvorani KD Briški grič na Bukovju. DRUSTVOU' POKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi-INCA-CGIL je na razpolago strankam za informacije in pomoC (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah. i3 črpalke Danes popoldne in ju' tri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA IP - Ul. di Manzano ESSO - Ul. Aquileia ESSO - Ul. Trieste MONTESHELL - Trg Municipio AGIP - Ul. Lungo Ison-zo TRŽIČ MONTESHELL - Drevored S. Marco AGIP - Ul. Valentinis EP -Ul. 4. novembra KRMIN ESSO - Drevored Vene-zia Giulia FOLJAN IP - Ul. BI Armata GRADIŠČE ESSO Trg Unita ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - na glavnem trgu SLOVRENC AGIP - na državni cesti štev. 56 MEDEA TEXACO - na državni cesti štev. 305 KOPRIVNO MONTESHELL - Uh Verdi FARA ERG - Ul. Gorizia ______________IflNO GORICA VITTORIA 18.00 ' 20.45 - 22.00»Sex and Zen - il tappeto da pre' ghiera di čarne«. Prepovedan mladini pod 18- le' tom. CORSO 17.30-19.45' 22.00»I1 distinto genti' luomo«. VERDI 18.00-20.00' 22.00»Sommersby«. TR2IC COMUNALE 17.30 ' 22.00»Gli spletati« LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. V Piranu so v zadregi kako lastninili javne lokale Boris Vuk PIRAN - O zapletih okrog prodaje poslovnih prostorov v piranski občini smo že poročali lanskega novembra, ko so prizadeti najemniki loka-ov preprečili dražbo. Tedaj so tudi zahtevali od občinske skupščine, da razreši njihov problem, skupščinska komisija, ki je bila tedaj imenova-Hp’ zdaI pripravila poročilo, ki je predloženo skupščini. Zadeva se očitno zelo poCasi premika naprej. V poročilu komisija sprejema najpomembnejše pripombe najemnikov poslovnih prostorov. Tako naj bi občina prodala poslovne prostore neposredno najemnikom, brez dražbe. v primerih, ko lastna vlaganja najemnika dosegajo 50 ali več odstotkov celotne vrednosti lokala, pa bi temu morali avtomatično priznati status solastnika. Pri drugih naj bi ob prodaji priznali poseben popust glede na višino lastnih vlaganj. Podobne zamisli so vključene tudi v predlog za izdajo zakona o lastninjenju poslovnih prostorov, ki ga je pripravila koprska obrtna zbornica. Piranski najemniki poslovnih prostorov so na sestanku v sredo sklenili, da se bodo zatekli po Pomoč in so pozvali občinsko skupščino, naj sprejme stališča komisije in naj hkrati da podporo koprskemu predlogu za izdajo zakona, saj gre nedvomno za takšen problem, ki bi ga kazalo reševati enotno za vso državo. GOSTINSTVO IN TURIZEM / NE V PREPIRU, V SLOGI JE MOČ Bernardin bo nared do začetka letošnje sezone Na poziv Sklada za razvoj so piranskemu bolniku priskočili na pomoč Hoteli Metropol, Casino Portorož in HIT. Vojko Cuder Kako najti pravi recept? (Foto: TRIO) NOVA GORICA - Vesti, da se novogoriški HIT in portoroški Casino tepeta med seboj, kdo bo prevzel hotelski in počitniški kompleks Bernardin, so dvignile na noge Novogoričane, predvsem seveda Hitovce. Njihovo vodstvo je takoj reagiralo in sklicalo tiskovno konferenco ter javnost seznanilo z dejstvi. Hitov generalni di-rekotr Danilo KovaCiC je novinarjem povedal, da so Hitovci sprejeli izziv za vključevanje in aktiviranje Bernardina še v letošnji turistični sezoni. K sodelovanju jih je povabil Sklad za razvoj republike Slovenije in ministrstvo in vodstvo Bernardina. Stekli so pogovori in rezultat teh je dogovor o ustanovitvi novega podjetja. To naj bi štartalo z začetnim kapitalom 200 milijonov tolarjev (okoli tri milijone nemških mark), ki bi ga uporabili za potrebna vzdrževalna dela, investicije in obratna sredstva, da bi ta turistični in hotelski kompleks lahko normalno zadihal. In to že v letošnji poletni turistični sezoni. Hitivci so bili mnenja, da bi bilo prav pritegniti tudi portoroške turistične organizavcije. Odzvala sta se Casino Portorož Primorski hotelirji bodo strnili vrste in pomagali bolnemu Bernardina (Foto: TRIO) in Hoteli MetropolPorto-rož. Zdaj pripravljajo skupno pogodbo oziroma ustanoviteljsko listino družbe za vodenje hotelov Bernardin. Ta družba naj bi po pogodbi izvajala vse dejavnosti v letošnji in še prihodnji turistični sezoni. Hitov delež pri tem bo ena tretjina potrebnega zagonskega denarja (okoli enega milijona nemških mark). Pogodba ta trenutek še ni podpisana. »Novinarsko konferenco smo sklicali predvsem zato, da povemo resnico okoli nesrečnega Bernardina in da presekamo pot govoricam. Zal se je že kar nekajkrat zgodilo, da nekdo lansi- ra lažne govorice o našem delu, zato smo s to tiskovno konferenco morali pohiteti. Javnost bo pravočasno obveCena tudi o tem koraku našega kolektiva, in sicer takrat, ko bo pogodba o Bernar-dinu podpisana.« je dejal direktor Kovačič Novinarje je zanimalo tudi to, koliko je resnice v govoricah o tem, da ima Hit, oziroma njegova posojilna služba, v sosednji Italiji ustanovljene firme, ki posojajo denar. Slo naj bi predvsem za tako imenovani "umazani” denar od prodaje mamil, orožja itd. V teh firmah naj bi tudi "prali” umazan denar. Hit izjavlja, da ima v Italiji ustanovljeno eno podjetje, in to Hittours International v Gorici, ki nima nobenih aktivnosti v zvezi s posojanjem denarja. "To je edino naše podjetje v tujini, vse ostalo je plod Ciste izmišljotine, ” pribijajo. Nekaj besed so povedali tudi o lanskem poslovanju. Bilo je uspešno, pravijo, Čeprav številk niso ne povedali ne pokazali. Hit je ena redkih slovenskih gospodarskih organizacij, ki plavajo nad vodo. Ocenjujejo, da so dosegli dve tretjini prometa slovenskega igralništva. Pokazalo pa se je, da so manj konkurenčni v gostinskih storitvah. ”STAVKA“ Delo teče, rešitve pa še ni Artur Lipovž AJDOVŠČINA - Danes (v soboto) bodo prišli na delo delavci za tista dela, kjer so v proizvodnji "ozka grla”, da bi lahko poslali iz tovarne eim-vec izdelkov. Tudi elani stavkovnega odbora, nekateri tudi na ključnih proizvodnih mestih, redno delajo zaradi obveznosti do kupcev. Potrjeno je, da delavski svet ne želi sprejeti odločitev, pa tudi informacije o treh možnih variantah razrešitev zapleta. V okviru stavkovnega odbora sprejejo le eno možnost: postaviti vršilca dolžnosti direkotrja. Tudi od zunaj, Ce znotraj kolektiva ni ustreznega človeka. In takoj začeti izvajati poslovne funkcije, tudi ob pomoči države. Ocenili so, da bi glede na razpoloženje med zaposlenimi vrnitev direkotrja Franca Boštjančiča povzročila tak položaj, da ga na bi mogli obvladati. Zato je očitno zavlačevanje z imenovanjem vedeja slabo. Tudi variante, po kateri naj bi banka pomagala kadrovsko in poslovno, ne sprejemajo. Izvedeli smo, da elani stavkovnega odbora in območnega sindikata dobivajo grozilna sporočila in šikaniranja po telefonu domov in v službo. SLIKARSTVO Avtobiografske Tuttove poetične metafore Nives Marvin PIRAN - Razstavljene sbke so avtobiografske P°ericne metafore, kjer slikar Klavdij Tutta svoj zvedav in nemiren duh er hotenje realizira v različnih tehnikah, v različnih formatih in na različnih slikarskih podlagah. Njegove v svetlo-0 ujete podobe nam razodevajo neustavljiv zi-vljenski zagon in optimi-Zem> ki nas, v zdajšnji vsesplošni destruktivnosti in lucidni norosti, Popeljejo v meditativni Pravljični prostor, v prostranstvo spontane igre mij, barv in ritma. Mediteranska duhovitost v razkošju form in njihovih variant, določenih z nežnimi laviranji arvnih celic rumene, ydece, viola, zelene, idr., n) spontan infantilen la-irmt meditativnega ri-tuala Crt, je fluid, ki vi-, rirn na Tuttovih podo-nh. So pejsazi duše in utelešenja notranjega intimnega čutenja in doži-v janja, vedno prežetega 8 senzualnostjo rodnega Prostora. Fizične in psihološke, usociativne in metaforične, arhetipske in remini-scentne forme naravnega Jehefa Primorske, faune m flore ter vkomponira-ne zgodovinske speci-ke, so likovno interpre-irane v neizčrpni fanta-rji variant. Pulziranje nasprotujočih si silnic ivijenja in smrti, dina-ike in umirjenosti, odrasle racionalnosti in ladostne radosti so še Poudarjeni na beli brez-Prostorski površini sli-arske površine. V pri- merjavi z zasičenostjo močnega kolorita slik iz prejšnjih obdobij, učinkujejo te drugače: bolj čutno, senzualno, ponekod celo otroško pikro in ironično. Prepoznavna simbola in zanj tipična ikonografska znaka: bik kot znamenje neukrotljive energije in ptica kot znamenje neomejenega gibanja in svobode z značilno poudarjenim elementom oCesa postaneta duhovni podobi umetnika in psihograma njegovih podoživljanj. Razstava slik iz cikla Pravljični pejsaži, nastalih v zadnjih mesecih, bo na ogled do 2. aprila. KOMUNIKACIJE / KRAŠEVCI PREKO MEJA Dober glos seže v deveto vas... Poleg TV začel oddajati tudi Radio Sežana SEŽANA - Pomembno prometno križišče ob italijansko slovenski meji postaja tudi informacijsko mesto ne le za Sežance, ampak za celotno območje občine. Za občinski praznik (28. avgusta) lani je pričela oddajati Televizija Sežana, 18. februarja letos pa so lahko Sežanci prisluhnili tudi poizkusnemu delovanju radijske postaje. Radio, za katerega so že 27. januarja dobili dovoljenje za delovanje, so ustanovili Leo in Emil Oblak in Iztok Sonc. Prvo oddajo so že pripravili konec februarja, ko so mlade razveselili z lestvico najbolj poslušane glasbe diskoteke Titanic. Radio oddaja na frekvenci 90, 3 Mhz 24 ur na dan. V začetnem ob- Olga Knez Stojkovič dobju, ko gre za poizkusno obratovanje, vrtijo predvsem glasbo, sicer pa bodo poleg informativnega programa, ki bo prinašal novice lokalnega značaja, največ pozornosti namenili zabavnemu programu, ki bo ustrezal mladim in starejšim. Leo Oblak, ki je hkrati tudi direktor sežanske televizije, pravi, da mu pri pripravi programa pomaga tudi kar precej zunanjih sodelavcev. Ob ustrezni kadrovski zasedbi in boljših tehničnih možnostih bodo v najkrajšem Času poizkušali spraviti v eter kvaliteten program. Trenutno se radio prav tako Za sedaj je katamaran Prince of Venice še privezan ob koprski pomol (Foto: TRIO) KOPER - Zimski počitek kompasovega katamarana Prince of Venice se bliža koncu, saj bo prvo in hkrati promocijsko vožnjo opravil v petek, drugega aprila. Na sliki ga še vidimo varno privezanega ob pomol v koprskem pristanišču. Ves bleščav in pomlajen bo opravljal delo, ki mu je namenjeno. Katamaran bo na relaciji Portorož-Benetke-Portorož prevažal potnike vsak petek, soboto in nedeljo. Iz Portoroža bo odplul ob kot televizija sliši v okolici Sežane in na kra-škem območju, glas in slika pa segata tudi onstran meje, v Italijo. Novopečeni radijci imajo smele in velike programske in drugačne naCrte. Z dodatnimi oddajniki, za katere upajo, da ne bodo predstavljali bistvenih polen in jim jih bo dovoljeno postaviti, bo vidnost in slišnost sežanske RTV večja in boljša. Trenutno teče nagradni natečaj za najboljše ime radijske postaje. Svoje predloge lahko oddate do konca marca 1993 na naslov ”Exclusi-ve team” Sežana, Partizanska cesta 18. Najboljši predlog bo prejel nagrado 30 tisoč tolarjev. TURIZEM "Beneški princ“čaka„ 7.45, se na kratko ustavil v Piranu in ob 8.00 odplul proti Benetkam. Vračal se bo predvidoma ob 17.45. Cena, ki vključuje tudi vodica po Benetkah, znaša 60 nemških mark za odrasle in 30 za otroke do 12-te-ga leta starosti. Naenkrat lahko plovilo prepelje 303 potnike, potuje s hitrostjo 29 vozlov na uro, široko je 15, 6 metrov, dolgo pa 39, 6 metrov. Za udobje potnikov bodo poleti skrbele klimatske naprave, na voljo pa jim bosta tudi bar in pro-stocarinska prodajalna. ŽEJA / KJE SE LE ZATIKA? Voda postaja vse bolj sporna; delo za bodoče občine Neurejene razmere na Goriškem Valter Pregeu -NOVA GORICA - Po lanski - za mnoge neupravičeni in nezakoniti -podražitvi vode so Goriški vodovodi postali naslovnik številnih kritik in odborniških vprašanj. Eno od njih zadeva nižjo ceno vode na Ajdovskem. GV odgovarjajo, da so stroški poslovanja v goriški občini paC višji, ker zahteva tehnološka obdelava stalno uporabo in produkcijo ozona, klora, občasno uporabo aluminijevega sulfata in aktivnega olja, medtem ko Ajdovcem zadošča le kloriranje. Poleg tega je v go-riškem sistemu veC zaposlenih, višja poraba energije za Črpanje (Mrz- lek, Brda, Trnovska planota) in širši krog potrošnikov. Cena vodovodnega priključka na goriškem delu Krasa pa je višja zato, ker naselja oskrbuje Kraški vodovod Sežana, ki ima zaradi stroškov že veC let za sto odstotkov višjo ceno vodarine. Zato pa po pogodbi z GV o subvencioniranju plačujejo goriški Kraševci enako ceno vode kot novogoriška občina. Za cenejšo hubeljsko pa morajo prebivalci Branika, Dornberka in RenC plačati ceno, ki velja za vodo iz Mrzleka. Temu vprašanju se bodo morale očitno bolj posvetiti bodoče samostojne občine. VINOGRADNIŠTVO / TRŽENJE "Zelen" in "pinela" dve avtohtoni vipavski trti NOVA GORICA - Vinogradniki, predvsem tisti iz zgornje Vipavske doline, ki pridelujejo vido iz avtohtone trte sorte ”zelen“, so se skupaj z zadružniki in vipavsko kletjo ter vrhpoljskimi trsniCarji na predlog Kmetijsko veterimnarskega zavoda iz Nove Gorice pogovorili med seboj o ukrepih, s katerimi bi zaščitili to vinsko sorto in ohranili njeno pristnost. "Zelen”, skorajda izginula sorta, v zadnjih letih spet pridobiva na veljavi in tudi na ceni. To bi lahko povzročilo, da trta "uide” v prostor in tako izgubi svojo žlahtnost. Pod znamko "zelen” bi prodajali vsakovrstno vino, je bilo reCeno med pogovorom. Imenovali so iniciativni odbor za organiziranje združenja, katerega članstvo bi bilo vpisano v register pridelovalcev in ki bi skozi stroko postavilo kriterije, pod katerimi je zelen poznan kot pravo sortno vino. Po istem postopku bo šla tudi sorta "pinela". "Zelen" je bil najbolj poznan v predelu Zgornje Vipavske doline do Hublja, O njem je pisal tudi Matija Vrtovec v svoji znameniti knjigi Vinoreja. Stroka bo spremljala dogajanje s priznavanjem sort. (A.L.) NOVICE Za čistejše mesto NOVA GORICA - Goriški vodovodi zaključujejo eno od štirih letošnjih investicij v izgradnjo kanalizacijskega omrežja v občini. To je t. im. kanal ”K“, ki poteka v dolžini 664 metrov od gostilne Hrast do Pavšičevega naselja. Namenjen je zbiranju in odvajanju odpadnih voda z industrijske cone v Kromberku, iz stanovanjskih naselij ter s pobočij Kekca in Skabrijela. Z gradnjo projekta so zaceli lani in je v celoti vreden petnajst milijonov tolarjev, od Cesar so Goriški vodovodi prispevali letos devet milijonov iz amortizacije, dva milijona tolarjev pa je zagotovil Sklad stavbnih zemljišč. S priključitvijo potrošnikov na kanal ”K“ se bo po besedah direktorja GV Franja Batagelja bistveno zmanjšalo onesnaževanje zgornjega dela potoka Koma, medtem ko je v njegovem spodnjem delu potrebno položiti še približno sedemsto metrov kanalizacije. Kanalizacijsko omrežje s tega območja se naveže na glavni sušni zbiralnik ”S“, ki poteka od MlP-a proti državni meji. Da bi omenjeni zbiralnik dosegel centralno Čistilno napravo, ki je predvidena v vrtojbenski gramoznici, je potrebno položiti še štiristo metrov cevi. (V.P.) Žvab rastavlja v prenovljeni restavraciji Tabor SEŽANA - Pred kratkim so obnovili restavracijo hotela Tabor kjer poleg hišnih specialitet in preko 30 vrst prvovrstnih slovenskih vin gostom ponudijo tudi kraške in domaCe jedi, pa tudi raznovrstne ribje jedi. Sedaj obnavljajo hotelsko recepcijo, v kratkem pa naj bi prišel na vrsto še spalni del. Restavracijo so okrasili s slikami domačega slikarja Adalberta Žvaba. (O.K.S.) TNP razlaščencem ne vrača zemlje? TOLMIN - Devet vasi na Tolminskem je ustanovilo agrarno skupnost v okvim Zveze razlaščenih vasi, s pomočjo katere se namerava prizadevati za vrnitev nekdanje srenjske zemlje. Gre zlasti za območja okoli Grgarja (v novogoriški občini) in Šentviške planote. Predsednik zveze razlaščenih vasi Rudi Simac jim je svetoval naj Cimprej ustanovijo podz-vezo razlaščenih vasi. Tako bodo deležni vse podpore te zveze. Sedanja zakonodaja namreč ne daje pravih možnosti za takojšnjo vrnitev zemlje. Tisti, ki imajo posest v območju Triglavskega narodnega parka pa bodo imeli še toliko veC težav, zato bi morali ob pomoči občin doseči, da se meje TNP pomaknejo iz kultiviziranih zemljišč. (M.M.) Program Glasbene mladine NOVA GORICA - Kulturni dom pripravlja program za glasbeno mladino za nižjo stopnjo osnovne šole (od 1. do 4. razreda) z naslovom Zvočni svet pračloveka. Koncerti bodo potekali po osnovnih šolah, in sicer v ponedeljek (22. marca) v Kostanjevici na Krasu, Mirnu in Biljah, v torek (23, marca) v Šempetru, Vrtojbi in na Vogrskem, v sredo(24. marca) na Dobrovem in Kojskem, v Četrtek (25. marca) v Šempasu, Desklah in Kanalu ter v petek (26. marca) v Grgarju in Solkanu. Nova mesnica in delikatesa BOVEC -' V začetku marca so v Bovcu “Na rejdi" odprli zasebno mesnico in delikateso. Ker v tem delu Bovca ni bilo trgovine že leto in pol, so tega veseli zlasti starejši ljudje, saj je bilo pešačenje do oddaljenih trgovin v centru mesta, zanje naporno. V novi trgovini se oglašajo tudi italjanski kupci, ki v Bovcu kupujejo tudi bencin. »Meso je sveže, radi pa imamo tudi posebnosti iz domače kulinarike, kot so domaCe klobase, »pravijo, hi še to: v novi trgovini se da kupiti tudi Republiko. In to vsak dan, tudi ob nedeljah. (M.M.) Invalidi štirih občin v II. Bistrici ILIRSKA BISTRICA - Ob 14. mednarodnem dnevu invalidov bo v nedeljo, 21. marca, v jedilnici ilir-skobistriškega podjetja Transport proslava, ki se je bodo udeležili elani društva iz Vrhnike, Logatca, Cerknice in Ilirske Bistrice. Na srečanje pričakujejo predsednika Zveze društev invalidov Vilijema Medveda in sekretarko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Anko Osterman. (D.P.) Kmečka zadiuga je, zemlje ni TOLMIN - Nova Kmečka zadruga, ki je nastla po združenju Kmečke in Kmecko-gasilske zadruge, že posluje. Obdržala je odkup mleka od kmetov (letno okrog 6 milijonov litrov) in ga oddaja naprej starim porabnikom, od katerih ga Tovarna Čokolade in mlečnih izdelkov Josip Kraš v Kobaridu še vedno kupi 40 odstotkov. Treba je vedeti, da imajo Hrvati v tolminski občini najveeje premoženje v Sloveniji. Menda dobivajo to mleko tudi po neki stari ceni... (M.M.) Zaigraj še enkrat, Sam SEŽANA - Člani ljubljanske Drame bodo v ponedeljek, 22. marca, gostovali ha odrskih deskah kulturnega centra Srečko Kosovel z delom VVoodija Allena "Zaigraj še enkrat, Sam! ” Realizator te drame je Boris Cavazza. Srednješolci si bodo delo ogledali ob 16. uri, za odrasle pa bo predstava ob 20. uri. Vstopnice so po 500 tolarjev, abonenti vseh sežanskih abonmajev imajo 20 odstotkov popusta. (O.K.S.) Občni zbor planincev TOLMIN - Tolminsko planinsko društvo se ponaša z lepo tradicijo in zlasti s pomembno množičnostjo. Svoje člane ima tudi v novogoriški in idrijski občini. Na obenem zboru pred kratkim so z zadovoljstvom ugotovili, da imajo za seboj bogato in veselja polno leto. Ob tem so zlasti pohvalili predsednico društva Mileno Brešan, ki bo predsednica tudi za naprej. Razveseljivo je, da imajo od 1158 elanov kar 90 mladincev in 550 naraščajnikov. Z letošnjim letom je začel delovatitudi športnoplezalni odsek, s katerim bo delala znana domaCa plezalka Ortarje-va. Pohvale vredna je tudi tradicija planinskih izletov v tem društvu. Lani so jih na primer organizirali kar 35. Na njih je bilo zlasti veliko otrok. Tudi letos imajo v naCrtih dovolj Metov in po-hodo, zlasti do svoje koce na Planini Razor..(M.M.) GOSPODARSTVO Sobota, 20. marca 1993 ELEKTRIKA / OSKRBA ALUMINIJ / TEŽAVE EVROPSKIH PROIZVAJALCEV Velik del izpada pokriva TE Šoštanj Nemoteno oskrba kljub dolgotrajni suši Celoten sistem deluje praktično brez rezerv Obratovanje s polno paro ni dobičkonosno Proizvodnje po vsej verjetnosti ne bodo še bolj zmanjšali Treba se je spopasti s problemom presežne ponudbe Martin Hayes/ Reuter Čeprav je zaradi dolgotrajnega suSnega obdobja gladina rek izredno nizka, kar je bistveno zmanjšalo proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi krške nuklearke, slovensko elektrogospodarstvo odjemalcem Se zagotavlja nemoteno oskrbo z elektriko. Poraba električne energije se je v minulih dneh zaradi toplega vremena nekoliko zmanjšala in, kot je povedal vodja operativne dispeCerske službe v ELES, Milan Jevše-nak, znaša približno 26, 5 milijona kilovatnih ur na dan. Ob zadostni količini padavin proizvedejo slovenske hidroelektrarne dnevno okoli 15 milijonov kilovatnih ur elektrike, zdaj pa le 4 milijone. Zaradi nizke gladine reke Save so morali tudi v krški jedrski elektrarni moc zmanjšati s 620 na zdajšnjih 546 megavatov. To pomeni, da v krški elektrarni dnevno pridobijo okoli 11, 5 milijona kilovatov, od tega pa polovico pošiljajo hrvaškemu elektrogospodarstvu. Vse proizvodne zmogljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema so ta hip - po Jevšenakovih besedah - popolnoma izkoriščene, najvecji del izpada v hidroelektrarnah in v jedrski elektrarni pa zdaj pokrijejo z večjo proizvodnjo v šoštanjski termoelektrarni. Trenutno obratuje vseh pet blokov, saj je onesnaženost zraka znotraj dovoljenih vrednosti, Čeprav povsem na meji. TE Šoštanj proizvede dnevno 12 milijonov kilovatnih ur, TE Trbovlje dodatna 2 milijona, ljubljanska toplarna pa približno 1, 2 milijona kilovatov na dan. Celoten sistem deluje praktično brez energetskih rezerv, Ce odmislimo 120 megavatov moči v plinskih elektrarnah v Trbovljah in Šoštanju. V teh izrednih razmerah je slovensko elektrogospodarstvo prisljeno del električne energije tudi uvažati. V skladu s posebno pogodbo, ki jo iz tedna v teden podaljšujejo, uvozijo iz Švice 1, 8 milijona kilovatnih ur na dan. Ob izpadu katerega koli energetskega objekta v EGS pokrijejo primanjkljaj s priključitvijo rezervnih zmogljivosti (plinskih elektrarn), s sposojanjem ali nakupom elektrike v tujini in z omejevanjem dobave velikim odjemalcem. To so storili denimo prejšnji teden, ko so zaradi povečanih količin žveplovega dioksida v zraku izklopili dva bloka termoelektrarne v Šoštanju, pa tudi ob izpadu krške nuklearke pred tremi tedni. (M. C.) LONDON - Evropski proizvajalci aluminija, ki se neprestano spopadajo s padajočimi cenami v poplavi kovin, ki prihajajo iz nekdanje Sovjetske zveze, po vsej verjetnosti ne bodo proizvodnje zmanjšali bolj, kot so jo že, navajajo industrijski viri. Neodvisni raziskovalci pri Commodities Research Unit (CRU) zatrjujejo v svoji nedavni študiji, da bi delno zmanjšanje proizvodnje v tej gospodarsko zelo ranljivi veji nujno tudi povečalo stroške in operativne izgube pri zalogah. »Proizvajalci morajo pač malo stisniti zobe. Zaenkrat smo izšli iz začaranega kroga, zato ne mislim, da bo prišlo do pomembnejšega zmanjševanja na tej ravni,« je povedal Lesley Campbell iz londonske borzne posredniške hiše za kovine Ru- dolf VVollf & Co. Podpredsednik francoskega proizvajalca Pechineya Bernard Legrand je zatrdil, da bi utegnili edinole kratkoročni pogledi na dobičke spodbuditi proizvajalce aluminija, da bi zaceli obratovati z vso močjo. »Ce ne vidite dlje od svojega nosu, boste pac mislili, da je najbolj dobičkonosno, Ce obratujete s polno paro,« je zatrdil. A filozofija najvecje-ga proizvajalca Pechineya je v zmanjšanju kapacitet, kot so napovedali že lani. »Treba se je spopasti s problemom presežne ponudbe,« je dejal. Pechiney napoveduje, da bo proizvodnjo po vsem svetu zmanjšal za veC kot 10 odstotkov, na približno 100.000 ton letno. Legrand je prepričan, da bi morali tudi drugi proizvajalci storiti podobno, saj bodo v nasprotnem primeru cene padle tako strmo, »da bo celo kratkoročna pamet narekovala zmanjšanje proizvodnje«. Na Norveškem oba proizvajalca aluminija Norsk Hydro A/S in El-kem A/S proizvajata s polno zmogljivostjo, kar pomeni 650.000 ton oziroma 200.000 ton aluminija na leto. »Ce bi zmanjšali proizvodnjo, bi zgubili še veC denarja,« je povedal direktor prodaje pri Elkemu Toennes Mygland. Tudi proizvodnja pri Norsk Hydro A/S še zmeraj prinaša dobiček, zato nimajo nobenih namenov, da bi zmanjšali proizvodnjo. »Preživljamo se paC s 'proizvodnjo aluminija,« je povedal predstavnik Hydra Tor Steinum. »Ce upoštevamo trenuten položaj na tržišču, Hoogovens nima namena povečati proizvodnje. Izraba zmogljivosti bo ostala na sedanji ravni,« je povedal. Britanski proizvajalec Anglesey Aluminium deluje s polno paro in proizvaja 127.000 ton. »Zelo si prizadevamo, da bi znižali stroške, saj v tem vidimo edini izhod za preživetje,« je izjavil direktor Bruce Farmer. »Nenehno imamo pred očmi razli- čne možnosti. Ena je, da zmanjšamo proizvodnjo, druga, da znižamo stroške,« je povedal. V zadnjih dveh letih so svojo proizvodnjo skrčili za veC kot milijon ton, približno za sedem odstotkov svetovne količine. Na Evropo je odpadel levji delež teh ukrepov, saj deluje približno 25 odstotkov obratov za proizvodnjo aluminija prav v Evropi. Evropski proizvajalci so prispevali 80-od-stotni delež v dosedanjem zniževanju proizvodnje. Analitiki se sprašujejo, ali se je sploh še smiselno ukvarjati z nadaljnjimi redukcijami v evropski industriji, ki je po svoji strukturi drugačna od severnoameriške. Evropske livarne so v tej primerjavi veliko manjše, tako da zmanjševanje pomeni tudi zapiranje obratov za daljši čas, medtem ko večji severnoameriški proizvajalci lahko hitreje spravijo v pogon svoje ugasle kapacitete. Veliko evropskih proizvajalcev zahteva pri Evropski skupnosti omejitvene kvote za rusko kovino, Čeprav analitiki menijo, da se bo zaCel izvoz iz Rusije upočasnjevati vzporedno s slabšanjem političnega položaja v državi. »2e v naslednjih dveh mesecih bo jasno, kako se bodo napolnila skladišča,« je povedal Lesley Campbell. •i V vodstvu podjetja LTH - OL ne bo kadrovskih menjav ŠKOFJA LOKA - Podjetje Loške tovarne hladilnikov -Orodjarna in livarna (LTFI - OL) ni"bilo podjetje brez trga, pronicljivih programov in podobno, paC pa podjetje s prihodnostjo, je povedala direktorica Mirjam Jan-Blažic. Kot smo poročali že včeraj, je za zdaj 51-odstotni lastnik podjetja pred tremi leti postal avstrijski Unitech Gmbh, ki sicer spada v okvir nemškega podjetja Perl Moser Zementvverke. Do konca leta bo z dokapitalizacijo novi lastnik pridobil še dodatnih 16 odstotkov lastništva, s pogodbo pa se je obvezal, da v prihodnjh dveh letih ne bo odpustil nobenega od sicer 353 zaposlenih delavcev. Kot nam je povedala direktorica Blažiceva, tudi ne bo. kadrovskih menjav v vrhu podjetja. Za nakup je po besedah direktorice vladalo veliko zanimanje med podjetji iz Nemčije, Nizozemske in Danske. Del sicer predvidenih naročil so izgubili s prodajo sedanjemu lastniku, vendar se v LTH-OL ne bojijo za prodajo. Okrog 90 odstotkov proizvodnje (tlačna orodja in tlačni odlitki) namreč že zdaj izvažajo na zahodnoevropske trge, le desetina proizvodnje pa ostaja naprodaj v Sloveniji in trgih nekdanje Jugoslavije. Intenzivno pripravljajo dodaten program za prodajo tovarni BMW, kamor že sicer prodajajo svoje izdelke, med njihovim kupci pa so tudi Mercedes Benz, Donfoss, IBM in Vaillant. PlaCe zaposlenih so nad občinskim povprečjem. Januarja letos je bila povprečna bruto plača okrog 60.000 tolarjev. V delu pogodbe, ki govori o prodaji, ta daje pravico manjšinskemu lastniku (torej tudi delavcem), da lahko svoj delež proda po določeni ceni, večinski lastnik pa ga mora odkupiti. PARLAMENT/ PRORAČUN _ Vladi se zdaj mudi V obdobju začasnega financiranja le najnujnejše LJUBLJANA - Državni zbor slovenskega parlamenta bo o letošnjem proračunu razpravljal v aprilu, do sprejetja ba bo vlada financiranje javne porabe uredila s posebnim predpisom. Ob tem vlada opozarja, da v obdobju začasnega financiranja porabniki proračunskega denarja lahko opravljajo le najnujnejše tekoče naloge, ne pa novih, ki jih predvideva predlagani proračun za letošnje leto. Poleg tega pa, opozarja vlada, »v obdobju začasnega financiranja ni mogoCe izvajati proračunskih nalog z novo zadolžitvijo.« Zaradi naštetih težav vlada, ki je proračun javno prvič predstavila pretekli torek, zdaj sporoča parlamenta: »Zato je treba proračun za leto 1993 sprejeti po hitrem postopku na seji Državnega zbora v aprilu letos, sicer bi zaradi neusklajenosti med viri sredstev in nujno porabo prišlo do večjih motenj v gospodarstvu, v družbenih dejavnostih in na področju ljudske obrambe.« Vlada je parlamentu že predložila natančni razrez proračunskih sredstev p° ministrstvih in pa predlog zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu za letošnje leto. Predlog med drugim omogoča vladi, da lahko med letom »v okviru ob-sojecih virov prihodkov usklajuje skupni obseg odhodkov z gibanjem cen na drobno, vendar največ do 80 odstotkov dosežene rasti.« (K.F.) Medex na zahodnih trgih LJUBLJANA - Družba Medex International, d. d. je s podjetjem Naturmed Gbr Miinchen včeraj podpisala dolgoročno pogodbo za prodajo Apiterapije na področju Nemčije, Francije, držav Beneluksa, Kanade in ZDA, kasneje pa pričakujejo, da se bodo razširili tudi na druga področja. Naturmed je v Medex investiral dva milijona dolarjev, isto vsoto pa bo Naturmed dobil še od nemške vlade, ki želi tako pomagati mladi državi Sloveniji. Na tiskovni konferenci ob tem dogodku je glavni direktor Medexa Aleš Mi Žigo j med drugim dejal: »Na enem od specializiranih sejmov, ki se jih udeležuje Medex, smo se seznanili s predstavniki Naturme-da. Le-ti so na osnovi svojih analiz prišli do zaključka, da so Medexovi izdelki kakovostni in primerni za prodajo na zahtevnem zahodnem trgu.« (I. P.) MADŽARSKA / POSOJILO MDS? Proračunski primanjkljaj Mednarodni denarni sklad čaka na konsolidacijo državnih financ BUDIMPEŠTA - Madžarska in Mednarodni denarni sklad (-MDS) bosta konec aprila ali v začetku maja obnovila pogajanja o odmrznitvi novih posojil, je povedal madžarski finančni minister Ivan Szabo.Dotlej bo Madžarska pripravila podroben načrt, s katerim naj bi izboljšali javne finance in tako prepričali MDS, da lahko obvladajo kronični proračunski primanjkljaj, ki je bil vzrok lanskoletne zamrznitve posojil. »MDS se hoče prepričati, da bo konsolidacija madžarskih državnih financ stabilna tudi po zmanjševanju državnih stroškov,« je povedal Szabo. »Hočejo se prepričati, kako bo izvedena reorganizacija sistema v letih 1994, 1995 in 1996, katere stroške je mogoče zmanjšati v posamičnih postavkah in s katerimi je mogoCe povečati prihodek. Prav tako jih zanimajo spremembe pri bruto domačem proizvodu in kakšno bo ravnotežje pri državnih financah v naslednjih treh letih,« je dodal. Madžarska vlada naj bi o teh vprašanjih razpravljala naslednji teden. Eden od madžarskih uradnikov je izjavil, da je med koraki, o katerih razmišljajo, tudi ta, da bi vpeljali šolnino za višjo izo- brazbo; namesto podpore cerkvi bi bili individualni prispevki všteti v davčne olajšave, družinske dodatke pa bi omejili samo na najbolj ogrožene. Szabo, ki je postal finančni minister prejšnji mesec, ko je ob spremembah v vladi odšel Mihaly Kupa, pravi, da se bodo pogovori verjetno zaceli proti koncu aprila ali v začetku maja, ko bo obiskal VVashington, da bi se udeležil pogovorov v MDS in v Svetovni banki. »Mislim, da bomo v teh pogovorih dosegli, da delegacija MDS obišče Madžarsko v nekaj dneh ali tednih, da bi podpisali sporazum,« je rekel minister Szabo. Predstavniki MDS se doslej niso mogli sprijazniti z madžarskim načrtovanim proračunskim primanjkljajem za leto 1994, ki naj bi znašal približno 6 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ze leta 1992 pa je nekdanji minister Kupa uspel pridobiti mamljivo ponudbo MDS, ki je bil pripravljen znova odobriti posojilo znotraj triletnega programa, Ce bi Madžarski uspelo obdržati svoj finančni primanjkljaj znotraj 6 odstotkov domačega bruto proizvoda tudi v letu 1993, kar pa je parlament že potrdil. (Reuter) Fantje, s posojilom bi lahko kupili konje! (Foto: Zvezda Stražar - Dolenc) ____________PODJETNIŠTVO / FRANSIZING__________ Zanimiva področja bodo turizem, gostinstvo, trgovina s prehrano... Za zahodne izdajatelje franšiz bi bila Slovenija lahko posrednica za vzhodne države - Prve pogodbe so se pojavile že pred desetletji LJUBLJANA - V prizadevanjih, da bi nam bilo jutri bolje, bi morali pospešiti prenos tujih izkušenj v slovensko gospodarstvo, ki potrebuje dodaten kapital za oživitev. Sem sodi tudi svetovanje o možnostih, ki jih v razvojnem smislu ponuja franšizing. To je le kamenček v mozaiku prizadevanj za uspešnejši razvoj in uveljavitev tržnega gospodarstva v Sloveniji. To so misli avtorja knjige Kako s franšizingom do dobička mag. Marka Povaleja. Od 1991. leta vodi Predstavništvo avstrijskih bank: Kaerntner Spar-kasse Celovec (ki je bila 1835. leta ustanovljena v Ljubljani), Steiermaer-kische Sprakasse Gradec in Giro Credit Dunaj. Naš trg je dobro naložbeno področje za franšizing (beseda Se nima ustreznega prevoda v slovenščini), ki pomeni trženje »po bližnjici«, za tistega, ki ga pridobi, pa pot, kako najhitreje uveljavi svoj izdelek na trgu, zniža stroške za raziskavo trga in uveljavitev izdelka, predvsem pa ne izgublja z zamudo na trgu. Franšizing v ugodnih razmerah prinaša pričakovani dobiček. Številni stečaji in gospodarski neuspehi naših podjetij narekujejo hitro in učinkovito povezavo z gospodarsko uspešnimi okolji. To naj bi pripeljalo ne le do odprave rdečih številk v poslovnih obračunih, temveč tudi do veCanja izvoznih dejavnosti in s tem zmanjšanja zadolženosti. V našem okolju je franšizing pot, ki bo pripeljala do uspešnega poslovanja podjetij, predvsem s podporo poslovnih bank in gospodarstvenikov, ki bodo hoteli in znali uveljaviti svoj korak naprej in oplemenititi svoj denar tako, da bodo raje postali prodajalci franšize kot McDo-naldovih hamburgerjev. Izbrati je treba posel, ki bi bil lahko uspešen. Laže je začeti v franšizingu kot v samostojnem poslu. Tudi za zahodne dajalce franšiz bi bila Slovenija lahko posrednica za vzhodne države, ki so nastale na tleh nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije. Poudariti pa velja, da franšizing ni najprimernejša metoda za izjemno samostojne in neprilagodljive ljudi. Marko Povalej je posebno poudaril, da bi morali slovenski gospodarski subjekti podrobno poznati stroga določila pogodb in pravno okolje držav, kjer pridobivajo franšizing, pri’ izvozu franšizinga pa določbe naše zakonodaje. Po njegovem so odnosi v tem smislu podobni zakonski zvezi: medeni meseci trajajo vse dotjej, dokler raste obseg poslovanja in dobiček, motnje pa nastanejo takoj, ko se pokažejo negativne težnje. Pogoj za uspeh so torej »Cisti raCurti - dobri prijatelji«. Pogodba o franšizingu v Sloveniji ni zakonsko urejena, Čeprav so se prve podobne po- Marko Povalej godbe pri nas pojavile že v šestdesetih letih. To pa ne pomeni, da je ni mogoCe skleniti. Temelji na konkurenčnih načelih kapitalističnega gospodarstva. Kot misli mag. Povalej, bo naš trg šele priča razvoju franšizinga. Zanimiva področja bodo gostinstvo, trgovina s prehrano, specializirane prodajalne pijaC, izposojevalnice osebnih avtomobilov, oblek, videonaprav in drugo. Zanimivo bo hotelirstvo in turizem. Naša zdravilišča bi se lahko vključila v obliki franšizinga v storitvene dejavnosti, kot so izposoja avtomobilov, cvetličarne, butiki, lepotilni saloni, rekreacijska središča, delikatese, drogerije itd. Ne bi bilo slabo, Ce bi imela ugledna turistična agencija tipski projekt hiše na deželi za Gorenjsko, Štajersko, Primorsko in Prekmurje. Slovenci imamo co-ca-colo, v Ljubljani imamo Dairy Queen, nimamo pa tipa restavracij, kot je VVienervvald, nimamo Rosenberga, Shella, predvsem pa ne dovolj poguma, da bi naredili kaj radikalnega. Marko Povalej pa j® trdno prepričan, da bi lahko uspešno ponudili Fructalove sokove in pijače, imeli Vingove osmice in lokalcke z izbranimi vini, od To-kajckovega kota do Kupice terana, kjer bi ljudje v prijetnem okolju popili kozarec priznanega vina. Ce smo uveljavili italijansko pizzo, bi lahko tudi potico naših starih mam, štruklje, domače klobase, tunko, pršut, piva znanih proizvajalcev Uniona in Laškega in še kaj. GOSPODARSTVO Sobota, 20. marca 1993 19. marec 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 64,80 66,80 9,12 9,42 6,60 6,85 ^vTonisa 65,20 66,00 8,90 9,50 6,20 6,75 Ažur Grosuplje 65,20 66,10 9,20 9,40 6,60 6,89 Banka Vipa 65,00 65,78 9,08 9,32 6,70 6,80 Bobr Fužine 65,50 65,90 9,25 9,50 6,60 7,00 Bobr Trzin 65,50 65,80 9,25 9,50 6,60 7,00 Brdar Koper 65,00 66,00 8,90 9,45 6,60 6,80 BiC terminal Sežana 65,00 66,00 9,15 9,40 6,60 6,75 BTC d.d. Ljubljana* 65,00 66,30 9,10 9,40 6,60 6,90 Come 2 Us* 65,40 66,40 9,15 9,40 6,50 6,80 Dom Kaffe Domžale 65,70 65,90 9,30 9,40 6,75 6,95 Dom na trgu 65,45 65,84 9,27 9,35 6,72 6,83 r_ Emona Giobtour 65,00 66,20 9,15 9,43 6,30 6,75 Eros Ljubljana 65,40 65,80 9,20 9,40 6,70 6,80 Eros Kranj 65,50 66,00 9,20 9,40 6,70 6,80 Eurotoirs Internacinal 65,30 66,30 9,25 9,50 6,60 6,90 p Feniks Markovec Koper* 65,00 66,05 9,08 9,45 6,60 7,18 Eeniks (oper* 65,00 66,10 9,10 9,45 6,60 6,90 Feniks Portorož* 65,00 66,08 9,16 9,46 6,61 6,89 Fiba 65,12 66,10 9,00 9,32 6,62 6,82 Flradar 65,20 66,20 9,20 9,36 6,50 6,90 Galileo - Kozina 65,00 65,80 9,00 9,20 6,/3 6,80 Golfturst Ljubljana 65,15 66,10 9,15 9,40 6,55 6,85 Golftuist Domžale 65,60 65,95 9,40 9,50 6,65 7,00 Hida Hipotekarna banka Koper* 65,60 64,80 65,70 66,30 9,27 9,00 9,32 9,45 6,75 6,55 6,80 7,00 Hranlno kreditna služba 65,25 66,50 9,17 9,47 6,66 7,05 Hran Rožice 65,60 65,75 9,30 9,40 6,75 6,85 idile Sečovlje 65,30 66,25 9,25 9,50 6,60 6,95 'Mia Ilirska Bistrica 64,50 66,12 9,00 9,35 6,45 6,77 'Urila Slovenj Gradec , 65,30 66,22 9,23 9,34 6,65 6,85 6,78 •Urila Postojna 65,35 66,00 9,15 9,35 6,71 Birka Sežana 65,48 65,85 9,20 9,35 6,73 6,77 ]-n'est Škofja Loka 65,50 66,20 9,30 9,41 6,60 6,80 Itadesign* 65,20 65,90 9,17 9,37 6,70 6,83 Klib Slovenijales 65,35 66,00 9,25 9,43 6,70 6,90 Komercialna banka Triglav 65,00 66,25 9,12 9,48 6,52 6,88 j^mpas Hertz Celje* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 iPmpas Hertz Velenje* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 |°mPas Hertz Idrija* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 j°mpas Hertz Tolmin* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 ^°mpas Hertz Novo Mesto* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 ;°mpas Hertz Krško* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,30 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Holidays 65,35 66,00 9,25 9,45 6,60 6,90 • Ubertas Koper* 65,10 65,95 9,12 9,40 6,62 6,83 Ljubljanska banka d.d. Lj. 64,85 66,70 9,16 9,47 6,61 6,90 FB Dolenjska banka d.d. FB Banka Zasavje Trbovlje FB Komercilna banka NG d.d. FB Splošna banka Celje d.d. FB Splošna banka Koper d.d.* 65,00 66,40 9,10 9,40 6,55 6,90 64,50 64,10 66,50 66,80 9,17 9,01 9,45 9,50 6,45 6,44 6,89 6,84 65,00 63,12 66,10 66,15 9,10 8,85 9,40 9,32 6,54 6,29 6,90 6,78 FB Kreditna banka Mb d.d.* 64,50 66,50 9,10 9,40 6,40 7,00 MA Vir 65,30 66,00 9,00 9,40 6,70 7,00 Madai* 65,10 65,90 9,15 9,40 6,72 6,80 Medla* 65,50 65,90 9,25 9,45 6,70 6,90 L^tok Bled 65,08 66,25 9,21 9,39 6,61 6,78 7,00 ranna 65,50 65,90 9,20 9,35 6,70 Petrol Pigal Solkan Nova Gorica* 65,50 65,90 9,20 9,40 6,60 6,90 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 hgal Kobarid* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 Pjgal Obutek* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 Pigal Diskont* Poštna banka Slovenije* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 63,50 65,99 8,96 9,35 6,10 6,79 Probanka d.d. Maribor 64,30 66,40 9,15 9,40 6,65 7,00 Publikum Ljubljana 65,50 65,69 9,27 9,39 6,75 6,89 Publikum Celje 65,30 65,89 9,23 9,35 6,58 6,85 Publikum Dobova Publikum Kostanjevica 65,20 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 65,20 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Krško 65,20 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Maribor 65,70 66,09 9,26 9,31 6,30 6,79 Publikum Metlika 65,60 66,39 9,20 9,35 6,55 6,82 Publikum Mozirje 65,20 66,08 9,19 9,40 6,60 6,90 Publikum Novo Mesto 65,10 66,10 9,08 9,40 6,50 6,80 Publikum Piran 64,30 65,49 9,15 9,29 6,60 6,80 Publikum Tolmin 65,25 65,75 9,19 9,36 6,64 6,76 Publikum Sevnica 65,40 66,00 9,10 9,30 6,45 6,79 Publikum Šentilj 65,60 66,15 9,20 9,33 6,30 6,79 r,ub!'|kum Šentjur pri Celju 65,32 65,85 9,21 9,31 6,30 6,82 ^blikum Trebnje 65,05 66,20 9,10 9,30 6,45 6,79 Publikum Zagorje 65,40 66,35 9,18 9,40 6,65 6,85 Publikum Žalec 65,41 65,89 9,18 9,31 6,58 6,82 “KB d. d. Ljubljana* ** 65,45 65,80 9,30 9,35 6,71 6,85 Slovenijaturist Ljubljana “ Ovenijaturistžel. postaja Mb.* » ovenijaturist žel. postajaLj.* “lovenska investicijska banka* sonce 65,30 65,00 65,43 65,30 65,50 65,80 67,00 65,88 65,95 66,20 9,23 9,20 9,15 8,90 9,28 9,33 9,45 9,35 9,35 9,45 6,65 6,10 6,50 6,40 6,68 6,78 6,75 6,97 6,90 6,95 SZKB 65,25 66,50 9,17 9,47 6,66 7,05 T jartarus Postojna 64,56 66,11 9,03 9,33 6,56 6,78 Tentours Domžale 65,50 66,00 9,20 9,50 6,70 7,00 tori* 65,50 66,00 9,20 9,42 6,60 7,10 Trias* 65,50 65,80 9,20 9,30 6,65 6,80 Upimo 65,50 65,70 9,20 9,33 6,70 6,85 Wolf velja danes: * Zaračunava 65,30 ijo provizije 65,80 >: " 9,10 9,40 6,50 6,85 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 55 z dne 19. marca — Tečaji veljajo od 20. 3. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,7417 73,9636 74,1855 Avstrija 040 šiling 100 896,0614 898,7577 901,4540 Belgija 056 frank 100 306,1276 307,0487 307,9698 Kanada 124 dolar 1 82,9603 83,2099 83,4595 Danska 208 krona 100 1637,8294 1642,7577 1647,6860 Finska 246 marka 100 1737,1396 1742,3667 1747,5938 Francija 250 frank 100 1848,1148 1853,6758 1859,2368 Nemčija 280 marka 100 6305,4070 6324,3801 6343,3532 Grčija 300 drahma 100 — 46,5980 46,7378 Irska 372 funt 1 — 153,3030 153,7629 Italija 380 lira 100 6,5103 6,5299 6,5495 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 88,7486 89,0156 89,2826 Nizozemska 528 gulden 100 5610,2358 5627,1172 5643,9986 Norveška 578 krona 100 1482,0859 1486,5455 1491,0051 Portugalska 620 escudo 100 67,9093 68,1136 68,3179 Švedska 752 krona 100 1331,0714 1335,0766 1339,0818 Švica 756 frank 100 6848,9331 6869,5417 6890,1503 Velika Britanija 826 funt šterling 1 153,9150 154,3781 154,8412 ZDA 840 dolar 1 103,1438 103,4542 103,7646 Evropska Skupnost 955 ECU 1 121,9528 122,3198 122,6868 Španija 995 peseta 100 88,0234 88,2883 88,5532 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. _____________________________________________________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 20. MARCA 1993____________________________________________ ____ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del ■ (B) devizni del skupaj DBLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 618,676 621,157 1,240,273 82 123,7352% 124,3104% 131,0279% 100,000 61,868 62,160 124,027 - • MENJALNI TEČAJ ZA HRD 19.MAREC 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 6,50 7,90 Fiba 6,00 8,80 Hida 6,00 8,30 Hipotekarna banka Koper 5,00 10,00 Idila 6,50 8,50 Kompas Holidays 6,00 10,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 7,50 11,50 Ma Vir 6,00 9,00 Otok 3,96 8,48 Slovenijaturist 7,00 8,50 Tori 7,00 9,00 Tečaj velja danes: Zaračunavajo provizijo 19. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1600,00 nemška marka 962,00 977,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 848,00 875,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2315,00 2380,00 irski šterling 2310,00 2380,00 danska krona 247,00 255,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1260,00 1300,00 japonski jen 13,40 13,90 švicarski frank 1043,00 1065,00 avstrijski šiling 135,50 139,50 norveška krona 224,00 230,00 švedska krona 201,00 207,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1125,00 1160,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,80 1,20 18. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,5500 12,0500 kanadski dolar 9,2500 9,6500 britanski funt 16,6500 17,4500 švicarski frank 748,0000 778,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank holandski gulden nemška marka 203.0000 613.0000 689,8000 211,0000 637,0000 715,8000 italijanska lira 0,7075 0,7475 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 146,5000 153,5000 finska marka 188,5000 198,5000 portugalski escudo 7,5000 7,9000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 9,8000 10,2000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celova 0,0400 pa za 1 enoto v r. 0,0700 alute. 19. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1615,00 nemška marka 957,00 977,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2320,00 2370,00 irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1260,00 1300,00 švicarski frank 1041,00 1061,00 avstrijski šiling 134,70 138,70 slovenski tolar 14,25 14,95 . 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij TeSaji veljajo od 20. marca 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 930,8205 933,6627 Francija Nemčija frank marka 100 100 1919,8050 6550,0000 1925,66705 6570,0000 Italija lira 100 6,7629 6,7835 V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne funt dolar > okvirni. Pr tečaje na 1 1 i konkre trgu de 159,8855 107,1449 stnih poslih je mo: iviz oz, poseben c 160,3737 107,4721 Zno odstopanje jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,35 65,65 SKB Banka d.d. DEM 65,55 65,/b Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 20. marca )99J od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 65,40 65,70 Bank Austria DEM 65,35 65,65 UBK banka DEM 65,30 65,65 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teca lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo ob\ nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah. DEM HF so dolo inici Banke nije poveč sijaja za o ri večjih p na katere ezati pro.c renutni te< 65,45 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku banke ne nr ajati valuto čaj preverite 65,75 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo oih se tečaj oremo vplF oo objavlje-pri pristojnih 19. MAREC 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1584,560 — ECU — 1876,280 — nemška marka — 968,560 — francoski frank — 283,740 — funt šterling 2362,580 — holandski gulden — 861,780 — belgijski frank — 47,020 — španska pezeta — 13,510 — danska krona — 251,700 irski funt — 2346,570 — grška drahma — 7,120 — portugalski escudo — 10,440 kanadski dolar - — 1274,790 — japonski jen — 13,640 — švicarski frank — 1052,300 — avstrijski šiling — 137,630 — norveška krona 227,650 — švedska krona — 204,990 — finska marka — 267,440 avstralski dolar — 1132,960 — 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca cTItalia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 19. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,635 - francoski frank - 29,310 - nizozemski gulden - 88,975 belgijski frank - 4,855 - španska peseta - 1,396 - danska krona - 25,975 * kanadski dolar - 1,315 japonski jen - 1,407 - švicarski frank - 108,620 - avstrijski šiling - 14,211 - italijanska lira - 1,032 - švedska krona - 21,110 - 19. MAREC 1993 1 država banka nakupni prddajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 , Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,25 14,95 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 19. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni 6428,0992 Avstrija šiling 100 6389,6460 6408,8726 Francija frank 100 13232,1410 13271,9570 13311,7730 Nemčija marka 100 44971,9320 45107,2540 45242,5750 Italija lira 100 46,5451 46,6852 46,8256 49134,4420 Švica frank 100 48840,5170 48987,4790 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1084,2351 1087,4976 1090,7601 Opomba: povzete | po Reuterju. 1 20. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 12241,9859 12278,8224 12315,6589 Kanada dolar 1 1138,9537 1142,3808 1145,8079 Francija frank 100 25253,7261 25329,7152 25405,7043 Nemčija marka 100 86140,8000 86400,0000 86659,2000 Italija lira 100 88,8973 89,1648 89,4323 Japonska jen 100 1218,3755 1222,0416 1225,7077 Švica /rank 100 93663,4761 93945,3120 94227,1479 Velika Britanija funt 1 2097,3562 2103,8672 2109,9782 Slovenija tolar 100 - 1310,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carii 1 i in starege 1415,7240 i deviznega varče 1419,9840 ivanja. 1424,2440 1 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE \ država valuta enota nakupni srednji prodajni , Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Sobota, 20. marca 1993 NOVICE ZAKAVKAZJE / ABHAZIJA SVET / REVŠČINA IN LAKOTA Iran nasprotuje arabsko-izraelskim mirovnim pogajanjem TEHERAN - Več tisoč Irancev je včeraj v Teheranu demonstriralo proti mirovnim pogajanjem o Bližnjem vzhodu. Pri tem so vzklikali protiži-dovska in protiameriška gesla ter sežgali izraelsko zastavo. Zadnji petek praznovanja ramadana je namreč pokojni ajatolah Homeini razglasil za dan boja proti sionizmu, saj naj bi Izrael okupiral Jeruzalem, ki je islamsko sveto mesto. Predsednik iranskega parlamenta Rafsandzani je pozval muslimane vsega sveta, naj se uprejo zahodnim silam, ki hočejo po njegovem mnenju islam uničiti. (Reuter) Avstrija zadovoljna s potekom pogajanj KOPENHAGEN - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je po sestanku z danskim kolegom Nielsom Petersenom, ki je tudi predsedujoči Ministrskega sveta Evropske skupnosti, izjavil, da pogajanja o vstopu Avstrije v ES potekajo v sproščenem vzdušju in da ni nobene večje ovire, ki bi preprečevala Avstriji vstop v ES. Finančni minister Ferdinand Lacina je namreč v četrtek izjavil, da skuša ES Avstriji vsiliti spremembe v politiki subvencioniranja industrije. Mock je trdno prepričan, da se bo za ta problem našla kompromisna rešitev. (Reuter) Spremembe v slovaški vladi BRATISLAVA - Tiskovni predstavnik slovaškega predsednika je izjavil, da bo predsednik Kovač na mesto zunanjega ministra imenoval nekdanjega zunanjega ministra CSR Jožefa Moravči-ka. Moravčik bo nasledil Milana Knjažka, ki je odstopil zaradi sporov s predsednikom vlade Mečiarjem. Mesto ministra za gospodarstvo pa bo zasedel Jaroslav Kubečka, saj je dosedanji minister Ludovit Cemak odstopil, ker se ni strinjal z imenovanjem novega obrambnega ministra. V slovaški vladi bodo zdaj izključno člani Gibanja za demokratično Slovaško. (Reuter) Rusko - gruzinski spor prerašča v spopad Gruzinci nad Abhazijo sestrelili rusko lovsko letali MOSKVA - Napetost med Gruzijo in Rusijo zaradi Abhazije se lahko vsak trenutek izrodi v odkrit vojaški spopad. Gruzijska protiletalska obramba je včeraj pred zoro pri vasi Odiši, na območju severno od Suhu-mija, sestrelila rusko lovsko letalo SU-27 . To je moral včeraj priznati vojaški svetovalec gruzinskega predsednika Sevar-dnadzeja Vladimir Ciko-vani, potem ko so v Tbilisiju več ur zaman trdili, da je slo za navadno letalsko nesrečo. Na kraj sestrelitve je že prispel predsednik Sevardnadze, ki je obžaloval incident in napovedal, da bodo truplo ruskega majorja Vaclava Sipka izročili ruski armadi. Gruzinski voditelj pa je v kratki izjavi za tisk ruskega predsednika Borisa Jelcina pozval, »naj se ustavi, pre-dno bo prepozno«. Sevardnadze trdi, da je treba čimprej končati absurdni rusko-gruzinski spopad, da se ne bi ponovil nov Afganistan ali nova Češkoslovaška. Ponovil je predlog, da bi sestal z ruskim predsednikom Jelcinom, a ni ponovil obtožb, da rusko oporišče v abha-škem Eseriju sluzi za kritje »abhaskih separatistov«. Moskva Se ni odgovorila na ta novi gruzinski izziv. Po gruzinskem raketnem bombardiranju ru- skega vojaškega laboratorija pri Eseriju, v katerem je življenje izgubilo pet oseb, osem pa jih je bilo ranjenih, je rusko obrambno ministrstvo zagrozilo, da bodo njene enote na abhaskem ozemlju »z vsemi sredstvi odgvorile na vsako provokacijo in napad«. Obrambni minister Pavel Gračov pa je ponovil trditve, da je v sedanjem abhasko-gru- zinskem spopadu ruska armada »nevtralna«. To je dodatno razsrdilo Tbilisi, kjer navajajo, da je taka nevtralnost nesprejemljiva, ker Moskva postavlja na isto raven »pravice suverene države« z »nesprejemljivimi zahtevami separatističnih upornikov«. Sevardnadze se trudi, da bi spor internacionaliziral, ker se dobro zaveda, da je večina kavkaških ljudstev na strani Abhazov pri njihovem boju pa jih podpirajo tudi ruski priseljenci. Ta ugotovitev pa pogojuje tudi nadaljnje ruske korake. Moskva se prav tako zaveda, da je treba cim-prej rešiti abhaško vprašanje, a ne po južnoose-tinskem modelu, kjer je Gruzincem uspelo pred sporazumom etnično očistiti celotno območje. Slepa ulica MOSKVA - Mednacionalni spopad v Abhaziji je postal v zadnjih dneh nadvse silovit, saj se je sprevrgel v dolgotrajno pozicijsko vojno med Gruzinci in Abhazi že dva meseca potem, ko so avgusta leta 1992 v to separatistično republiko vkorakale tbiliske oborožene enote, ki so prišle neposredno po razglasitvi abhazijske suverenosti. Oktobra lani so Abhazi v siloviti protiofenzivi ponovno zavzeli zahodno polovico te avtonomne republike v sklopu Gruzije. AbhaSke oborožene sile, ki so jih podpirali borci iz severnokavka-ških ruskih republik, zlasti sorodni Kabardi in Čerkezi, so prodrle do reke Gumista, ki je pozneje postala naravna frontna črta med sprtimi stranmi in se nahaja zahodno od glavnega mesta Suhumija. Hkrati pa je Abhazom uspelo na vzhodnem delu ozemlja, ki ga nadzorujejo Gruzinci, »osvoboditi« del ozemlja v pokrajini Očamčira in naselje Tkvarčeli na severu. Spopade Se podžiga oster spor med Tbilisi-jem in Moskvo, saj Gruzija obtožuje Rusijo, da sodeluje na strani separatistov. Rusija, ki vzdržuje več oboroženih enot v tej avtonomni republiki, pa prav tako zatrjuje, da bo odgovorila z ognjem vsakič, ko bodo napadeni njeni vojaki. Ta spor se je v celoti razmahnil konec leta 1992, ko je Moskva obtožila Gruzijo, da je sestrelila vojaški helikopter, ki je iz obleganega Tkvarčelija prevažal civilno prebivalstvo. Znova se je Spor zaostril v zadnjih dneh, ko so vojaška letala suhoj-25 bombardirala gruzinske položaje. Gruzinci menijo, da gre za napad ruske vojske, Moskva pa je to zanikala. Ruski obrambni minister Gračov je celo zatrdil, da imajo Gruzinci 7 lovskih bombnikov suhoj-25 z oznakami ruskega letalstva in da so namenoma neučinkovito bombardirali lastne položaje, da bi zvalili krivdo za vojaške neuspehe na rusko armado. Petina človeštva na robu preživetja Razmere se bodo v prihodnjih letih še poslabšale, posebno še v Afriki in Južni Ameriki LONDON - Včeraj je britanska človekoljubna organizacija objavila podatke, da petina svetovnega prebivalstva živi v skrajni revščini in da se bo predvidoma do leta 2000 število revežev povzpelo na milijardo in pol, pri čemer bo naj hujše breme prizadelo Zenske in otroke. Skupina Actionaid v svojem poročilu o razvoju revščine v svetu slika temačno podbo naraščajočega »globalnega družbenega podrazreda« ljudi v naj-revnesih območjih sveta, ki se le s težavo preživljajo, so skrajno dovzetni za vsakovrstne bolezni in umirajo mladi. Poročilo pravi, da od trenutnih 5, 5 milijarde prebivalcev na svetu 1,1 milijarda živi v »popolni revščini«, ki je po definiciji svetovne banke pri zaslužku 420 dolarjev ali manj na leto. Problem je zlasti pereč v Latinski Ameriki in v Afriki, kjer so zadnjih 20 let dohodki strmoglavo padali. Kot kažejo sedanja gospodarska gibanja, utegne do konca stoletja pasti v revščino najmanj 1, 5 milijarde ljudi, če ne bo prišlo do »močnega globalnega napora«, da se pomoč usmeri v osnovne potrebe, kot so zagotovitev hrane, spodbujanje gospodarstev držav v razvoju in lajšanje bremena dolgov tretjega sveta, poroča omenjena človekoljubna organizacija. Po vsej verjetnosti pa bo revščina se veliko huje prizadela Afriko, ki jo že uničuje lakota, državljanska vojna in padec cen nepremičnin. Kot so ugotovili, ima Afrika južno od Sahare skrajno temačne obete, saj bo po pričakovanju Število revnih s 184 milijonov naraslo na 304 milijone, kar pa človekoljubne organizacije ocenjujejo kot optimistična predvidevanja gospodarske rasti. Poročilo nadalje ugotavlja, da je bil v zadnjih dveh desetletjih dosežen precejšen napredek pri zboljšanju življenjskega standarda za tisoče ljudi, vendar je prepad med svetom bogatih in svetom revnih čedalje večji. »Ge se takoj ne lotimo akcije za premostitev tega prepada, bodo milijo- ni, ki životarijo v skrajni revščini, Se naprej padali skozi mrežo v prepad.« Ce se bodo nadaljevala sedanja gibanja, bo padlo breme revščine na »tiste, so ga najmanj sposobni nositi - zenske, otroke, etnične manjšine, bolehne, invalidne in brezdomce«, pravi poročilo in ugotavlja, da se je Število žensk, ki živijo v popolni revščini, v zadnjih dveh desetletjih skoraj podvojilo. Actionaid j? četrta največja britansla človekoljubna organizacija-Ustanovljena je lila pred 21 leti. Lani je prejela Štiri milijone funtov (5, 8 milijonov dola’jev) od uprave za razvoj tezmor-skih dežel, ki je tgencija britanske vlade, prek katere se dodeljuje cržavna pomoč, saj organzacija deluje med revnini sloji v 19 državah. (Reuer) Zadnjih nekaj mesecev se je v Švici zvrstila vrsta dramatičnih dogodkov in nič ne kaze, da bi se politično in gospodarsko ozračje umirilo. Politična in vladna kriza traja naprej, čeprav se je po silnem pritisku Švicarkam le posrečilo, da so kot stotega člana vlade v zgodovini v Bern spravile svojo predstavnico. Toda Zenske so zmagale le napol, saj se veliki met ni posrečil priljubljeni ženevski sindikalistiki Christiane Brunner, temveč njeni kolegici Ruth Drie-fuss, ki so jo socialisti kot asa potegnili iz rokava in ji stalno bivališče iz Berna hitro prenesli v Ženevo, kjer je nekoč živela. Nekaj dni po prisegi je Dreifussova, druga ženska, ki se je vrinila v moško švicarsko vlado, in prva ministrica Zidovske vere, že poskrbela za publiciteto, ko je na trgu pred parlamentom pokramljala z »zelenimi«, ki gladovno stavkajo zaradi uničevanja pragozdov, in z njimi ročno spletla levi rokav puloverja, ki je lačnemu protestniku delal precej težav. Volk sit, koza cela -socialisti so ostali v vladi, »čarobna formula« vladne koalicije deluje naprej, le da je vlada neenotna kot Se nikoli. Pa ne da preostala moška Šesterica zavoljo dame ne bi mogla več moško vladati, pač pa zato, ker sta se predstavnika Krščanske ljudske stranke v vladi, (CVP) Cotti in Koller, skoraj stepla za izpraznjeno mesto zunanjega ministra. Švicarski PISMO IZ ŠVICE Končno ženska v švicarski vladi ali volk sit in koza cela ■ - Zvone Petek/Zurich ministri si namreč med seboj razdelijo sedem resorjev in Felberjev stolček v zunanjem ministrstvu, ki so ga desetletja držali »Francozi«, sta si vroče zaželela oba partijska kolega. Za zaprtimi vrati vladnega kabineta je prišlo do vročega spopada, v katerem je krajšo potegnil veliki zagovornik in poznavalec evropskega gospodarskega prostora Arnold Koller, ki mu je tako Se naprej ostalo ministrstvo za zakonodajo in policijo, medtem ko je veliki mlačnež v evropski politiki Flavio Cotti vplivno in (finan- čno) pomembno socialno ministrstvo prepustil novinki v vladi in tako oslabil pozicijo desnih strank v vladi. Vlogo jezička na tehtnici je odigral edini predstavnik Švicarske ljudske stranke (SVP) in sedanji predsednik Adolf Ogi, ki se je na veliko jezo libe- cA D Švicarska idila ralcev (Delamuraz, Villi-ger) pridružil socialistoma Dreifussovi in Stichu ter Cottiju odprl vrata na mednarodni parket. Toda vladne zdrahe so že skoraj lanski sneg, saj so politične debate našle novo kost za glodanje: ta se imenuje F/A-18, nadzvočni lovec, ki si ga vroče želi vojaški minister Villiger. Vendar se Švicarji, ki bodo tudi o miljardnem nakupu odločali na referendumu, zadnje čase ne navdušujejo preveč nad hitrimi in dragimi ptiči, zdaj pa z Dreifus-sovo celo v vladi sedi nasprotnica oboroževanja. Kako bodo odločali na voliščih, pa je povsem negotovo. VsakrSne napovedi so zelo tvegane. Spomnimo se samo referenduma o evropskem gospodarskem prostoru ali pa zadnjega ljudskega glasovanja o zvišanju cene goriva. Verjetno je na svetu malo narodov, ki bi podprli vladni predlog za povišanje cene goriva, in to kar za 25 odstotkov. Pa se je vendarle zgodilo, čeprav prideta na tri prebivalce dva avtomobila. Samomorilska odločitev, kajne? Priznati pa je treba, da je na svetu tudi sila malo držav, ki bi državljane vprašale, ali se strinjajo s podražitvijo ali ne. Verjetno bo v teh pogledih Švica postala normalna država Sele takrat, ko bodo volilno pravico dobili tudi tujci, ki jih je za 20 odstotkov. Ce bi jo imeli, bi bila Švica že v Evropi, bencin pa Se vedno po 0, 95 švicarskega franka liter. Teden pod povečevalom PETEK - Države ponavadi iščejo prepihe v soseščini takrat, kadar pred domačo javnostjo potrebujejo izgovor zaradi notranjih konfliktov. Italija, ki se duši v korupciji in se ji do temeljev maje politični sistem, si je zato izmislila svoje »vzhodno vprašanje«. Rimsko zunanje ministrstvo je zagrozilo, da bo preprečilo vstop Slovenije (in Hrvaške) v Svet Evrope, če državi ne bosta »rešili vprašanja lastnine« povojnih italijanskih beguncev. Slovenska stran trdi, da so premoženje beguncev rešili z osimskimi sporazumi. Slovenija plačuje obroke od dogovorjenih 110 milijonov dolarjev, s katerimi so vprašanje nekdanje italijanske lastnine sporazumno prenesli na vlado v Rimu. Toda časi se spreminjajo. Italija je presodila, da sta Slovenija in Hrvaška po razpadu Jugoslavije dovolj šibki, da lahko izsiljuje kljub veljavnim pogodbam. ČETRTEK - Ali najnovejše italijansko delovanje dokazuje, da se balkanski sindrom seli proti Zahodu? Tudi Miloševič je pred petimi leti začel s »pravičnimi« zgodovinskimi težnjami srbskega naroda. Ko bo sobotna Republika v kioskih, pa bo Barbara Kramzar morda oblegana Srebrenica že zgodovina - in klanje, če sodimo po dobro znanih srbskih vojaških navadah v Bosni in Hercegovini. Tudi taksne protestne akcije, za kakršno se je s prihodom v oblegano Srebrenico odločil poveljnik Unproforja za BiH Phi-lippe Morillon, so ob srbskih strahotah samo medijski dogodki. Svetu je vseeno, kaj se dogaja v Bosni. SREDA - Nikogar tudi ne zanima, kaj se dogaja v Rusiji, dokler so konflikti -to velja tudi za Balkan -omejeni in vsaj kratkoročno ne ogrožajo zahodne blaginje in miru. V Abhaziji, ki je avgusta 1992 razglasila neodvisnost od Gruzije, se zdaj ogorčeno spopadajo Gruzinci in Rusi, saj je Moskva podprla republiko, ki hoče samostojnost. Stotine mrtvih, sestreljena letala in praktično zasedena prestolnica Abhazije, vse to govori o resnem meddržavnem spopadu na območju nekdanje Sovjetske zveze.TO-REK - Potem ko so vrtoglavi stroški in politični zapleti zaradi vzhodnih pokrajin že grozili s padcem vlade in s pravo vojno med sindikati in deloda- jalci, se je Nemčiji končno posrečilo doseči politični kompromis o čimprejšnji obnovi vzhodnih delpv države. Novi koncept v bistvu priznava, da so se združitve od vsega začetka lotili popolnoma narobe in da stomilijardne gore denarja ne morejo prenoviti gospodarstva in spremeniti ljudi. Nemci bodo zdaj plačevali višje davke, toda vlada obljublja, da jo je trenutek resnice izučil in da po novem vzhodnim Nemcem ne bo več obljubljala raja na zemlji, zahodnim pa ne bo več lagala o neznosni lahkosti združitve. PONEDELJEK - Hrvaško vodstvo je napovedalo vojno Dalmaciji: potem ko so mimogrede pospravili Se zadnji kolikor toliko objektivno hrvaški časopis, Slobodno Dalmacijo, so iz Zagreba pokrajini, ki je že zdaj cele dneve brez električne energije, zagrozili Se s popolno redukcijo. Poznavalci trdijo, da skuša predsednik Tudman Dalmatince tako prisiliti h gradnji jedrskih elektrarn, hkrati pa Se politično zlomiti pokrajino, ki se njegovemu centralizmu poleg Istre najbolj upira. NEDELJA - Nekatere države se Sele konec dvajsetega stoletja odločajo za obračun s fevdalizmom-Andora, ena najmanjših držav v Evropi, je na referendumu odločila, da bosta dosedanja kneza - francoski predsednik in škofi2 Urquella - samo Se častna vladarja. Prvič v svoji zgodovini bodo prebivalci enklave med Francijo in Španijo v Pirenejih sam1 odločali o davkih in podobnih zakonskih neprijetnostih. Andorci bodo 2 veseljem poprijeli za delo saj upajo, da bodo postali drugi Liechteinstein, kj slovi kot evropski bančni raj. Zato se je za neodvisnost odločilo 74 odstotkov od 9123 andorskih volilcev! SOBOTA - Na dan prihajajo prve številke o razsežnosti podkupninskih afer, ki pretresajo sosednjo Italijo: finančnik Mario Ca-saccia je novinarjem predstavil svoje izračune, p° katerih so podkupnine Italijo stale 300 tisoč milijard lir, kar je kar petina celotnega javnega dolga drza-ve. Te Številke, ki povrh vsega najbrž niso popolne, dokazujejo, da mafija ni bila nikoli samo turistična zanimivost sicilskih vasic, ampak je s svojimi metodami prepletla vso italijansko družbo. ROMUNI J A-MADŽARSKA / MANJŠINA ZR JUGOSLAVIJA / ODLIV MOŽGANOV NOVICE lliescu obtožuje Madžare separatizma Madžarski zunanji minister Jesenski meni, da morata državi premagati predsodke »Izgubil sem prav vse, tudi svoje sanje« V zadnjih dveh letih se je izselilo 200,000 Jugoslovanov Paul Holmes/Reuter BUDIMPEŠTA - Romunski predsednik Ion Ili-®scu )e v intervjuju za madžarski dnevnik Magyar Nemzet izjavil, da Romu-ni)a izpolnjuje najvisje evropske kriterije o zaščiti narodnih manjšin. To je utemeljil z dejstvom, da so vse narodne manjšine, ki živijo v Romuniji zastopane v parlamentu, kar celo v večini držav Evropske skupnosti ni pravilo. “Tega demokratičnega načela ne izpolnjuje tudi večina romunskih sosed, celo tiste ne, ki hočejo stalno Romuniji o tem dajati po-unk , je povedal lliescu, in pri tem očitno namigoval na sosednjo Madžarsko, hescu je tudi označil Madžarsko demokratično zvezo Romunije, stranko, tu predstavlja 1, 6 milijona transilvanskih Madžarov Kot separatistično in iredentistično organizacijo. tvlDZR je na srečanju s Predsednikom Iliescujem januarja letos zahtevala večjo stopnjo lokalne samouprave v Transilvaniji, kar Pa je lliescu kategorično zavmil. Romunski predsednik meni, da so zahteve V. R nerealne in nazadnjaške, saj vodijo v separatizem in dezintegracijo romunske države, in to ra-yu° v obdobju, ko se celoma Evropa združuje. Ilie-?cu J® mnenja, da določeni 'črogi na Madžarskem Se Vedno kažejo apetite pa romunski Transilvaniji, ki je oiia do konca 1. svetovne vojne v okviru dežel madžarske krone Svetega Stefana. Zato veliko Romunov Se vedno ne zaupa svojim madžarskim sosedom, to pa nedvomno negativno vpliva na sploSno evropsko varnost in sodelovanje. Včeraj se je madžarski zunanji minister Geza Jesenski sestal s svojim romunskim kolegom Teodorjem Melanescujem. Tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva je povedal, da sta se ministra pogovarjala predvsem o nerešenih vprašanjih, ki obremenjujejo odnose med državama. Pri tem sta Se posebno pozornost namenila položaju madžarske manjšine v Romuniji. Jesenski je ob tem izjavil, da je ureditev položaja madžarske manjšine predpogoj za normalizacijo odnosov med državama. Madžarski zunanji minister meni, da bi si morali Madžari in Romuni skupno prizadevati, da bi odpravili breme sovraštva in nezaupanja v medsebojnih odnosih, kar je predvsem naloga politikov obeh držav. Geza Jesenski pa ni hotel komentirati zgoraj navedene izjave romunskega predsednika Iliescu-ja. Romunski parlament pa je medtem glasoval o zaupnici vladi premierja Nicolaja Vacariouja. Manj-Sinjska levičarska vlada je po zadnjih podatkih dobila 260 od 452 glasov in tako dobila zaupnico za na-daljno delo. Glasovanje je zahtevala desnicarsko-sre-dinska opozicija, potem ko je ministrski predsednik v parlamentu predstavil Štiriletni načrt gospodarskih reform. Opozicija mu očita predvsem počasen potek privatizacije državne lastnine, kar bo potisnilo državo v Se hujšo gospodarsko in socialno krizo. (Reuter) BEOGRAD - Nadarjeni posamezniki trumoma zapuščajo Jugoslavijo: dogaja se odliv možganov, ki ga povzroča gospodarski kolaps in globoka negotovost glede prihodnosti v deželi, kjer je vojna povzročila globoke pretrese. Vsak delovnik se ob osmih zjutraj pred kanadsko ambasado v Beogradu postavi dolga vrsta znanstvenikov, inženirjev in tehnikov, ki so prišli, da bi vložili prošnje za imi-gracijske vize. »Vsak dan dobimo med sto in petsto prošenj,« pravi Brian Casey, svetovalec za imigracijo pri kanadski misiji. »Večina jih ni sprejetih, ker prosilci nimajo dovolj izobrazbe«. Lansko leto je Kanada, ki je trenutno zelo priljubljena točka, izdala državljanom Jugoslavije 2900 imigra-cijskih viz. Casey pravi, da se bo po njegovih pričakovanjih to Število v letu 1993 podvojilo. Tudi Južna Afrika, Združene države, Avstralija in Nova Zelandija so zanimive dežele za nove izseljence. Trenutno so se v Beogradu namnožile lažne agencije, ki v zameno za gotovino ponujajo zaposlitvene papirje. »Opažamo precej dramatično naraščanje Števila prošenj,« pravi Bruce Burrovvs iz imigracijskega servisa Nove Zelandije v Londonu, kjer rešujejo prošnje iz Jugoslavije. »Na splošno gre za prosilce z izobrazbo.« Uradne statistike o izseljevanju ni na voljo, opozicijski viri pa pravijo, da se je od srede leta 1991 izselilo med 120.000 in 200.000 Jugoslovanov. Diplomati in jugoslovanski izvedenci trdijo, da je imela večina tistih, ki so odšli, univerzitetno izobrazbo. Gospodarstvo Jugoslavije, države, ki se je skrčila na republiko Srbijo in njeno majhno in zaostalo zaveznico Črno goro, ruši hiperinflacija in boleča brezposelnost. Toda izvedenci trdijo, da igrata prav tako močno vlogo pri tem odlivu možganov učinek sankcij, ki so jih lansko leto ZN uvedli proti Jugoslaviji, in pa pesimizem za prihodnost pod nacionalističnimi voditelji. »Ko se pretrga stik s svetovno znanstveno skupnostjo, se poveča pritisk na izseljevanje,« pravi profesor Vlastimir Matejih minister za znanost in tehnologijo v nekdanji kratkotrajni vladi strmoglavljenega predsednika Milana Paniča. Kot pravi Matej id, je od 5.000 jugoslovanskih raziskovalcev na področju naravoslovnih ved in tehnologije v letu 1992 odšlo 1.000 strokovnjakov, predvide- va pa, da bi se letos število utegnilo podvojiti. Ocenil je, da znaša potencialna gospodarska izguba za Jugoslavijo, ki jo bo povzročil samo lanskoletni odliv možganov, 30 milijard dolarjev v bruto nacionalnem proizvodu naslednjih 20 let. Ocenil je tudi, da bo prišlo do bistvene škode v politični strukturi jugoslovanske družbe. »Demokratične družbe ni mogoče ustvariti brez visoko izobraženih ljudi,« pravi Matejič. »Vsi izobraženci, ki so odšli odtod, so odnesli iz dežele del demokratičnega potenciala.« MatejiC je direktor instituta Mihajlo Pupin v Beogradu, Vodilne jugoslovanske razsiko-valne ustanove za tehnologijo informatike, kjer je odliv možganov že povzročil razdiralen učinek. Od 360 stalno zaposlenih raziskovalcev jih je lansko leto odšlo na tuje 72, večina med njimi v najbolj ustvarjalnih letih poklicne kariere. Na njihovo mesto je prišlo samo 26 novih, in to z veliko manj raziskovalnimi izkušnjami. Predsednik vlade Ra-doje Kontič pravi, da je izguba, ki jo Jugoslavija doživlja, veliko večja od finančne naložbe v izobraževanje nadarjenih ljudi, ki zdaj obračajo hrbet svoji domovini. »Do neke mere razumem tisoče mladih strokovnjakov, ki si iSCejo prostor pod soncem, ki jim ga Zvezna republika Jugoslavija ne more ponuditi,« pravi Kontič. Toda MatejiC in drugi strokovnjaki pravijo, da se izseljenci, ki zapustijo vse in začenjajo življenje znova, verjetno ne bodo nikoli vrnili, saj bodo na tujem pognali korenine. Ugotavljajo tudi, da se razpon tega eksodusa Siri in zajema izobražence v poznih 30. in zgodnjih 40. letih ter mladino, ki ima Sele srednjo izobrazbo, pa se ji že mudi oditi. Pred kanadsko ambasado je pred kratkim fizik, star kakih Štirideset let, govoril najbrž v imenu mnogih, ko je razlagal zapleteno mešanico razlogov, ki motivirajo njegovo željo, da bi s soprogo in otrokom zapustil deželo. »Zdaj nimam vec Česa izgubiti, ker sem zgubil že vse svoje sanje,« pravi znanstvenik, ki ni hotel povedati svojega imena iz strahu, da ne bi njegovi kolegi izvedeli, da se pripravlja oditi. »Imam službo, a nemogoče je delati, saj nimamo tuje literature, ne moremo objavljati, ne moremo potovati. Vedno sem se počutil Jugoslovana, a izgubil sem svojo deželo. To ni vec Jugoslavija, to je amputirana Jugoslavija.« Romunija za pomoč na Donavi BUKAREŠTA - Romunija je od Združenih narodov zahtevala pomoč pri razreševanju razmer na Donavi. Gre za nadzor spoštovanja mednarodnih ukrepov proti ZR Jugoslaviji. Romunija namreC ne ve veC, kako ravnati ob vse Številnejših zaporah in kršenjih, ki jih izvajajo srbske ladje na tej reki. ZR Jugoslavija je prepričana, da Romunija nima pravice ustavljati ali pregledovati njenih ladij in zahteva odpravo prepovedi za plovbo. Romunski zunanji minister je zato od Varnostnega sveta ZN zahteval natančna navodila, kako ravnati v primerih, ko jugoslovanske ladje hočejo prečkati romunsko mejo pri železnih vratih na Donavi. (Reuter) Womer v Albaniji TIRANA - Generalni sekretar zveze Nato Wbmer je med obiskom v Albaniji to državo pozval, naj se vključi v prizadevanja za preprečevanje Sirjenja vojne na Balkanu, in to tako, da se Se naprej vzdrži ukrepanja Čeprav so Albanci na Kosovu pod vse večjim srbskim pritiskom. VVomer je prvi visoki predstavnik zveze Nato, ki je obiskal to nekdanjo sociabsticno državo, govoril pa je tudi v albanskem parlamentu. (Reuter) Francozi v Makedoniji PARIZ - Francija bo v Skopje poslala skupino svojih diplomatov, ki naj bi skuSali razrešiti spor med Makedonijo in Grčijo v zvezi z mednarodnim priznanjem Makedonije. Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministra Maurice Gourdault-Mon-tagne je ob tem poudaril, da ta poteza ne pomeni spremembe francoskega stališča do tega vprašanja, zeh le pomagati pri zgladitvi nesoglasij med omenjenima državama. (Reuter) HDZ in SKD gradita ozračje zaupanja ZAGREB - Med zadnjim srečanjem predstavnikov HDZ in SKD v Ljubljani so bib v ospredju pogovorov slovensko-hrvaski odnosi, dogovorili pa smo se tudi za vec konkretnih akcij, je na novinarski konferenci povedal elan Izvršnega odbora HDZ Anton Kovačev. Poudaril je, da naj bi s takšnimi medstrankarskimi srečanji ustvarili ozračje zaupanja med državama, saj ti stranki imata v rokah pomembne ministrske resorje. (G. G.) HRVAŠKA - ITALIJA HRVAŠKA / ZAHODNA SLAVONIJA V Zagrebu se ne razburjajo Hrvaški premier Šarinič o italijanskem »sporočilu za tisk« ____ Gordana Gojak / Zagreb ZAGREB - »Hrvaška 1Ina do osimskih spo-razumov drugačen pristop kot Slovenija,« je lz)avil predsednik hrvaške vlade Hrvoje Sa-rinic ob vprašanju o vra.čilu premoženja italijanskim optantom v Istri. Kot je dejal, je Hrvaška zahtevala verifikacijo osimskih sporazumov v »pake-!;u<<’ Sele potem pa naj . Sli na njihovo izboljšanje, Ce bi se Pojavile taksne zahteve na obeh straneh. Sarinic pravi, da Hr-vaska pričakuje od Italije odgovor na hrvaško stalisce in se bodo o tem verjetno tudi pogovorili, ko bo Cez mesec ali dva italijanska delegacija prišla v Zagreb. Ta Sariničeva izjava, ki so jo novinarji ministru kar izsilili, je edi- Sorinic (Foto: M.Vesovič) na uradna reakcija na Hrvaškem na zahtevo Italije o vrnitvi zaseženega in nacionaliziranega premoženja Italijanom. Neuradno se to pojasnjuje s tem, da Hrvaška Se ni dobila od Italije nikakršne uradne note o tem. V nasprotju s predstavnikom uradne državne politike Hrvaške pa je zastopnik italijanske manjšine v hrvaškem parlamentu Furio Radin takoj komentiral najnovejsi italijanski pritisk na Hrvaško in Slovenijo v zvezi z vrnitvijo premoženja. Dejal je, da je napake iz preteklosti treba popraviti in vprašanje premoženja urediti tako, da bodo zadovoljne vse tri države, Hrvaška, Slovenija in Italija. Po njegovem mnenju je treba dobro preučiti vse možne moda-litete, jih vse dati na mizo poosimskih sporazumov in se Sele nato lotiti dvostranskih rešitev, kar pa mora vključevati tudi celovito ureditev varstva Italijanov v Istri. Sicer pa je, kot pravi Radin, v interesu italijanske manjšine, da Hrvaška in Slovenija Cimprej vstopita v vsa evropska združenja, vstopnica pa je tudi rešitev vseh težav, ki mučijo italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, ki pa so po mnenju poslanca Radina rešljive. Osijek - mesto na koncu sveta Možje na meji Hrvaške s SAO Krajino se smejejo, saj se jim zdi zabavno, da lahko zbijajo šale z nasprotniki, s katerimi še niso poravnali vseh računov - Pregnanci se pritožujejo zaradi počasnega reševanja njihovih težav Miloš Ekar , OSIJEK - »Jebemti življenje v mestu, ki je postalo zadnja železniška postaja,« se je pošalil kolega iz Glasa Slavonije, ko smo se pogovarjali o tem, kako teče življenje v mestu in okolici zdaj, ko nanj ne padajo vec granate - čeprav se tudi to Se zgodi: večer, preden sem prispel v Osijek, sta na naselje Jug prileteli dve minometni granati, izstreljeni nekje z zasedenega ozemlja. Na srečo ni bil nihče ranjen - pa tudi miru ni, saj je kar tretjina občine zasedene, mesto pa obkoljeno s treh strani. Obrobje mesta od prvih srbskih položajev nikjer ne loči vec kot kilometer ali kilometer in pol svobodnega ozemlja. Zato ni nenavadno, da Glas Slavonije na naslovnici Se vedno nosi opozorilni napis: vojna izdaja. Tako bodo naslavljali list, vse dokler ne bodo dobili nazaj vseh zasedenih ozemelj, pravijo odloCno. Seveda sem si moral ogledati, kako poteka življenje na prvi obrambni črti mesta, na krajih, kjer se lirvaske in srbske straže lahko gledajo s prostim očesom. Kolegi so mi uredili formalnosti pri lokalnih vojaških oblasteh, med potjo smo dobili še dodatno spremstvo in se tako odpeljali v Ivanovac, primestno naselje, katerega zadnje hiše, nanizane ob osrednji vaški cesti, označujejo mejo med območjema. Sto metrov nize je precej dobro »zdelana« transformatorska postaja nekdaj mednarodnega visokonapetostnega daljnovoda, zdaj postaja »obmejnih straž« srbske Krajine. »Bog, dečki,« se pozdravimo s hrvaškimi vojaki, ki se zaslonjeni s kovinskimi omarami zdolgočaseno grejejo na pomladanskem soncu. Ko zvedo, kdo in kaj smo, nas povabijo v prvo nadstropje razrušene hiše, odkoder se s prostim očesom vidijo srbski položaji. Na zgradbi transformatorske postaje vihra srbska zastava in s prostim očesom se vidi napis v cirilici SRBIJA. Pogled skozi daljnogled pod omenjeno tablo pokaže Se manjšo, na kateri je roCno izpisano: SAO Krajina. Se malo premaknem daljnogled in za stopniSCno ograjo vidim nekoga, ki prav tako skozi daljnogled opazuje nas. Seveda, hrvaški stražarji so s svojimi klici zbudili njegovo pozornost. Medtem ko se vzpenjava po stopnicah, nekdo zakriči straži na dragi strani: »Ej, pokažite se, vas bomo fotografirali«. Smeh. Možje in fantje se smejejo, zdi se jim zabavno, da lahko zbijajo Šale i nasprotniki, s katerimi Se niso poravnali vseh računov. Nekoliko stran od sr- bskih položajev so beli zabojniki plavih Čelad. »Kakšne stike imate z nasprotno stranjo,« smo radovedni, »-ali kdaj pridejo k vam?« »Seveda pridejo,« se smejejo hrvaški »domobrani« - to je nekaj podobnega, kot je bila v predvojni Jugoslaviji teritorialna obramba - »seveda pridejo, pripeljejo se z nproforjevci, včasih pridejo po cigarete, pijačo«. Meni ni bilo prav nic do Šale: misel, da bi me nekdo z nasprotne strani lahko opazoval skozi daljnogled ostrostrelske puške, se mi ni zdela prav nic zabavna. A tega jim seveda nisem mogel priznati. »Pa nije to nista,« bi veselo odmahnili z roko, »sad je mimo, moral si bit tu, kad je gruvalo«. Eksplozijam vseh vrst granat oni pravijo, da je »gra-valo«, in res je moralo hudo »gruvati«. To se vasi, ki je imela pred vojno blizu 1600 prebivalcev, Se danes hudo pozna, Čeprav so se domačini zaceli vračati na svoje domove že pred pol leta. »Tu je bila moja hiša,« nam brez sovraštva v glasu pokaže Marko Dizdar, Bosanec, ki se je sem preselil pred dobrimi dvajsetimi leti, si tu našel službo, ženo in si ustvaril dom. Od hiše je ostala le številka. Zdaj stanuje v Osijeku in domov - Ce ruševinam, ki so bile nekdaj njegov dom, sploh Se lahko tako reCemo - se vraCa, da bi obdelal sadovnjak okrog hiše. »Konzerv imam že Cez glavo,« pravi, kot da bi se opravičeval, ker se je naveličal begunskega življenja, »veste, jaz nisem rojen za življenje na asfaltu. Tu smo imeli vse, večino hrane smo si sami pridelali.« Zvonimir Ranko in Branko Perhat sta soseda. Njuni hiši stojita poleg ostankov vaške cerkve in zato sta bili morda nekoliko bolj zavarovani pred topovskimi izstrelki, po drugi strani pa sta morda prav zaradi bližine cerkve, ki so jih Srbi ciljali s posebej velikim veseljem, saj ni vasi v Slavoniji, ki so jo napadli in bi še imela celo cerkev, dobili vec zadetkov kot kakšna druga hiša. V vas sta se vrnila med prvimi, že pred osmimi meseci. Zdaj je prišlo nazaj že blizu sedemdeset odstotkov prebivalcev. Vrnili se niso le starejši, ki nimajo niti denarja niti moči, da bi obnavljali, kar je bilo porušeno, ali tistih nekaj srbskih družin, ki so pobegnile na drugo stran. Morda so Ivanovci med vsemi žalostnimi zgodbami hrvaške »domovinske vojne«, kot se to uradno imenuje, Se celo eden srečnejših primerov. Včeraj je združenje pregnancev Hrvaške v Osijeku organiziralo prvo konferenco, ki se je je poleg predstavnikov vseh mednarodnih organizacij v mestu (Unprofor, UNHCR, opazovallcev ES itd.) udeležil tudi podpredsednik hrvaške vlade Mate Granič in drugi predstavniki hrvaških oblasti. Pregnanci - Hrvati strogo razlikujejo med pregnanci (to so Hrvati, ki so morali zaradi srbskih napadov zapustiti svoje domove), in begunci (to so ljudje, ki so iz istih razlogov pribežali iz BiH) -se pritožujejo predvsem zaradi počasnega reševanja njihovih težav' Se najbolj pa jih moti, da Se vedno ni uresničeno določilo Vance- Ovvnovega načrta o vračanju pregnancev na domove na zasedenih ozemljih, cesar seveda ne doovolijo Srbi, ker bi to praktično pomenilo izgubo ozemelj, ki jih zdaj zasedajo. Ce bi se pregnanci lahko vrnili v vasi vzhodno od Osijeka, bi Srbi postali spet to, kar so bili že pred to vojno - namreč manjšina -, torej bi morali pristati na suverenost hrvaških oblasti. Tega pa si seveda ne želijo. Poleg vseh težav, s katerimi se mora spopadati Hrvaška, saj je kar tretjina njenega ozemlja Se vedno zasedena, so begunci in pregnanci verjetno nemajhno breme državi. Po hrvaških ocenah je beguncev in pregnancev (»refugees« and displaced persons«), za katere mora skrbeti država, približno 600.000, po ocenah predstavnikov Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) pa Se celo sto tisoč vec. Samo. na področju Osijeka, kamor predstavniki UNHCR prištevajo Se naselja Valpovo, ‘ Donji Miholjac, Županjo in Vinkovce, je takih vec kot 13.000. Doslej so bili nastanjeni po hotelih, študentskih domovih, celo v železniških vagonih itd., zdaj pa že na vec mestih v državi pripravljajo zanje montažna naselja. V bližini Osijeka je Nemčija financirala postavitev takega naselja, v katero se bo kmalu vselilo tri tisoč hrvaških pregnancev, večinoma z zdaj zasedenih ozemelj. Seveda bi dosti raje kot v zasilne montažne hišice, pa naj bodo Se tako dobro opremljene in idealne, odšli domov, pa tudi Ce jih tam Čakajo samo ožgani zidovi ali pa niti to ne vec. Da bi le bili na svojem. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA STRANKE / RAZDRU2EVANJE So izjave in »izjave«... SNS je Slovenska nova stranka - Stanič proti lažem Vztrajali bodo pri delitvi premoženja Zelenih Zeleni - Ekološka socialna stranka predstavila svoj program Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Pred današnjim kongresom Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki bo v dvorcu Zemono nad Vipavo, so se nekoliko razbohotile tudi politične strasti. V četrtek je v uredništva slovenskih javnih občil priromalo obvestilo za javnost, ki ga je podpisal Peter Humar iz sektorja za informiranje Slovenske nacionalne stranke Marjana Staniča. V njem so zapisali, da se »zadnje Čase potika po Sloveniji neki Zmago Jelinčič, ki se predstavlja kot predsednik Slovenske nacionalne stranke«. V obvestilu tudi piSe, da Jelinčič trdi, da je SNS porabila za predvolilno kampanjo 28 milijonov tolarjev, kar je menda Cista laž, saj so ogromno naredili zastonj. »Zadevo smo želeli nekoliko širše pojasniti, a podrobnejših podatkov takoj nismo uspeli dobiti. V obvestilu so zapisali številko telefona, ki ga je nekdo sicer vsakokrat dvignil, a takoj tudi odložil, kar je botrovalo rahlemu sumu, da zadeva ni povsem "Cista, ”« nam je včeraj potrdil v. d. predsednika stranke Marjan Stanič. Povedal je, da so številke v obvestilu za javnost sicer verodostojne in da resnično menijo, da Jelinčič zavaja vse, ko navaja tako visoko vsoto, ki naj bi jo bili porabili za predvolilno kampanjo. Ne ve pa niti, kdo je podpisani Peter Humar (njihov sektor za informiranje vodi namreC Ludvik Klavs J, niti da bi se kdaj dogovorili, da gre obvestilo s tako vsebino sploh v javnost. »Osebno sem proti žalitvam, zato nikoli ne bi privolil, da v javno sporočilo zapišemo, da se po Sloveniji "potika neki” Zmago Jelinčič,« je izjavil Stanič in dodal, da se zato ograjuje od takšnega pisanja. Trdno pa stoji za izjavo za javnost, ki so jo sestavili včeraj, podpisala pa sta jo z vodjo samostojne poslanske skupine Sasom Lapom. V tej izjavi so zapisali, da bo današnji kongres, ki ga organizira Jelinčič, kongres SNS - Slovenske nove stranke, saj je Slovenska nacionalna stranka svoj izredni kongres imela že 13. februarja letos, ko so razrešili Jelinčiča. Opozarjajo tudi, da je SNS - Slovenska nova stranka zasebna lastnina družine Jelinčič (»-sin, mama, Polona«) in da je »edina prava Slovenska nacionalna stranka tista, ki ima do rednega kongresa v. d. predsednika Marjana Staniča, 12-clansko predsedstvo, svet stranke in nadzorno komisijo«. LJUBLJANA - Vodstvo novoustanovljene stranke Zeleni - Ekološka socialna stranka je po formalni razdružitvi z Zelenimi Slovenije (ZS) predstavilo nekatere programske točke. Kot je povedal njen (nedavno izvoljeni) predsednik dr. Peter Tancig, je stranka pri odcepitvi od ZS doživljala podobne razvojne travme kot slovenska država pri odcepitvi od Jugoslavije. Čeprav so odločitev o ustanovitvi nove stranke sprejeli dokaj hitro, menijo, da je njihov korak edina možna alternativa. Nova stranka, ki regionalno pokriva vso Slovenijo (pristopne izjave so že podpisali predsedniki lokalnih odborov ZS - mariborskega, goriškega, grosupeljskega, ljubljanskega, se-vniškega, belokranjskega, metliškega, Črnomaljskega, novomeškega, kamniškega in novogoriškega -in podpredsednik ZS iz Kranja), naj bi v nasprotju od prejšnje delovala bolj pragmatično, kar pomeni, da se je opredelila za resno strankarsko delovanje, ekološki realizem, jasnejšo politično umestitev, kot so jo imeli ZS in bolj popolni program. To so po besedah dr. Dušana Pluta tudi temeljni razlogi za odcepitev od ZS, kjer sta v zadnjem Času delovali dve nasprotujoči si frakciji (Dušana Pluta in Vaneta Gošnika). Od- cepitev in ustanovitev nove stranke kot enega od naslednikov ZS je, kot je dejal Plut, posledica normalnega procesa zorenja neke politične organizacije. Uničili so Jo spori in različni pogledi na vsebinsko delovanje. Vec kot dveletno izčrpavanje članstva ZS zaradi političnih razhajanj, ki so po decembrskih volitvah popolnoma ohromila delovanje stranke (kljub doseženim formalnim kompromisom na kongresih v Ilirski Bistrici, Ptuju in Ljubljani), in vsebinske razlike v delovanju med gibanjem in stranko, niti niso mogli voditi drugam, razen k izključevanju članstva. To je metoda, ki je po mnenju dr. Dušana Pluta že preživeta. Glavni cilj nove stranke je, da bi politično delovala kot normalna parlamentarna stranka, in sicer v okviru ekološkega gibanja. To pomeni tudi povezovanje z drugimi ekološkimi strankami in morda tudi skupen politični nastop. Prav dejstvo, da ZS ni delovala kot prava politična stranka, ampak je bila potisnjena na pozicijo »ljubiteljske in protestne« skrbi za okolje, je vzrok, da stranka tudi ekološko ni bila učinkovita. Zeleni - Ekološko socialna stranka je Blažka Kramar pod tem imenom že vpisana v register strank v občini Center. Vendar pa druga stran (»Gošniko-va«) ne priznava formalne ustanovitve te stranke. Statut ZS namreč ne predvideva razdružitve, prav tako pa še ni prišlo do sklica izredne skupščine te stranke, ki edina z dvo- tretjinsko večino njenih elanov lahko odloCa o razdružitvi, pridružitvi ali spremembi imena stranke. Peter Tancig in Dušan Plut si zavoljo tega nista preveč belila glav, saj so elani nove stranke po njunih besedah storili vse, da bi do sklica izredne skupščine prišlo, a zaman. Kljub takšnim nejasnostim nova stranka vztraja pri tem, da je eden od naslednikov ZS, kar pomeni, da bo skušala z legalno izvoljenim novim vodstvom ZS rešiti tudi probleme nasledstva (stare) stranke ZS. »Zakon je v vprašanjih strankarskega nasledstva jasen: sredstva gredo tja, kjer so poslanci,« meni dr. Peter Tancig. Novo vodstvo Zelenih - Ekološke socialne stranke (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Parlamentarna stranka brez poslancev? V Zelenih Slovenije je po dolgih peripetijah prišlo do dokončnega razdora. Skupina zelenih pod'vodstvom dr. Dušana Pluta je namreč ustanovila novo stranko z imenom Zeleni - Ekološko socialna stranka. Podpredsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik je vCeraj povedal, da razkola pravzaprav ni. »Dejstvo je, da je skupina elanov okoli dr. Pluta vedno zahtevala jasno politično razpoznavnost stranke kot leve stranke,« je dejal Gosnik. Večina v stranki vztraja pri izvornem vzroku nastanka Zelenih - varovanju okolja. »Nismo klasična politična stranka,« je poudaril Gosnik. »Seveda s tem ne zanikam, da se ne smemo opredeljevati tudi do drugih družbenih vprašanj,« je povedal Vane Gošnik. Na zahtevo dr. Pluta so leta 1990 izglasovali, da so levosredinska stranka. Vendar soglasja v stranki kljub temu še ni bilo. Po zadnjih volitvah je »Plutova skupina« zahtevala sklic izredne seje skupščine stranke. Ko so spoznali, da jim pešajo moCi, so začeli zavlačevati sklic seje sveta stranke, kjer naj bi glasovali o izredni seji skupščine. Ko pa so se 1. marca le sestali, do glasovanja ni prišlo. »Dr. Plut je takrat celo izjavil, da ne vidi potrebe po sklicu izredne seje,« je povedal Gošnik. Kakorkoli že, usta- Vane Gošnik novih so novo stranko, ne da bi izstopili iz stare. »O tem nas niso obvestilL To sem izvedel šele iz medijev,« pravi podpredsednik ZS. Zato bo Gošnik v sredo sklical sejo sveta stranke, kjer bodo v skladu s 27. Členom statuta stranke začasno izvolili manjkajoče funkcionarje do izredne seje skupščine sredi aprila. »Zadovoljen sem, da so dp Plut, dr. Tancig in še nekateri drugi zapustili stranko, saj so vedno povzročali brezplodne napetosti,« pravi Gosnik. Po besedah Vaneta Gošnika je glede poslancev in imetja vse jasno. »Parlamentarna stranka smo mi,« je poudaril. »Sodelovali smo na volitvah, ljudje so volili za naš program in naše kandidate. Nova stranka pa na volitvah ni sodelovala. Tudi naši poslanci v parlamentu lahko zastopajo le našo stranko,« je se povedal podpredsednik ZS in dodal, da njihovi poslanci lahko zapustijo stranko in nastopajo kot neodvisni, ne morejo pa zastopati interesov neke druge stranke. (B. H.) MEDICINA / JUBILEJ Penicilin nas zdravi že 40 let Krka pripravila posvetovanje o dosedanjih izkušnjah z ospenom Katarina Novak SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI RTV SLOVENIJA / SEJA SVETA Predstavili delo minulega tedna in načrte za prihodnje Dejavni na domačem in mednarodnem področju Končno le sprejeli produkcijske plane Ivanko Mulec-Ploj so po daljši razpravi imenovali za novo direktorico Radia Maribor Antisa Koru an Bojana Humar LJUBLJANA - Tudi po štirih desetletjih je ospen še vedno eno od najpomembnejših zdravil v zdravljenju in preprečevanju infekcij z betahe-molitiCnim streptokokom. Kljub dolgoletni uporabi se odpornost streptoko-kov proti temu antibiotiku ni razvila, zato ga medicina še zdaj uspešno uporablja tako pri anginah kot pri lymski boreliozi, ki jo prenaša klop. O epidemiologiji stre-ptokoknih infekcij, njihovem zdravljenju in preprečevanju in o lymski boreliozi otrok in njenem zdravljenju so vCeraj govorili na strokovnem posvetovanju, ki ga je ob jubileju odkritja prvega oralnega penicilina v Ljubljani pripravila tovarna zdravil Krka, udeležilo pa se ga je okrog 80 zdravnikov iz vse Slovenije. Predavale so dr. Alenka Kraigher iz republiškega inštituta za varovanje zdravja in prof. dr. Marica Marolt-GomišCek in prim. dr. Dušica Rigler-Pleterski s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki so predstavile praktične izkušnje z ospenom v sodobni kemoterapiji. S proizvajalko ospena, avstrijsko tovarno Bioc-hemie, Krka sodeluje vec kot 20 let. Zdaj se odločajo za skupna vlaganja v nove obrate in posle na tretjih tržiščih. Slovesnost ob dnevu invalidov (Foto: J.Suhadolnik/TRIO) LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci Slovenskih krščanskih demokratov sta glavni tajnik stranke Edvard Stanič in vodja poslanske skupine Ignac Polajnar predstavila delovanje stranke in njenih organov v minulem tednu in napovedala nekaj dejavnosti, ki jih še nameravajo izpeljati. Tako je bila v četrtek seja politične koordinacije SKD, na kateri so bila v ospredju predvsem kmečka vprašanja. Zavzeli so se za dosledno uresničevanje določil, ki so jih v zvezi s kmečkimi vprašanji podpisale stranke vladne koalici- je. Med srečanji, ki so jih imeli v minulem tednu, so izpostavili predvsem srečanje s predstavnikom Slovencev v Združenih državah Amerike Jožetom Bernikom in obisk elana venezuelske kršCan-skodemokratske stranke Alberta Meyerja. V zvezi z mednarodnimi odnosi je Stanič povedal, da so bili v stranki zelo presenečeni nad pismom, ki ga je slovenskim oblastem poslal italijanski zunanji minister Emilio Co-lombo. Glede tega vprašanja se strinjajo z izjavo, ki jo je medijem dal zunanji minister Lojze Pe- terle. V njej se zavzema za strpnost na eni in odločnost na drugi strani. O odnosih s Hrvaško je dejal, da je treba stike med državama obnoviti, odnose pa izboljšati. V ta namen so v stranki ustanovili tri komisije, ki bodo sodelovale predvsem s podobnimi organi hrvaške HDZ. Vodja poslanske skupine krščanskih demokratov Ignac Polajnar je pojasnil nekatera dogajanja v parlamentu in razložil, zakaj je z vec poslanci te stranke glasoval proti predlogu Ludvika Toplaka, naj vlada v sodelovanju s SDK in drugimi organi finančnega nadzora pripravi podrobno poročilo o potezah, ki so Elan pripeljale v današnji položaj. Svojo odločitev je utemeljeval s tem, da ima vlada natančno določene naloge, ki naj bi jih opravljala. Vladi torej ne gre kar naprej nalagati novih zadolžitev. O predlogu sprememb zakona o plačah in pokojninah je dejal, da so se strinjali s predlogom Združene liste in Socialdemokratske stranke in da bodo tudi v prihodnje podpirali usmeritve, ki bodo natančneje določale oziroma sankcionirale plače menedžerjev. POČASTITEV DNEVA INVALIDOV Priznanja trinajstim inovatorjem s področja tehnično - rehabilitacijskih pripomočkov Erika Repovz LJUBLJANA - S podelitvijo nagrad in priznanj inovatorjem na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov so vCeraj na univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo (Soča) v Ljubljani zaznamovali mednarodni dan invalidov. Direktor zavoda Franc Hočevar je dejal, da se bo večina inovacij pojavila na trgu kot tehnični pripomočki za najtežje skupine gibalno oviranih oseb, priznanja pa so dobili tudi inovatorji, ki so z izboljšavami pomagali predvsem pri premagovanju ovir v bi- valnem in delovnem okolju. Predsednik odbora ustanoviteljev sklada za nagrajevanje inovacij Franc Dolenc je poudaril pomembnost razvoja tistih inovacij, ki invalidom omogočajo neposredno uporabnost izboljšave, prilagoditev tehničnega pripomočka za individualno uporabo in vseh tistih enostavnih, hitro uporabnih rešitev, ki ne zahtevajo veliko finančnih sredstev. Z nagradnimi skladi bi morali spodbujati tudi inovativnost med strokovnimi delavci v razvojnih oddelkih v vzgojno-varstvenih zavodih, šolah s prilagojenimi programi, delovno-varstvenih centrih in invalidskih podjetjih, in to z namenom, da bi strokovnjaki svoje znanje in izkušnje prenašali tudi v druga sorodna okolja. Letošnje nagrade so prejeli inovatorji: Magda Krajnc in Borut Koprivnikar za projekt računalniškega opismenjevanja slepih in sla- bovidnih, Marjan Klemenčič in Rafael Zupančič za inovativnost na področju zaposlovanja najteže telesno prizadetih invalidov, Vladimir Markovič za nov pogonski sistem pri uporabi invalidskih vozičkov, Toni Rifelj za vozilo torimobil in skupina oblikovalcev, za ortopedski stolček moor, izdelek invalidne mladine v Kamniku. Poleg nagrad je sklad podelil tudi štiri priznanja avtorjem Jožetu Laknerju, Borutu Prezlju, Frgncu Toriju in posmrtno Danijelu Voglu. LJUBLJANA - Nujno je treba izdelati kriterije, ki bodo določali nacionalnost programov, so povedali na včerajšnji seji sveta RTV. Viktor Blažič je dejal, da morajo biti ob sprejemanju novega zakona o zavodih skrajno previdni, saj po njegovem mnenju vlada hoče dobiti pod kontrolo nekatere zelo pomembne ustanove, zato je nevarno, je dejal, da se bo s podobnim problemom soočila tudi RTV in bo treba braniti njeno avtonomijo. Vane Gošnik pa je opozoril, da je treba paziti, da ne bi zašli v komercializacijo programov. Vsi pa so bili mnenja, da je najprej potrebno izdelati kriterije, po katerih se bo določala nacionalnost programov. Člani sveta RTV so tudi sprejeli radijske, televizijske, glasbene in založniške produkcijske programe. Vendar ni šlo brez zapletov. Ko je Janez Lombergar, glavni urednik TV programov povedal, da nameravajo program za Slovence v Italiji razširiti za dve uri tedensko (ob sobotah in nedeljah), je Silvano Sau, predstavnik italijanske manjšine zahteval, da se je o tej razširitvi programa potrebno najprej dogovoriti. Janez Lombergar mu je nato pojasnil, da je o tem s koperskimi kolegi govoril že velikokrat, da je o tem spregovoril tudi javno in napisal v Časopis, to pa si lahko preberejo tudi v njegovi programski shemi, ki jo je predlo- žil že pred mesecem dni. Povedal je še, da ti dodatni dve uri programa za slovensko manjšino v Italiji nikakor ne ogrožata italijanskega programa. Razpravljali so tudi o imenovanju direktorja organizacijske enote Radia Maribor. Po predstavitvi obeh kandidatov Srečka Trgleca in Ivanke Mulec-Ploj in burni razpravi o obeh kandidatih so elani sveta glasovali. Nova direktorica je postala Ivanka Mulec-Ploj. Ob tem pa so Petru Mori-ju podaljšali funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTV Slo- venija do imenovanja novega. V razpravi o programu racionalizacij pa so sklenili, da mora svet dobiti pregled nad uresničevanjem sklepa o namenski porazdelitvi denarja, ki so ga dobili s 30 odstotnim povišanjem naročnin. Na koncu je Danijel Malenšek še vprašal predsedujočega Rudija Šeliga, kako komentira šušljanja v javnosti, da bo svet RTV v sedanji sestavi razrešen se pred koncem svojega mandata. Šeligo mu je odgovoril, da na sejah ne bodo govorili o šušljanjih v javnosti. Govori se pac marsikaj, je še dodal. Tokrat o nacionalnih programih (Foto:J.Suhadolnik/TRIO) KOROŠKA / DELOVNI TRG Podpora in kritika 86 milijonov z Dunaja Ivan Lukan CELOVEC/DUNAJ -Koroška bo od tako imenovane miljiarde za izboljšanje gospodarskih struktur v Avstriji dobila okoli 86 milijonov šilin-gov. To je izjavil namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Ambrozy po razgovoru, ki ga je sredi tedna imel z ministrom za socialne zadeve Josefom Hesounom. Kot je deželni politik pove-dal, bodo 23 milijonov šilingov od skupne vsote uporabili za izobraževanje in usposabljanje delovnih kadrov, nadaljnjih 25 milijonov šilingov pa bo socialno ministrstvo dalo na razpolago za modernizacijo podjetij. Hesoun je dalje izrazil svojo pripravljenost, da vloži ministrstvo pet milijonov šilingov v novoustanovljeni sklad za delo na Koroškem, ludi za inštitucije za oskrbo otrok med delovnim Časom je zvezna vlada zagotovila tri milijo-9e’ katerih bo prenakaza-a že v naslednjih mese-Clh- Preostalih 30 milijo-nov pa bo socialno ministrstvo namenilo za gospodarsko zanimiv Projekt v občini Hiitten-erg, ki je potrebna posebne strukturalne podpore. Ambrozy je po vrnitvi z Dunaja dejal, da so z zagotovilom socialnega ministrstva povezani pomembni socialni in gospodarski impulzi za deželo Koroško, ter da so taki anticiklicni ukrepi nujni, predvsem v luči mednarodne gospodarske recesije, ki je dokaj močno zajela tudi Koroško. Brezposelnost je tu nadpovprečna, število oseb brez dela je meseca februarja letos dosegla rekordno znamko 26.000. To dejstvo so Zeleni vzeli za povod za ■ o str er obračun z gospodarsko politiko na Koroškem v preteklih letih. Predsednik koroških Zelenih, Franz Marenits, je na včerajšnji tiskovni konferenci menil, da je bila politika zaposlovanja in naseljevanja podjetij na Koroškem napačna in brez inovacij, tako da dežela danes boleče občuti negativne posledice take politike. Marenits se je tzato zavzel za nov način gospodarske politike in se s tem v zvezi izrekel tudi za gospodarsko sodelovanje, ki bi močneje zajelo tudi in predvsem sosednje regije kot sta Furlanija Julijska krajina in Slovenija. CELOVECI SLOVENCI n Pogovor, ki daje upanje v nov začetek Udeleženci optimisti ■ Ivan Lukan CELOVEC - Na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev so se na prvem od predvidenih štirih pogovorih sestali predstavniki Narodnega sveta, Zveze slovenskih organizacij, Enotne liste in Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov, da bi našli izhod iz globoke organizacijske krize, v katero sta zašle predvsem obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev. Na krog koordinacijskih sestankov sta se domenila predsednika NSKS in ZSO Matevž Grilc in M. Sturm v slovenski televizijski oddaji “Dober dan, Koroška". Udeleženci sestanka, prvega je sklical NSKS, so po pogovoru menili, da je bilo vzdušje konstruktivno, glavna tema pa da je bilo zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v javno-pravnih institucijah kot je to na primer koroški deželni zbor. Konkretnih rezultatov pa da zaenkrat ne bodo posredovali javnosti, ker ne želijo obremenitev nadaljnjih pogovorov. Podpredsednik NSKS Marjan Pipp je prvi raz- govor med političnim organizacijam koroških Slovencev ocenil za pozitiven in dejal, da je osebno prepričan, da bodo razgovori privedli do takega rezultata, katerega si pricajujejo pripadniki narodnostne skupnosti na podeželju. Tudi predsednik ZSO Marjan Sturm je v prvem razgovoru videl “konstruktiven začetek, predsednik Delovne skupnosti “Avstrijske narodnosti v SPO“ Tomaž Ogris pa je dejal, “da je to bil mogoCe začetek za novo narodnostno politiko med koroškimi Slovenci". Za Enotno listo je predsednik Andrej Wakou-nig menil, da daje prvi krog upati, da se bo konkretno in stvarno razpravljalo naprej. Delegacije štirih političnih organizacij so sestavljali: M. Grilc, M. Pipp, F. VVedenig (za NSKS), M. Sturm, S. VVakounig, H. VVeiss (za ZSO), A. VVakounig, R. Vouk, P. VValdhauser (za EL), T. Ogris in A. Blatnik (za DS slovenskih socialdemokratov). Drugi krog pogovorov med političnimi organizacijami koroških Slovencev bo 31. marca. AVSTRIJA / AFERA NORICUM PRED SODISCEM Peti dan pri iskanju resnice Tudi Gratz se ima za nedolžnega DUNAJ - Prav tako kot bivši kancler Sinovvatz, se je tudi bivši zunanji minister Leopold Gratz vCeraj na petem dnevu sodne obravnave afere Noricum izrekel za nedolžnega. Intervencijo Sinovvatzovega branitelja Schuppicha, Ces njegov mandat ne sme govoriti o državnih tajnostih, je sodišče dan poprej zavrnilo. Sinovvatz se je v Četrtek v poteku zasliševanja pred sodiščem med drugim skliceval na svoj natrpan terminski naCrt in na obveznosti, ki mu sploh niso dopuščale, da bi se v tej meri ukvarjal s prodajo orožja Iranu, oziroma s prikrivanjem te ilegalne transakcije, kot mu očitava državno tožilstvo. Skliceval pa se je tudi na umrlega predhodnika, bivšega kanclerja Bruna Kreiskega, ki mu je baje zatrjeval, da Libija res potrebuje Nori-cumove topove. Nekdanji zunanji minister in poprejšnji dunajski župan Leopold Gratz je včeraj začel svoj zagovor z enournim predavanjem o avstrijski nevtralnosti in problemih v zvezi z zakonom o vojnem materialu, ki vsebuje dosti nejasnih Igor Schellander formulacij. Nato je razlagal, kako se je 1985. leta na njegovi mizi znašel certifikat o Libiji kot končnem odjemalcu pošiljke orožja, o Cigar pravilnosti minister ni podvomil. Zunanje ministrstvo tudi nima kompetence, da v tujini ali na licu mesta v Avstriji preverja pravilnost danih podatkov. Tudi na osnovi mednarodnega prava naj bi lahko zaupal dokumentu. Gratz je nadalje izjavil, da o državnih tajnosti pred sodiščem ne bo dajal izjav. Sodnik je nato spraševal, kaj je takrat Gratz mislil o manipuliranem Četrtem teleksu - del dokumenta je bil odrezan - atenskega ambasadorja Amryja (le-ta je tedaj v diplomatskih depešah opozarjal na ilegalno kupčijo z Iranom). Gratz si tega ne more razlagati, domneva lahko le, ”da je nekdo nekaj odrezal”. Ali je vedel, da je teleks najprej bil pri notranjem ministru (le-ta to taji)? Gratz: »Kroženja različnih dokumentov nikoli nisem osebno preverjal.« #wrr " V 1 ' 1 x % ""•V / M Nekdanji avstrijski zunanji minister Leopold Gratz KOROŠKA / VOLILNA ZAKONODAJA ZAL zahteva znižanje procentne ovire V nasprotnem slučaju ljudska zahteva? Ivan Lukan r AVSTRIJA / INFORMACIJSKA OFENZIVA Skupno proti JE v Temelinu! Igor Schellander Obresti: Avstrija sledila ukrepu Nemčije DUNAJ - Banke v Avstriji bodo obrestne mere tako na po-solija kot tudi na hranilne vloge že v prihodnjem tenu znižale. Avstrija je s tem sledila koraku Nemčije, ki je začetka tedna znaža-la obrestne mere. Diskontne obresti se bodo znižale od 7, 5 na 7 odstotkov, lombardne obresti Pa od 8, 75 na 8, 5 odstotka. Znižala se ho tudi osnovna obrestna mera, ki trenutno znaša 31/8 odstotka. Konkretne sklepe bodo banke sprejele v teku prihodnjega tedna. CELOVEC - Zelena alternativa na Koroškem v njeni borbi za volilno reformo, ki bi dala večje možnosti tudi manjšim skupinam oz. volilnim gibanjem, še ni obupala. S podporo zvezne stranke zahteva uvedbo 4-odstotne klavzule za vstop v koroški deželni zbor, saj bi taka ureditev odgovarjala tudi novemu volilnemu zakonu za avstrijski parlament. Kot znano, je Vstop v koroški deželni zbor manjšim strankam in volilnim gibanjem s trenutno zakonodajo popolnoma onemogočen, saj je dežela razdeljena na štiri volilna okrožja, cena za dosego osnovnega mandat pa je okoli 10 odstotkov glasov. Ta volilna ureditev je tudi vzrok za to, da tudi slovenski narodnostni skupnosti v zadnjih petnajstih letih ni uspelo priti v koroški deželni zbor. Zvezni poslovodja Zelenih Peter Altendorfer in deželni predsednik Franz Marenits sta za to na tiskovni konferenci zahteval znižanje procentne ovire na štiri odstotkov in to ne na osnovi volilnih okrožij, marveč za drugi ugotovitveni postopek, ki zajame celotno deželo. Altendorfer je s tem v zvezi izjavil, da so Zeleni deželnemu glavarju Zer-nattu in tudi njegovem namestniku Ambrozyju predali konkreten predlog za novelacijo volilnega zakona za deželnoz-borske volitve, ter da sedaj Čakajo na odgovor. Za primer, da bosta oba politika zavzela odklonilno stališče, je zvezni poslovodja Zelenih napovedal politične akcije, na primer ljudsko zahtevo. Altendorfer dobesedno: “Demokraticno-politicna stopnja na Koroškem že dolgo ne veC odgovarja sodobnim ureditvam v srednji Evropi, rekel bi celo, da se skoraj počutim v srednjem veku...“ DUNAJ - Kako preprečiti gradnjo JE Te-melin? - O potrebnem ukrepanju proti obmejnim jedrskim elektrarnam so si enotni domala vsi politični tabori v Avstriji, o vprašanju pravilnega postopanja ne. Včeraj je s tem v zvezi avstrijsko vlado rahlo napadel vodja zelenih Peter Pilz, ki je dejal, da vlada v vprašanju jedrskih central v vzhodni Evropi nastopa sicer s pravilnimi stališči, vendar preveC neodločno. Konkretno naj bi Avstrija izstopila iz vseh oblik sofinanciranja tehnične adaptacije zastarelih in nevarnih vzhodnih jedrskih elektrarn (v posebnem programu Euratom letos predvideva tozadevne investicije v višini 14 milijard šilingov!). Hkrati naj bi bolj odločno nastopila proti Cehiji in drugim vzdrževalcem nevarnih jedrskih reaktorjev - Ce ne drugače, pac pred mednarodnim sodiščem. Pilz prav tako kot drugi avstrijski politiki odklanja gospodarske sankcije. Josef Cap, centralni sekretar avstrijskih socialdemokratov, je vlado branil pred očitki Pilza. Zanj so pritožbe pri sodiscu prav tako neustrezno sredstvo proti grednji JE Teme-lin kot izvajanje gospodarskega pritiska. Pridobiti je treba razum in srce češkega prebivalstva, in to ne bo šlo potom konfrontacij, poudarja Cap, ki s tem v zvezi izpostavlja argument o ekonomski smiselnosti plinske namesto jedrske energije. Centralni sekretar je nato napovedal, da bo SPO sprožila informacijsko kampanjo v Cehiji in da bo oglašala tudi v čeških medijih. Hkrati hoče pridobiti Češke socialdemokrate. To naj ne bi bilo nikakršno vmešavanje, marveč podpora gibanj proti jedrski energiji. -JPUNAJ / PROMETNI MINISTRI “Ne smemo postati hiša s prehodom11 DUNAJ- “Ne smemo Postati hiša s prehodom za Evropo! “ S temi besedami je avstij-ski minister za prometne zveze Viktor Klima karakteriziral srečanje Prometnih ministrov Slovaške, Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije sredi tega tedna v avstrijski prestolnici. Ministri so se na sestanku dogovorili, da H tre*3a Prenesti velik del tranzitnega prometa s ceste na železnico, soglašali pa so tudi v tem, da je najvecji pro- blem pri reševanju tega vprašanja financiranje infrastrukture za tako temeljito prestrukturiranje. Za to naj tu predvsem pomaga tudi Evropska banka za ponovno izgradnjo in razvoj z ustreznimi finančnimi sredstvi, politiki pa s primernimi sklepi v njihovih državah so menili ministri. Glede cestne obvoznice Dunaja je avstrijski prometni minister Klima menil, da bi bila najboljša varianta predor pod mestom. Lovci-prestrezniki tipa "Draken" bodo opremljeni z raketami tipa zrak-zrak AVSTRIJA / ZVEZNA VOJSKA Rakete zrak-zrak za zastarelega »zmaja« DUNAJ - Avstrijska zvezna vojska bo opremila svoje lovce-prestrez-nike - gre za 24 zastarelih letal modela “Draken" švedskega proizvajalca Saab - z raketami tipe zrak-zrak. Nove raketa ameriškega proizvajalca naj bi imele domet do pet kilometrov, uporabne pa naj bi bile tudi za naslednjo (prav ne najnovejšo) generacijo prestreznikov tipa “Virgen“, ki jih avstrijska vojska misli odkupiti Švedski v nekaj letih. Po doslej znanih informacijah naj bi oborožitev av- strijskih prestreznikov stala okoli 250 milijonov šilingov. Učinkovitost obrambe domačega zračnega prostora je v avstrijski javnosti dokaj sporna: zagovorniki moCne vojske z zavestjo opozarjajo na veliko boljšo opremljenost Švicarjev (okoli 200 lovcev), nasprotniki Čestokrat opozarjajo na to, da ni bilo duha ne sluha ok kakem avstrijskem lovcu-prestrezniku, ko se je med vojno v Sloveniji nad Gradcem “obračal" Mig... NOVICE Globašani čez Veliko lužo GLOBASNICA - Slovensko kulturno društvo v Globasnici obhaja letos svojo 90. obletnico. V ta namen društvo prireja vrsto prireditev, zgodovinskega pomena pa bo nastop mešanega pevskega zbora “Peca" in folklorne skupine pri rojakih v Združenih državah Amerike od 28. julija do 12. avgusta. Ravno tako bo zbor “Peca“ izdal svojo prvo kaseto. Višek praznovanja bo jubilejna prireditev dne 23. maja v Globasnici, na kateri bodo sodelovali tudi pevske skupine iz Slovenije, Južne Tirolske in iz sosednjih občin. Rekordna zimska sezona v Zgornji Zilji KOTSCHACH-MAUTHEN. Zimska sezona 1992/93 je bila v Zgornji Zilji bila rekordna! V primerjavi s'zimsko sezono 1991/92 se je število gostov oz. nočitev povišalo za kar 12 odstotkov. Skratka, velike investicije, tudi privatnikov, so se že v prvi zimi obrestovali. Poslovodja turistične zveze za Zgornjo Ziljo, Hannes Berger, je medtem že napovedal nove investicije na področju nadaljnjega izboljšanja turistiCe infrastrukture. Koroška vodi v statistiki nezgod na delovnem mestu CELOVEC - Po sedaj objavljeni statistiki o številu delovnih nezgod v Avstriji je Koroška na prvem mestu. Leta 1992 se je na Koroškem ponesrečilo pri delu okoli 14.000 oseb, kar pa pomeni, da je število za dobrih 14 odstotkov nad avstrijskim povprečjem. Največ nesreč je bilo v gradbeništvu, kjer je bil vsak peti delavec žrtev delovne nezgode. Stingl izvoljen za župana GRADEC - Občinski svet mesta Gradec na avstrijskem Štajerskem je na svoji prvi seji po občinskih volitvah potrdil dosedanjega župana Alfreda Stingla v funkciji župana. Stingl je bil kandidat socialdemokratske stranke, ki je na volitvah v občinski odbor sicer doživela občuten poraz, toda kljub temu ostala najmočnejša frakcija v občinskem svetu. Za novega starega župana so poleg socialdemokratov še glasovali ljudska stranka in Alternativna lista Gradec, Haiderjevi svobodnjaki, komunista in lista avtomobilistov, ki je na volitvah osvojila tri mandate, so se vzdržali. Ambrozy govoril pred konferenco občin in regij CELOVEC - Namestnik koroškega deželnega glavarja in deželni referent za občina na Koroškem, Peter Ambrozy, je na zadnjem zasedanju Stalne konference občin in regij v Evropskem svetu v Strassbourgu podprl Čimprejšnji vstop Avstrije v Evropsko skupnost. Podprl je tudi načrt, po katerem bi iz Stalne konference občin in regij nastala lastna “zbornica občin in regij". Ta zbornica naj bi bila deljena v dve sekiji, in sicer v sekcijo za občine in mesta ter v sekcijo za regije vseh kategorij. Ljudska stranka za podaljšanje civilne službe DUNAJ - Državni poslanec ljudske stranke v avstrijskem parlamentu Pirker tse je izrekel za podaljšanje civilne službe v avstrijski vojski od trenutno deset na najmanj dvanajst mesecev. Pirker je svoj predlog utemeljil s tem, da avstrijska vojska de facto ne doseže veC polno obbrambno pripavlje-nost, saj se je lansko leto od 45.000 nabornih obveznikov odločilo za civilno službo. Generalna skeretarka stranke, Korošec, pa je s tem v zvezi izjavila, da gre tu za privatno mnenje Pirkerja, stranka kot taka do tega vprašanja še ni izoblikovala dokončnega stališča. Temu je dodala, da bodo odgovorni v vojski morali razmišljati tudi o tem, kako bi naredili služenje vojaškega roka privljaC-nejšo za nabornike. Leta 1994 davčna reforma DUNAJ - Avstrijski minister za finance Ferdinand Lacina vztraja pri temu, da se leta 1994 izvede druga etapa davčne reforme. Lacina je ta svoj načrt branil v pogovoru za avstrijsko televizijo ter dejal, da je reforma potrebna predvsem pri manjših in srednjih dohodkih. Reforma bi zvezni proračun obremenila s približno 1) milijardi šilingi, nadalje je predvideno, da bi država s povišanjem odbitnek-ga zneseka poživila investicijsko dejavnost pri podjetih. Proti dvojezičnim napisom ROZEK - V občinskem odboru dvojezične občine Rožek v Rožu so večinske stranke preprečile dvojezični napis na ljuski šoli, tako da bo šola še naprej brez zunanjega napisa. Predlog za dvojezični napis je v občinskemu odboru predložila slovenska enotna lista. Odbornik EL, Mirko Oraže -tako piše v najnovejši izdaji slovenskega tednika “nt“ - je bil nad postopanjem ostalih frackij v občinskem odboru upravičeno razočaran, saj so mu še lani obljubljale, da se bodo o tem vprašanju pogovarjale na skupni “rozeški mizi", do katere pa ni prišlo. Mirko Oraže, profesor na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu dobesedno: “Večinske stranke imajo se vedno raje solo brez napisa kot šolo z dvojezižnim napisom! “ Nov občinski otroški vrtec SMARJETA V ROŽU - V občini Smarjeta v Rožu bodo po soglasnem sklepu občinskega sveta še letos zaceli z gradnjo novega občinskega ortoskega vrtca. To je na zadnji občinski seji poročal župan Johann Ogris. Vrtec bo stal približno pet milijonov šilingov, občinski odbornik EL Hubert Ogris pa je v zvezi z novim vrtcem zahteval, da bo le-ta tudi dvojezičen. Na seji so odborniki sklenili tudi proračun občine za leto 1993 z obsegom skoraj 12 milijonov silinogv. Občinski svet je prav tako soglasno odobril računski zaključek za leto 1992. LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 20. marca 1993 NOVICE Rasistični spodrsljaj japonskega politika TOKIO - Japonski politiki so znani za svoje rasistične spodrsljaje. Član vladne Liberal-demokratiCne stranke Masao Kokubo pa je nedvomno prekosil vse svoje predhodnike. V hiogoškem pokrajinskem svetu je namreč izjavil, da je rasizem zgrešen, tega se dobro zaveda, a ko se rokuje s Črncem ima občutek, da si bo umazal roke. Kokubo pa je šel še dlje, saj je pakistanskim in indijskim priseljencem očital, da držijo skupaj in se ne družijo z Japonci, kar povzroča negotovost med prebivalstvom. »S socializmom zmaga brez njega le smrt« SEUL - Južna Koreja je včeraj po 40 letih izročila severni sosedi 76-letnega Li In Moma, ki so ga zajeli med korejsko vojno in ga obtožiti, da je vohun. Li In Mom je zavračal te obtožbe in trdil, da je le novinar. V dolgem ujetništvu ni zatajil komunistične ideologije, tako da so mu severnokorejske oblasti pripravile veličasten sprejem. Dnevnik Rodong Sirnim je na prvi strani objavil njegovo sliko, nad njo pa naslov: »S socializmom zmaga, brez njega le smrt.« Kraljica Elizabeta nosi s seboj krožnike in pribor LONDON - Kot piše včerajšnji Daily Mirror je kraljica Elizabeta vzela s seboj svoje krožnike in pribor, ko je šla na večerjo k nekemu staremu prijatelju. Da ne gre za novinarsko raco, pričajo posnetki fotoreporterja, ki je ujel trenutek, ko služnicad odnaša kraljičin pribor in srebrnino v parkirani avto. Časopisu ni uspelo ugotoviti, kaj botruje tej neobičajni navadi. Se kraljica boji, da tuji krožniki in pribor ni dovolj Cist? Vprašanje je ostalo brez odgovora, Časopis je le izvedel, da je to običajno, ko gre kraljica k nekomu na kosilo ati večerjo. Eddie Murphy se je oženil NEW YORK - Znani temnopolti komični filmski igralec Eddie Murphy si je v newyorškem Plaza Hotel nadel zakonski jarem. Njegova žena je dosedanja njegova neporočena življenjska sopotnica, 24-letna Nicole Mitchell, ki je mati njegovih otrok, Bria in Myles. PARIZ / KLASIČNI SAINT-LAURENT ZAKLJUČIL TRADICIONALNI TEDEN MODE Prevladala ekscentričnost in spogledovanje z leti 70 PARIZ - S svojim preprostim in klasičnim stilom, s katerim ostaja daleC od zmagujočega ekstravagantnega in agresivnega looka, je Yves Saint-Lau-rent včeraj zaključil pariški teden mode za sezono 1993/94. Njegove manekenke imajo še naprej poudarjena ramena, krila, navadno Črna, so ozka z vratolomnimi razporki, srajce visoko zapete in bogato okrašene v zapestju. Skratka, Saint-Laurent ostaja strog in enostaven, medtem ko pariški teden predlaga izredno razgibano modo, slonečo na močnem spogledovanju s sedemdesetimi leti, z lahkimi in prozornimi tkaninami in nenavadnimi detajli. Skupni imenovalec pariškega modnega »tour de force« je vsekakor ta, da bo obleka leta 1994 dolga, iz prožne pletenine, ali pa lahka, polzeča in prozorna. Uveljavlja se tudi kombinacija med moškim in ženskim stilom, med krilom in hlačami, med figurami, ki se zdijo fantovske in onimi, ki spominjajo na dame iz 16. stoletja. Posebno poglavje so italijanski kreatorji, ki so se predstavili z vi-sokokvalitetnimi izdelki in za razliko od francoskih modelov veliko bolj uporabnimi, kar jim daje občutno prednost predvsem pri prodaji konfenk- Eskcentrični model Japonca lsseya Miyakeja (AP) Poudarjeno čutni stil Lecoaneta Heurenta (AP) cije, tim.«pret a porter«. r NEPAL / OB 40-LETNICI h Everest je dostopen tudi turistom KATMANDU - »Everest je postal cilj organiziranih izletov: sem več kot zadovoljen, da sem nanj prispel prvi, tako da mi ni bilo treba se s komolci prerivati, da sem lahko užival v panorami.« S temi grenkimi besedami je sir Ed-mund Hillary komentiral vest, da je po 40 letih od prvega vzpona najvišja gora sveta v dometu organiziranih turističnih skupin. Hillary in njegov šerpa Tenzig Norgay sta na vrh Everesta prispela 29.maja 1953. Vest je takrat presenetila ves svet, danes pa je 8.543 metrov visoka gora dostopna vsem, ki imajo dovolj telesne kondicije in dovolj denarja. Med najbolj znanimi »profesionalci«, ki vodijo turistične odprave, sta Novozelandca Robert Hail in Gary Bali ter vnuk Hillaryjevega šerpe 29-letni Tashi Wang-chuk Tenzig. Za Garyja Balla je Everest le nekoliko višja gora, ki pa jo lahko s sodobno opremo premaga tudi neizredni plezalec. Edina kritična točka je kakih sto metrov pod vrhom, tako imenovana »Hillaryjeva stopnica«, ki pa jo premagajo v petih minutah. Diletantski planinec, ki bi rad na najvišjo goro sveta, mora le odšteti kakih 40 milijonov lir. Bali je lansko pomlad vodil navezo 32 planincev iz kakih desetih držav sveta, kar je nedvomno pravi podvig. Tudi Hall je zadovoljen s tem »turističnim« razvojem, ker Everest ni več dostopen le omejeni eliti. S tem se strinja tudi Tashi Wang-chuk Tenzing, ki bo prav na obletnico prvega vzpona na vrh Everesta popeljal navezo Avstralcev, Grkov in Nepalcev. Bali, Hall in Tenzing priznavajo, da tak naval (to pomlad je najavljenih več odprav iz 18 držav) ima tudi senčne plati. V glavnem gre za ekološke probleme, saj se na strehi sveta nabirajo celi kupi nesnage od obrabljenih jeklenk za kisik do odvržene embalaže in škatel hrane. To pa je cena, ki jo večina domačinov rada plačuje, saj ta turizem prinaša ogromne vsote denarja. Ker je Everest postal dostopen tudi za petične nedeljske planince, je njegovo nekdanjo vlogo elitne gore prevzel »mlajši brat«, 8.611 metrov visoki K2 (Cogori), ki sta ga leta 1954 osvojila Italijana Lace-delli in Compagnoni. Ob njem so težko dostopni tudi ostali himalajski osemtisočaki. ŠPANSKA IZBRANA DRUŽBA mmmsšmmMmmmamm&ffimšmmm Plemič, orgije, mamila in ugrabitev deklice MADRID - Pustolovščine španskega plemiča Rafaela Medine Femandeza de Cordobe, kneza ferie, vpletenega v zgodbo o mamilih in ugrabitvah otrok, vzbujajo veliko pozornost vse španske javnosti, še predvsem pa aristokracije, ki je njegovo vedenje ocenila za »gnusno«. Njegov brat Luis Medina je o njem dejal, da gre za brezupen primer. 52-letni Rafael Medina je obtožen, da je dal ugrabiti 5 let staro deklico, jo dal pripeljati v svoje stanovanje in jo prisilil, da prisostvuje orgiji z njim in tremi'ženskami. V stanovanju so našli stike gole deklice, zdravniki pa so ugotoviti, da deklica ni bila posiljena. Alarm je sprožila mati deklice Anne Marie, ki je Claude Casteran, AFP opazila, da je deklica šla z neko žensko, ki>se ji je približala v parku v Sevilli, in se z njo oddaljila s taksijem. Preiskovalci so na osnovi njenih izjav in drugih pričevanj odkriti stanovanje in v njem našli tudi veliko količino kokairy. Aretirati so tri ženske, ki so izjavile, da jim je Medina dajal mamilo v zameno za sodelovanje na orgijah in da jim je dal razumeti, da je deklica že bila pri njemu. Preiskavo otežkoCa dejstvo, da je oče Anne Marie v zaporu in da je bila njena mati že enkrat obsojena na dve leti zapora zaradi posesti mamil. Vendar se je Zenska prostovoljno predstavila pred televizijskimi ekrani in povedala svojo zgodbo. Rafael Medina tvega od 6 do 12 let zapora zaradi ugrabitve, obtožen pa je tudi nedovoljene posesti mamil. Pred sodiščem se je znašel že leta 1990, ko je bil obtožen posesti mamil in izkoriščanja prostitucije, vendar so priče, krajevne prostitutke, preklicale svojo prvotno obtožbo. Medina pripada eni najbogatejših španskih plemiških družin. Poznan je še zlasti v Sevilli, še bolj znana pa je njegova bivša žena, Nati Abascal, bivša manekenka, bivža nav-dihovalka newjorškega podzemlja, bivša igralka, bivša prijateljica predsednika nogometnega kluba Real Madrid Ramona Mendoze in še sedaj ena izmed kraljic noči španskega »jet-seta«. ZDA / ZDRAVNIKI OVRGLI OBTOŽBE MIE FARROVV Woody Allen ni spolno zlorabil svoje 7-letne posvojenke Dylan NEW HAVEN (CONNECTICUT) - Filmski igralec in režiser Woody Allen je dobil pomembno in bržkone dokončno bitko v osemeseCnem spopadu s svojo bivšo ženo Mio Farrovv. Trije izvedenci zdravstvenega centra v New Havenu (Yale New Haven Medi-cal Center) so v izdat- nem poročilu ovrgli trditve Mie Farrovv, da je Woody Allen spolno nadlegoval in zlorabljal 7-letno posinovljenko Dylan. Se veC, izvedenci so svetovali, naj se gre Mia Farrovv zdraviti k psihiatrom, da se reši svoje fobije. Ta za Allena pozitiven izid bo nedvomno imel odločilno težo v preiskavi connecticutske policije, ki jo je sprožila Mia Farrovv. Connecticutski državni pravdnik Frank Maco je že prejel kopio poročila treh izvedencev, tako da bi lahko že v kratkem arhiviral vso zadevo. S tem bo bržkone konec spora med bivšima zakoncema glede usode njunih otrok, saj je skoraj gotovo, da jih bo sedaj sodst- vo poverilo Allenu. Poleg 7-letne Dylan sta še 14-letni posinovljenec Moses in 5-letni Satchel, edini otrok, ki se je rodil iz njunega razmerja. Pred nevvhavenškim zdravstvenim centrom se je trlo novinarjev, televizijskih operaterjev in reporterjev. Spor Allen-Farrovv je namreč bil v ospredju pozornosti ameriške javnosti. Večina se je bolj nagibala na stran Mie Farrovv, tako da je moral Woody Allen požreti marsikatero pikro. NiC Čudnega, da je z vidnim olajšanjem, a tudi z odločnostjo povedal, da se sedaj končuje zanj in za njegove otroke osemeseCna mora, med katero se je njegova bivša žena vsestransko trudila, da bi ga strla. Igralec in režiser Woody Allen ni skrival zadovoljstva Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. ime slovenske pevke Prodnik, 4. rimski pesnik, ki ga je cesar Avgust izgnal v Tome ob Črnem morju (Publius Naso, rojen na današnji dan leta 43 pred našim štetjem), 8. naraščaj, 41. nekdanji naslov in nagovor francoskih kraljev, 12. reka, ki teče skozi Firence, 13. stara površinska mera, 14. pravi priimek francoskega šansonjerja in filmskega igralca Yvesa Montanda, 15. ime italijanske sopranistke grškega rodu Callas, 17. japonska denarna enota, 18. manjši javni nasad med zgradbami ali sredi trga v angleških mestih, skver, 20. slovenska slikarja na Štajerskem v 17.,in 18. stoletju, oce Franc Mihael in sin Janez Andrej), 23. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 24. knjiga zemljevidov, 28. vplivna interesna skupina, 30. up, 31. angleška površinska mera, acre of land, 32. nekdanji prebivalec Apeninskega polotoka, 33. liker iz višnje maraske, 35. denarna enota v Južnoafriški republiki, 36. izvirni krak reke Menam v Indokini. Navpično: 1. grenka sol, ki se imenuje po angleškem mestu Epsom, 2. grška boginja usode, 3. gorovje v Sahari, 4. pijača starih Slovanov, 5. reka v Južnoafriški republiki, pritok Oranja, 6. slovensko mesto z rudnikom živega srebra, 7. glavno mesto ameriške zvezne države Colorado, 9. vrtna ustnatica, iz katere listov kuhajo Caj, 10. grški jezik helenistične dobe, 16. latinski izraz za vodo, 19. nastavek pri pihalih in trobilih, 20. arabski pozdrav, 21. triogelna kirurška igla za jemanje tekočin iz telesnih votlin, 22. španski slikar (Jusepe de), 25. antični prebivalec Lacija, 26. mesto v jugovzhodni Turčiji, 27. večja soba za sprejem gostov, 29. Perzija, 34. začetnici makedonskega književnika Drakula. •ton ‘puej ‘oupjsejBui ‘p;p ‘rape ‘apen ‘iqoj ‘sape ‘uy ‘snepg ‘arenbs ‘uai ‘bijbjaj ‘iAiq ‘iBJ0 ‘oujy ‘ajis ‘^apepupod ‘piAQ ‘Buig :onABJopoy^ A3LIS3R | Naloga 59 Naloga 60 j Šahovska naloga St. 59 Judit POLGAR - HANSEN / Kopenhagen 1989 Mlada 16-letna madžarska šahistka Judit Polgar dosega tudi na moških turnirjih izredno dobre rezultate. V dvorezni poziciji, ki je na diagramu, ima bela ugodnejši razpored figur. Kako je Polgarjeva, ki je na potezi, učinkovito premagala nasprotnika, je naloga reševalcev! Šahovska naloga St. 60 Problem »CeSkoslovaški Sah« 1927 Na diagramu je zanimiva pozicija. Ali beli še lahko zaustavi prostega Črnega kmeta na polju b2, ki se bo spremenil v damo? Medsebojno sodelovanje skakača, lovca in belih kmetov lahko prispeva k rešitvi naloge, ki se glasi: Beli na potezi zmaga! Vendar kako? V pomoč belemu je malce neroden položaj Črnega kralja na robu šahovnice. Rešitev naloge št. 57 Nezavarovanega črnega kralja je velemojster Planinc najprej napadel s skakačem 1Sc7+! Odločilna Žrtev, ki je uvod v zmagovito zaključno kombinacijo. l.:.Dc7:Na l...Ke7 sledi 2. Te5+ De5: 3.Dd7+ z zmago. 2.Tc5:l žrtev kvalitete! 2...De7 Po 2...Dc5: je črni matiran 3.Dd7+ Kf8 4.T/1+ Kg8 5.D/7 mat. 3Te5! De5: Po izsiljenem umiku črne dame na polje e5 je sledilo: 4Dd7+ in črni se je vdal! Na 4.. .Kf8 sledi 5.Tfl+ z zmago belega. Rešitev naloge St. 58 Samo s potezo l.Dd8+! lahko beli računa na uspeh. Na l.Td8+ Kh7! je beli v dilemi, kako nadaljevati z napadom. Na 2.Tc8: sledi 2...Lb3+ 3. Kbl (Kb2) Da2+ 4.Kcl Dc2 mat. Na 2.Dh5:+ gh5 3.Th5:+ Kg6 in črni kralj je na varnem. l...Kh7! Seveda ne 1.. .Td8: 2.Td8:+ Kh7 3.Th8 mat. 2. Th5:+! Črni obroč je razbit! 2...gh5 3. Th6+! še druga žrtev, ki odloči. 3.. .Kh6: 4.Df6+ in po 4...kh7 5.Dg7 ZNANJE Sobota, 20. marca 1993 KIRURGIJA Lasersko preprečevanje restenoz Milan Kotnik ir. Poskusi na živalih, obdukcije in aterektomijske Študije so pokazale, da migracija in proliferacija gladkih mišičnih celic iz medije povzroči nastanek neointime in s tem zožitev žile. Perkutana translu-minalna angioplastika je nekimrški poseg na koro-narkah za terapijo ishemične bolezni srca. Kljub velikemu uspehu metode na kratek rok pride pri 30 do 50 odstotkih bolnikov do restenoze žilne svetline. Ze nekaj let je znano, da obsevanje z lasersko svetlobo, ki ne povzroči termalnih poškodb tkiva, stimulira razne biološke procese. Ideja raziskovalcev na univerzi Vale v New Havenu v ameriški zvezni državi Connecticut je bila uporabiti lasersko svetlobo za preprečevanje migracije gladkomišicnih cehe. Uporaba te metode je možna tudi v praksi, saj že obstajajo posebni katetri iz optičnih vlaken. Za poizkuse so uporabili gladkomišicno kulturo tkiv telečjih aort. Protokol je obsegal veC poizkusov. Ugotavljali so najprimernejšo valovno dolžino obsevalne svetlobe in njen učinek primerjali z učinkom navadne bele sve-tiobe. Raziskovali so tudi, katera količina obsevanja je najprimernejša, primerjali neobsevane kulture z obsevanimi, proliferacijo gladkomišicnih cehe pa so dokazovali s pomočjo trimidina, ki je bil markiran z radioaktivnim izotopom. Kot najbolj primerna se je pokazala valovna dolžina 600 nm. Ko so celične kulture, ki sploh niso bile obsevane, primerjali s tistimi, ki so bile, se je pokazalo, da obsevane celice veliko manj migrirajo oziroma migrirajo le, Ce so izpostavljene pravilni valovni dolžini svetlobe. Bela svetloba praktično ne kaže nobenega upada mišičnih celic. Razlaga fotoinhibicije migracije in proliferacije predpostavlja, da so na svetlobo določenih valovnih dolžin najbolj občutljive komponente dihalne verige zaradi spremenjenih redoks potencialov. Učinek takšnega obsevanja še povečajo snovi, ki jih imenujemo fotosenzitizatorji. Pri balonski dilataciji koronarnih žil pride do neke vrste aktivacije gladkomišicnih cehe žile in približno polovica teh cehe, ki migrirajo, tudi proliferira. V smislu zmanjšanja proliferacije se metoda ni pokazala uspešna, pokazala pa je statistično pomembno razliko glede migracije cehe. Na živih organizmih ta metoda še ni bila preizkušena. Kazalo bi razmisliti o uporabi laserjev valovne dolžine 600 nm hkrati z balonsko dilatacijo žile in tako zmanjšati migracije cehe, ki nastanejo kot posledica mehanske poškodbe žile. Prirejeno po: La- , sers in Surgery and Medicine, Wiley-Liss, Inc. RADIESTEZIJA Senzibilnost in nihalo Tomaž Kristan Danes bomo obravnavali izbiro in nakup najbolj razširjenega radiestezijskega instrumenta -nihala. Pri izbiri si takoj zastavimo vprašanje, kakšno nihalo bi nam najbolj ustrezalo. Odgovor ni preprost, saj je odvisen od vaše senzibilnosti in radiestezijskega občutka, predvsem pa tudi od izkušenj, ki jih Ze imate z uporabo nihala. S tem sestavkom nikakor ne bi želeli iz vas »delati« radiestezista, če to po svojih sposobnostih in notranji intuiciji niste. Napisano bo torej zanimivejše za tiste, ki jih radiestezija zelo privlači in bi radi preskusili, kako delati z nihalom. Na našem tržišču ponujajo v specializiranih trgovinah, pa tudi ob raznih sejmih zelo pestro paleto nihal. Po materialu lahko izbiramo med kovinskimi, steklenimi, lesenimi, kristalnimi nihali in med nihali iz slonovine, ribje kosti in podobnih materialov. Osnovna oblika nihala je ošiljen valj, ki je lahko poln ali pa tudi votel. Votla nihala uporabljajo pri raziskavah materialov. Ko kupujemo nihalo, moramo biti pozorni na njegovo težo. Za začetnike velja pravilo, naj bo nihalo čim lažje. Občutljivejši posamezniki, ki imajo radiestezijske sposobnosti, bodo sami kmalu ugotovili, da jim nihalo preveč »pleše« in da morajo zato izbrati težjega. Tudi mere in oblika nihala niso posebej predpisane, zato jih izdelujejo v različnih, pestrih različicah. Zanimive rezultate tako dobimo z zlatimi, srebrnimi ali drugimi verižicami, na katerih imamo obešen prstan, obesek ali celo ključ. Teža nihala mora biti torej v skladu z vašim radiestezijskim občutkom in predznanjem. Načelno se lažje nihalo hitreje odzove na »impulze« in doseže tudi večje amplitude nihanja. Nekatera nihala imajo dodatne obročke z naboji, tako da se lahko teža spreminja glede na izkušnje in senzibilnost uporabnika. Izurjen radiestezist se običajno ne ozira preveč na težo nihala in so mu pomembnejši specifični občutki pri delu z njim. Verižica nihala je lahko kovinska ali pa bombažna, odvisno od teže in materiala, iz katerega je izdelano nihalo. Bombažna vrvica je običajno tudi nekajkrat zavozlana. Ce ste začetnik na področju radistezije, vam svetujem, da se pri nakupu prvega nihala posvetujete pri proizvajalcih ali prodajalcih nihal. O samem delu z , nihalom bomo govorili v naslednji številki. Nasvet za ta teden: Ce že imate nihalo, ga ne smete nikomur posojati. Ce ga vam je vzel iz rok »nepoklicani«, morate nihalo takoj oprati pod tekočo mrzlo vodo, obrisati in posušiti na soncu. Po čiščenju je potrebno nihalo nekaj minut drgniti v roki, da se spet uglasi na vaš ego. Vsi kristali zvezdnega znamenja Ovna (21. 3. - 20. 4.): hema-oit, akvamarin, lapis, kalcedon, rubin, korale, diamant. EPIDEMIOLOGIJA / KJE DOBITI DENAR ZA BOJ PROTI PANDEMIJI AIDSA? NOVICE Povezava med socialnim razvojem in zdravjem ljudi Bostonska stranka »modrih« - stranka za zdrave prebivalce Miha Likar Pred nekaj dnevi je bil v Cankarjevem domu posvet oziroma okrogla miza o aidsu. Sodelovali smo ljudje različnih poklicev, ki se srečujemo z aidsom, in poskušali osvetliti vprašanje z vseh vidikov, pri tem pa smo govorili tudi o tej infekciji in bolezni pri nas. Po razpravi se mi vsiljuje nekaj splošnih pomislekov, predvsem pa bi želel pojasniti, zakaj me je v »sveto jezo« spravilo stališče, da je aids pri nas redek pojav, da so okužbe maloštevilne, saj je baje znanih le nekaj deset okuženih ljudi, vsa kri za transfuzijo pa se pregleduje in podobno. Z eno besedo: da pri nas aids ni problem, zaradi katerega naj bi se javnost vznemirjala. V Cern je poglavitna zmota in nepravilno izhodišče za tisto, kar se bo godilo v prihodnosti? Jonathan Mann, ki je še pred tremi leti vodil program Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti aidsu, je pred kratkim odgovarjal na novinarska vprašanja; ko so ga vprašali za predvidevanja glede prihodnjega obdobja do približno leta 2000, je naštel nekaj podatkov in argumentov, ki se mi zdijo veljavni tudi za nas, kajti marsikoga lahko prebudijo iz zaspanosti, marsikomu lahko odkrijejo, zakaj se virologi jezimo nad neodgovornim pisanjem o tem, da pravzaprav ni zanesljivo, da bi aids povzročal virus, ker »obstajajo tudi drugačni pogledi«, kot je objavila revija Naši razgledi (takrat so se Razgledi še tako imenovali). Članek je bil prevod prispevka iz Sunday Timesa s številnimi strokovnimi napakami vred. Pred tremi leti se je Mann ujezil, ker so ga v Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) ovirali pri delu in si je dobil mesto profesorja na harvardski medicinski šoli v Bostonu kot profesor epidemiologije. Osnoval je raziskovalno organizacijo za aids, ki ne bi bila odvisna od SZO. Kljub obtožbam, da pretirava s svojimi napovedmi, pa se je Mann pred tremi leti motil, ko je govoril, da bo ob koncu tega desetletja že 30 milijonov z virusom aidsa okuženih oseb. Danes govori o 110 milijonih leta 2000. Kaj ga je tako prevzelo, da je spremenil svojo že takrat »Cmo« napoved? Odgovor je preprost: pred tremi leti se še nihče ni zavedal, s kakšno močjo se pandemija aidsa širi. Ob koncu 80. let je bilo na primer število okuženih oseb v Indiji, na Tajskem ali v Burmi sorazmerno majhno, danes pa ni veC dvoma, da ima smrtno nevaren virus že milijon Indijcev! V jugovzhodni Aziji se je virus v zadnjih letih eksplozivno razširil s hitrostjo, ki je strokovnjaki ne znajo pojasniti. Nekaj podobnega se godi v Braziliji in nekaterih karibskih deželah. Tako ocenjuje Mann, Čeprav je uradno stališče SZO, da bo ob koncu tega desetletja 40 milijonov okuženih oseb, kar se zdi večini epidemiologov veliko število, Mannu pa trikrat podcenjeno. Vprašanje je, kdo se moti? Previdnost SZO nikogar ne preseneča. Poglavitna ovira za delo SZO je, da morajo z vsako objavo soglašati vse Članice! SZO bi spravila v hudo zadrego države, kot so Turčija, Indonezija ali Pakistan, Ce bi objavila, da so te tri države silno občutljive za razširjanje epidemije aidsa. Mannova skupina na Harvardu pa je docela neodvisna in kot ekspertna si takšne napovedi lahko privošči. Podobno je, Ce sprašujete po številu političnih zapornikov Amnesty International ali pa posamezne države. Razlike so velike. Mnogi se danes sprašujejo, ali je boj proti aidsu izgubljen, Ce je število 110 milijonov okuženih ljudi konec tega desetletja stvarnost. Zdi se, da je pandemija aidsa danes na kritični stopnji. Aids se hitro širi, prizadevanja, da bi ga omejili, pa vse bolj pojemajo; pogosto slišimo, da se je v začetku tudi pri nas pretiravalo in da je v tem iskati vzroke za današnje stanje, ko marsikaj govorimo, storimo pa veliko manj. Vedno bolj izginja tisto, Čemur najbolj vneti rečejo »globalna odgovornost«. Ta neugodna gibanja je treba obrniti v nasprotno smer, še vedno je Cas. Harvardska skupina na primer predlaga, da bi po zgledu gi-baja zelenih, ki si prizadeva za izboljšanje in varstvo okolja, osnovali stranko za človekovo zdravje. Takšne »modre stranke« naj bi okrepile boj proti aidsu in prebivalstvo ozavešCale. Razumljivo pa je, da so ovire številne. Ali je mogoče z ustanavljanjem strank spremeniti človekovo vedenje na področju spolnosti? Raziskovalci so to vprašanje vzeli pod povečevalno steklo in trdijo, da je to mogoče celo zlahka. V številnih deželah, kjer so se teh vprašanj lotili odločno, se število novih okuženih oseb zmanjšuje, zlasti tam, kjer so izpolnjene tri zahteve: prva, pojasnjevanje in vzgojni ukrepi, druga, zdravstveno varstvo in oskrba, in tretja, izboljšanje socialnega okolja. Za boj proti aidsu velja enako kot za boj proti drogam. Geslo, da je droge treba zatreti, odpove, če ni hkrati na voljo za- dostno število ustanov, kjer se zasvojenci lahko zdravijo. Mnogi mislijo, da danes še ni dežele, kjer bi bile izpolnjene vse tri zahteve, ki naj bi zagotavljale uspešen boj proti aidsu. In vendar je že več zgledov uspešnega zatiranja. Pogosto beremo, kako uspešno so nekatere skupine homoseksualnih in biseksualnih moških pretrgale Sirjenje okužbe. Vendar se je to zgodilo le v najbolj razvitih deželah, na primer v Kaliforniji. Rado pa se pozablja, da se je posrečilo omejiti širjenje epidemije tudi v nekaterih nerazvitih deželah. Zgled je Zaire. V tej deželi so prepričali prostitutke, da je nujno za vsak spolni stik uporabljati kondom. Brezplačno so jim dali na voljo kondome, zdravniki so jim svetovali, socialni delavci pa so jim bili v oporo. V zadnjih letih je tako odstotek na novo okuženih prostitutk zdrsnil od 18 na 2 odstotka. Številke niso propagandne, saj jih je preverilo veC izvedenskih skupin. Danes se zavedamo, da v zahodnih industrijskih deželah število oko- ženih oseb narašča zlasti zaradi heteroseksualnega širjenja okužbe, pri Čemer se veča število prizadetih žensk in otrok. Sprašujemo se, ali tudi v teh primerih velja teorija o treh vzrokih. O tem so se novinarji nedavno pogovarjali z Mannom, ki je menil, da teorija velja povsod. Za primer je navedel zamisel, da bi se vsi ljudje testirali v laboratorijih. Opozarja, da je test sam brez smisla, ljudem ne bi pravilno svetovali, bolnikov ne bi zdravili in jim ne bi nudili pravilne oskrbe. Za aids namreč še ni na voljo cepiva in tudi ne zdravila. Kuga se neovirano širi, vsem lepim programom večine držav Članic SZO navkljub. Najprej moramo spremeniti svoje razmišljanje o aidsu. Kdor misli, da imamo opravit} le z virusom, bo terjal, da se vse moči usmerijo na pripravo cepiva. Kdor pa spozna, da je pri aidsu vazno tudi človekovo vedenje, se mora lotiti tudi družbenih in socialnih vprašanj. To pa je težja naloga. V bistvu so slabe socialne razmere tiste, zaradi katerih so nekatere dežele posebno ranljive na okužbo s HIV. Današnji programi za boj proti aidsu so zvečine ločeni od drugih državnih programov za zdravstveno varstvo, le malokje pa so povezani še z zasebnimi pobudami. V Združenih državah dajejo danes na leto približno dva in pol dolarja na prebivalca za boj proti aidsu. Države, ki so najhuje prizadete, pa niti enega centa. Glede na splošno gospodarsko krizo skoraj nikjer ni pričakovati kakšnega bistvenega povečanja sredstev za boj proti aidsu v naslednjem obdobju. Vprašanje je, kje bi se dalo prihraniti. Kako na to odgovarjajo zastopniki »modrih«? Odgovor je en sam: pri oboroževanju. Pomembni pa so še krediti za kmetijstvo. Nikjer se dovolj ne zavedajo, da so najbolj od vsega potrebni zdravi ljudje. Ni veC dvoma, da obstaja neposredna povezanost med gospodarskim in socialnih razvojem in zdravjem prebivalcev neke dežele. Ostaja vprašanje, kje dobiti denar za boj proti pandemiji aidsa. Najbolj vneti zagovorniki odločnih ukrepov celo poudarjajo, da denar ni poglaviten. Bogate industrijske dežele bodo morale v vsakem primeru plačati raCun za aids, danes ali pa pozneje. Stroški so danes še pregledni, Ce pa bodo še naprej Čakali, bodo astronomsko narasli. Tako pravi dr. Mann, profesor za epidemiologijo na univerzi Harvvard v Bostonu, ki hkrati vodi novo stranko »modrih« -stranko za zdrave ljudi. Protestno pismo urednika Enciklopedije Slovenije LJUBLJANA - Ne ukinjajte Enciklopedije Slovenije! V Časniku smo brali, da ministrstvo za kulturo leta 1993 ne bo veC moglo sofinancirati Enciklopedije Slovenije. Tega sicer ne morem verjeti, vendar pa vest opozarja, da tudi taka možnost ni izključena. Enciklopedija Slovenije je doslej izhajala redno, kar je že samo po sebi pomemben dosežek; veC kot dve tretjini njene naklade pripadata naročnikom; izida njenega 7. zvezka ni mogoče odložiti za leto ali dve. Založba že ves Cas z notranjo subvencijo sofinancira del razlike med izdelavo in nižjo prodajno ceno, v celoti pa tega bremena ne'more prevzemati. V imenu uredništva in veC sto piscev in strokovnih urednikov enciklopedije zato pozivam k preudarnemu ravnanju z Enciklopedijo Slovenije. Ce ne bo zadostnega državnega sofinanciranja, to ne bo pomenilo prekinitve izhajanja, temveč ukinitev Enciklopedije Slovenije, saj bi morala založba v takem primeru nemudoma razpustiti že usposobljeno uredništvo in odsloviti veC sto delavcev. Ukinitev sofinanciranja bi pomenila surov udarec v obraz akademikov, univerzitetnih profesorjev in drugih, ki požrtvovalno delajo v prepričanju, da se Slovenci in njihova država zavedajo pomena Enciklopedije Slovenije. Dvomim, da bi se po premoru in po zapravljenem zaupanju znanstvenikov še posrečilo obuditi Enciklopedijo Slovenije brez izrednih naporov in neprimerljivo večjih stroškov, zato kaže pri odločitvah o njeni usodi uporabiti vsaj temeljno poslovno preudarnost. Dušan Voglar, glavni in odgovorni urednik Enciklopedije Slovenije. Superračunalniški center in Služba za poslovne obdelave LJUBLJANA - Na podlagi odločitve Ministrstva za znanost in tehnologijo je bil pred nedavnim na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) ustanovljen infrastrukturni »Superračunalniški center« kot samostojna organizacijska enota. Center bo zagotavljal primere-no raven in kvaliteto računalniških zmogljivosti za podporo računsko intenzivnim raziskavam, aplikacijam in razvojnim projektom, ki se izvajajo v okviru nacionalnega raziskovalnega programa. Sredstva za delovanje tega centra bo zagotavljalo MZT. V okviru servisov IJS je bila ustanovljena Služba za poslovne obdelave kot samostojna enota znotraj skupnih služb. Servis bo načrtoval, razvijal in uvajal informacijske sisteme ter skrbel za obdelavo poslovnih informacij za potrebe skupnih služb in raziskovalnih oddelkov. Skrbela bo tudi za strojno in programsko opremo. (Nov. IJS) Sodelovanje med IJS in Wageninaen Agricultural University (WAU) LJUBLJANA - Odsek za jedrsko kemijo na IJS že od leta 1990 plodno sodeluje z WAU - Department of Agricultural Engineering and Physics v VVageningenu na Nizozemskem, pred nedavnim pa je bil med obema partnerjema podpisan Memorandum of Understanding, ki tudi pravno ureja to sodelovanje. Trenutno je sodelovanje usmerjeno bolj ali manj na raziskovalno dejavnost s področja razvoja in uporabe novih laserskih spektroskopskih metod v analizni kemiji. Poseben poudarek je pri tem namenjen vključevanju raziskovalnih dosežkov pri nadzoru onesnaženosti okolja, kar zavzema pomembno mesto v dejavnostih obeh raziskovalnih skupin. Poleg drugih dejavnosti, kot so na primer kratki izobraževalni programi ter sodelovanje pri organiziranju seminarjev in strokovnih srečanj, je z omenjenim memorandumom predvidena tudi izmenjava predavateljev in študentov. Težišče sodelovanja pa bo še vedno ostalo pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov, h katerim želijo pritegniti Cim veC skupin raziskovalcev, ki jih zanima navedena problematika. (Nov. ISJ) Delavnica za Induktivno logično programiranje (ILP) LJUBLJANA/BLED - Laboratorij za umetno inteligenco na Odseku za računalništvo in informatiko IJS bo od 1. do 3. aprila 1993 na Bledu pripravil delavnico Third International Inductive Logic Programming VVorkshop ILP ’93. Induktivno logično programiranje je novo raziskovalno področje, ki se utemeljuje z razvijanjem metod in tehnik za avtomatsko uCenje logičnih programov. Prvi dve delavnici sta bili v Portu (1991) in Tokiju (1992). Podrobnejše informacije: Laboratorij za umetno inteligenco, Odsek za računalništvo in informatiko IJS, N. Lavrač. (Nov. ISJ) ff sag 19*1» Sceni*® «ttte« '■•••' "Sh~~ ..I II AooticaioM Entnft Mmmi (Jj ------------------- il H*" 1 *,r *>. *»\ L ' V,.wrr 1 • '*** ’>' <• aicr*. **$*£Xt> »I*«" BIOENERGIJA / POVSOD NAVZOČE POLJE OSTAJA VEDNO IZPOLNJENO Univerzalno energetsko polje Veliko dobro znanih delov Človekovega energetskega polja je izmerjenih v laboratorijih. To so elektrostatika, magnetizem, elektromagnetizem, zvok, toplota in vizualna komponenta človeškega energetskega polja. Na inštitutu prof. Arnalda Za-natta (I-S-R-A-E-B-R) v Milanu se raziskovalci ukvarjajo ravno z merjenjem teh lastnosti človeškega energetskega polja. Med drugim opravljajo tudi proces elektronskega fotografiranja rok, imenovan K/Z sistem (Kirili-jan/Zanatta). S fotografiranjem je mogoče prikazati učinek korone rok. Pokažejo se kromatizmi, to je barvna svetlobna kompo- zicija koronarnega efekta, vidi pa se tudi sistem barv, ki se spreminjajo od bele v rumeno, modro, vijoličasto, oranžno do rdeče. Po sistemu barv lahko sklepamo na intenzivnost, Čistost in konstantnost kromatizmov. Elektronsko fotografiranje dlani opravljajo v strogo nadzorovanih razmerah. Soba, v kateri opravljajo snemanje, je popolnoma temna, temperatura stalna, prav tako tudi vsi drugi potrebni pogoji. S tem je doseženo, da imajo vse osebe, na katerih opravljajo raziskave bioenergetskega potenciala, enake pogoje. Tudi v drugih laboratorijih vse poteka pod strogim nadzorstvom. Veselko Tomič Aparat, imenovan digitalni termovizor, meri vrednost toplote, ki jo oddajata leva in desna roka v določeni temperaturi am-bienta, v katerem opravljajo meritve. Imajo še druge aparate. Po takem sistemu raziskovanja dobijo vrednosti, ki pokažejo, kakšen potencial ima raziskovana oseba. Končno gre lahko bodoči bioenergetik na izpopolnjevanje, kjer dobi tudi navodila, po kakšnem sistemu lahko opravlja bioenergetske posege. Obljubiti mora še spoštovanje etničnih norm. Podelijo mu potrdilo, na katerem so zapisa- ne vrednosti njegovega bioenergetskega potenciala, s tem pa tudi kvalifikacije za poklicno delo. Ob zgodovinskem pregledu razlag in preučevanj fenomena človekovega energetskega polja oziroma bioenergije lahko vidimo, kako se z izboljšanjem znanstvenih eksperimentalnih instrumentov ta pojav vse bolj odkriva. Iz vseh spoznanj lahko ugotovimo naslednje: Ce definiramo materijo kot kondenzirano energijo, potem Človekovo polje obstaja med tistim, kar razumemo kot sfero materije, in tisto, kar je sfera energije. Človekovo energetsko polje je samo del univerzalnega energetskega polja. Po drugi strani, Ce gremo malo globlje v njegovo naravo, ugotovimo, da še ravno temu izogiba. Razlaga univerzalnega energetskega polja nasprotuje mnenju, da motnja v univer-zumu vselej narašča in da ne moremo dobiti več energije, kot je oddamo. Taki vznemirljivi koncepti nam ponujajo optimističen pogled v prihodnost, Čeprav vstopamo vse globlje v pesimizem nuklearne dobe. MogoCe bomo nekega dne izdelali napravo, ki bo lahko izkoriščala energetsko polje univerzuma in tako dobili vso energijo, ki nam je potrebna, ne da bi nas bilo strah, da bomo poškodovali sami sebe. ŠPORT Sobota, 20. marca 1993 domači šport DANES Sobota, 20. marca 1993 ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 18.00 v San Giovanniju al Natisone, športna palača: La Sedla - Valprapor Imsa ZENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Kennedy; 20.30 v Villi Vicentini, Ul Duca d’Aosta: Car Friulana Vivil - Bor Tombolini Drinks MOŠKA C-2 UGA 17.30 v Muši, Ul. della Šport: Mossa Candolini -Bor; 20.30 v TolmeCu: Petris - 01ympia CDR ZENSKA C-2 LIGA 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Fiume veneto; 20.30 v Cervinjanu, Ul. Lancieri d’Aosta: Ausa Pav Cervignano - Kmečka banka MOŠKA D LIGA 19.00 v Sovodnjah: SoCa Sobema - Volley bali Videm ZENSKA D UGA 20.15 na Opčinah: Koimpex - Šanson LoCnik; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Friulexport - Paluz-za 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Nuova Pallavolo - Sloga 1. ZENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku: Kontovel - Sgt; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: SanfAndrea - Breg Union Beton DEČKI 18.00 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo -Bor Furlani NARAŠČAJNIKI 15.00 v Tržiču, Ul. Boito: Fincantieri - Valprapor CDR; 15.30 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo - Sloga NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, Monte Cengio: Cus - Kontovel NOGOMET UNDER 21 TURNIR BOZ 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg DEŽELNI MLADINCI 15.00 v LoCniku, Ul. della Mocchetta: Lucinico -Juventina MLADINCI 15.30 pri BrišCikih, dom Ervatti: Portuale - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Zarja Adriaimpex A NAJMLAJSI 16.30 na Proseku: Primorje B - Fani Olimpia; 15.30 v Doberdobu: Mladost - San Marco CICIBANI 15.00 v Trstu, Ul. Pascoli: Fani Olimpia - Bor; 15.00 v Trstu, Sv. Alojzij: San Giovanni A - Primorje HOKEJ NA KOTALKAH MOŠKA C UGA 21.00 v Sandrigu: Sandrigo - Polet NAMIZNI TENIS MOŠKA BI UGA 17.00 v San Pancarziu pri Veroni: Borgo S. Pancra-zio - Kras KOŠARKA MOŠKA D UGA 20.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Inter-muggia PROMOCIJSKA UGA 18.00 v Dolini: Breg - Inter 1904; 18.00 v Nabrežini: Sokol VVarm - Fiamma; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Simek - Pol. Isonzo I. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Proseku: Prosek - Basket Muretto; 16.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Polet - la Talpa DRŽAVNI KADETI 18.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Arte Bittesini DEŽELNI KADETI 15.30 v Dolini: Breg - Intermuggia NARAŠČAJNIKI 15.30 v Nabrežini: Sokol - Ricreatori MININB ASKET 17.30 v Trstu, Prvi maj: Bor - Polet jima Nedelja, 21. marca 1993 KOŠARKA MOŠKA B UGA 18.00 v Porto San Giorgiu: Campli Lavaal - Jadran TKB MOŠKA D UGA 18.00 v Porcii: Porcia - Bor Radenska PROMOCIJSKA UGA II. 00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella azzurra - Cici-bona Plasteredilizia DRŽAVNI KADETI 11.00 v Tržiču, Trg Isonzo: Italmonfalcone - Kontovel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, šola Suvich: Bor - hiter 1904 PROPAGANDA 11.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran - Intermuggia NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Lui-gi; 15.00 v Flumignanu: Flumignano - Primorje 1. AMATERSKA UGA 15.00 na Proseku: Vesna - Zarja 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Santamaria; 15.00 v Repnu: Kras - Morsano; 15.00 v Foljanu: Fogliano -Sovodnje; 15.00 v Dolini: Breg . Pro Farra 3. AMATERSKA UGA 15.00 na Padricah: Gaja - Grado; 15.00 v TržiCu, Ul. Boito: Romana - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - SanfAndrea ZAČETNIKI 10.30 v Gradišču: Itala San Marco - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: zarja Adriaimpex B - Fani NAMIZNI TENIS ZENSKA A UGA 10.00 v Vareseju: Angera - Kras Corium ROKOMET MOŠKA C UGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - San Vito ODBOJKA DEKUCE 9.45 v Trstu, sola Visintini: Virtus - Bor Friulexport NARASCAJNICE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Friulexport JADRAN / V PORTU S. ELPIDIU Kontrolirana igra je pogoj Igor Canciani V nedeljo zvečer je bilo gledalcem na Jadrano-vi tekmi jasno, da je razlika med moštvi zgornjega in spodnjega doma v letošnji B-2 ligi precejšnja. Razvidno je bilo iz napora in prekomernega naprezanja, ki so ju v svoje delovanje vlagali jadranovci ter po drugi strani z bistveno večje ekonomičnosti gibanja in učinkovitejše izvedbe osnovnih taktičnih postavk, ki so jih bili zmožni gostje. Poškodba Klavdija Starca po pešCici sekund igre ter njegovo posledično neigranje sta seveda še dodatno obremenila že itak težaven posel naše združene ekipe, ki se je znašla brez standardnega play makerja ravno v dnevu, ko so ostali nosilci te vloge bolj ali manj odpovedali. Za razred boljši od soigralcev je bil po našem mnenju Merlin, ki letos verjetno igra svojo nauspešnejšo sezono, odkar je oblekel Jadranov dres. Položaj »modrih bojevnikov« je seveda vse prej kot razveseljiv in zbuja zaskrbljenost, čimbolj se približuje iztek letošnjega prvenstva, saj morajo košarkarji TKB v preostalih šestih tekmah zbrati vsaj šest točk, zato da lahko imajo dejanske izglede za obstanek. V preteklem kolu je vse potekalo po napovedih. Izjemo predstavlja edinole zmaga že zdavnaj odpisanega San Marina, ki si je doma privoščil Pordenone z nepriCakovno visokim izidom (124:93). Jutrišnji Jadranov nasprotnik Lavaal Campli pa je v gosteh potegnil krajši konec v spopadu z Montecchiom (89:82). Jadranovci bodo v pičlih osmih dneh kar dvakrat zapored obiskali prijeten kraj Porto S ant Elpidio v Markah. Jutri bo na vrsti dvoboj s postavo Campli, ki mora na tem igriSCu igrati iz disciplinskih razlogov (zaradi navijaških izgredov), naslednjo nedeljo pa se bo DrvariCeva vrsta dragic podala v Porto Sant Elpidio in se spoprijela z istoimenskim moštvom. Proti Campliju so naši v prvem srečanju slavili, Čeprav so gostje takrat nastopili brez svojega prvega strelca Capisciottija. Jadran TKB pa se bo podal v Marke že spet nekoliko oslabljen, saj bo Klavdij Starc lahko igral, Ce bo sploh lahko, edinole z zaščitno masko. Delno razveseljiva novica pa zadeva vrnitev v ekipo mladega Kristjana Rebule, ki se vraCa po dolgotrajni odstotnosti zaradi Vrnitev Kristjana Rebule bolezni. Trener Drvarič je zelo jasno povedal svojim fantom, da bo treba zastaviti tekmo v Porto Sant Elpidiu predvsem v obrambi. Igrati bo treba tako igro, ki ji v košarkarskem žargonu pravimo »kontrolirana«, se pravi dolgi in premišljeni napadi in znatno večja angažiranost v obrambi in v zapiranju prostora pod košem kot običajno. V nobenem primeru ne smejo naši košarkarji dovoliti, da gostitelji prevzamejo pobudo v svoje roke, videli smo že v Trstu, da je tudi Campli taka ekipa, ki rad predvaja hitro in atraktivno igro, ki sloni predvsem na učinkovitosti posameznikov v napadu. ODBOJKA / C 1 LIGA n Valprapor pri La Sedli potočki Za odbojkarje Valpraporja Imse je zdaj prav vsaka tekma izredno pomembna, istočasno pa še nekaj kol ne bo menda nobena odločilna. Prav lahko se zgodi, da bo razplet pri vrhu znan Sele v zadnjem kolu. Briško-štandreška šesterka za zdaj zavzema izredno ugoden položaj, v katerem sama sebi kuje usodo. Dve točki naskoka pred tretjeu-vršCenim Montecchiom predstavljata sicer res pičlo prednost, lahko pa bi bila tudi zadostna. V Valpraporovem tabora imajo sicer »na muhi« še vedno tudi vodilno Riviero, ki ima štiri točke prednosti. Ze nekaj kol napovedujejo njen padec, a ga za zdaj še niso dočakali, Čeprav je šesterko iz Veneta v zadnjih treh kolih kar dvakrat rešil tie break. Ker bo Riviera danes gostila Nova gens, se zdi, da bo treba na njen poraz počakati še teden dni, ko bo gostovala v Standrežu... Danes bodo kapetan Aleš Feri in tovariši igrali v bližnjem San Giovanniju al Natisone, kjer jih Čaka deželni derbi z ekipo La Sedia. Položaj Furlanov (6 točk na lestvici) je v boju za obstanek že skoraj brezupen, a še vedno tak, da bi jim zmaga proti Goričanom, Ce ze drugega ne, vsaj »podaljšala agonijo«. To stanje pa je v športu, kljub vsemu, še vedno bolj priljubljeno od »smrti«. Zato ni pričakovati, da se bodo valpraprovci znašli pred bolnikom z ravnim encefalogramom. Ce k temu dodamo še »rahlo ozračje« derbija, je priporočljivo, da se fantje na pot podajo osveženi s spominom na prvo tekmo proti La Sedii v Standrežu, ko se je prvi set končal na razliko v korist gostov, Čeprav je tudi res, da so ti v naslednjih treh setih zbrali skupno samo 21 točk. V San Giovanniju al Natisone bodo valprapo-rovci spet nastopili v nepopolni postavi, saj bo Damjan Lutman odsoten zaradi družinskih obveznosti. Nadomestil ga bo mladinec Robert Paoletti, ki ima letos za sabo že celo serijo nastopov v standardni postavi. Ker bo pričetek srečanja že ob 18. uri, verjetno ne bi bilo napak, Ce bi se gostovanja udeležil vsaj del navijačev, ki ob sobotah polnijo stopnišča komaj obnovljene, a že pretesne štandreške telovadnice. S svojo prisotnostjo bi bržkone še dodatno opogumili igralce in jim dali razumeti, da v težkem boju za napredovanje v B ligo niso osamljeni, (ak) ODBOJKA / ZENSKA C-l UGA, Z zmago bi si naši šesterki zavarovali hrbet Koimpex brez Ukmarjeve! Z zmago na dre-višnjem gostovanju v Villi Vicentini bi si dekleta Bora Tombolini Drinks menda dokončno zavarovale hrbet pred nevarnostjo »plavajoče mine«, kakor lahko označimo Biadeneseja, ki je z dobrimi nastopi v povratnem delu začel napredovati z dna proti sredini lestvice, da bi se izognil končni uvrstitvi na 10. mesto, ki vodi v nezaželjen podaljšek sezone z igranjem play ou-tov za obstanek. V podobnem položaju kot bo-rovke je še celo vrsta še-sterk (praktično vsa, razen prvih treh, torej tudi Koimpex), med temi pa tudi drevišnji gostitelj plavih Vivil, ki je še nekoliko bolj zaskrbljen, saj ima na lestvici dve točki manj in torej le štiri vec od omenjenega Biadeneseja. Borovke lahko torej pričakujejo motiviranega nasprotnika in tekma v nobenem pogledu ne sodi med takoimenovana poletna srečanja. V Borovem strokovnem taboru Čimprejšnjo matematično rešitev nestrpno pričakujejo tudi zato, da bi lahko v prihodnjih dneh in tednih vec pozornosti namenili mladinskim vrstam »mladink« in »deklic«, ki stojijo v svojih kategorijah pred pomembnimi meddeželnimi oz. dežel- nimi fazami. V podobni luči je treba gledati tudi na domači nastop Koimpexa proti videmskemu Ken-nedyu. Obema taboroma bi točki še kako prišli prav, saj bi prav tako pomenili zavarovalni akt pred morebitnimi nevšCeCnostmi, ki so v športu zmeraj za vogalom. Kennedy je muhasta ekipa, ki pa zna biti izredno nevarna. Dovolj je, da opozorimo na dejstvo, da je pred par tedni *kar v Trentu premagala drugouvrščeni Marzola. Na lestvici ima isto število točk kot Koimpex. Za slogašice sodi ta tekma tudi v okviru »programa maščevanje«, saj je Kennedy ena od tistih ekip, ki so v prvem delu gladko premagala slo-gašice, ko so bile te se daleč od sedanje odlične forme. Zal bo Koimperx drevi nastopil brez svoje najboljše tolkacice (in ene najboljših v ligi sploh, Ce že ne najboljše) Martine Ukmar, ki ima gripo in je še včeraj imela visoko temperaturo. K sreCi je zdaj nared Zot-tijeva, ki bo lahko tako vsaj delno zapolnila vrzel v ekipi, delno pa zato, ker je Ukmarjeva menda res edina nenadomestljiva igralka Koimpexa. To pa še zdaleč ne pomeni, da slogašice niso brez možnosti. NAMIZNI TENIS ODBOJKA / V SOVODNJAH POMEMBEN DVOBOJ ZA NAPREDOVANJE Verončani bodo skušali ogroziti prvo mesto krasovcev v moški BI ligi Dekleta (A liga) čaka prva tekma play outa Preprorod Soče Sobema proti VBU? Sokolovke naskakujejo 4. mesto Od naših šesterk doma le še Cetrfoligašice Bora Friulexporta in Koimpexa Moška B-l V četrtem povratnem kolu se bo Kras Activa v prvenstvu moške Bi lige srečal ponovno z Verono. Fantje bodo s postavo Borgo S. Pancrazio igrali na njihovem igrišču. Verona je doslej najbolj resno ogrožala prvo mesto sijajnih Kra-sovih fantov, ki gredo s hitrimi koraki proti višji ligi, kar seveda na začetku sezone sploh ni bilo načrtovano. Na domačem igrišču je bila najbolj napeta prav tekma z Verono in v njej so se izkazali prav vsi igralci Christian Mersi in brata Milic, ker so po štiriurni borbi obrnili tekmo v svojo korist. Kako se bodo naši fantje obnesli v Veroni, je težko napovedati. Mersi in Igor Milic (na sliki) sta vestno trenirala, medtem ko je Marjan na šolskem izletu in ga moralno bremeni nešportno obnašanje na zadnjem kvalifikacijskem turnirju. Upajmo, da se vse urediter da si krasovci ne bodo pustili odvzeti vodilnega mesta. Play out V najvišji italijanski ženski namiznoteniški ligi se začenja razigravanje mest. Kot je znano se bo postava Krasa Corium (Biserka Simoneta - na sliki -, Ana Bersan, Monika Radovič) v prvem kolu srečala s tretjo uvrščeno ekipo 2. skupine Angera iz Vareseja, za katero nastopajo Hegeduš, Busnardo in Crespi. Srečanje brez povratne tekme bodo krasovke odigrale jutri dopoldne ob 10. uri v gosteh. Istočasno bo derbi tekma med veronskima postavama S. Marco in Maddaleno. Poraženca iz teh srečanj se bosta borila za nadaljnji obstanek v ligi. Za naša dekleta bo tekma z Angero trda preizkušnja, saj so domačinke boljše na papirju, vendar naj naša dekleta, ki so si kot najmlajša ekipa prvenstva priborile 4. mesto in s tem tudi možnost za igro v play outu, na težkem gostovanju spremljajo naše najboljše želje. (J. J.) Andrej Maver Sokolova podajačica Martina Vidali (Studio reporta- V moški C-2 ligi danes počiva Sloga, medtem ko igrata 01ympia CDR in Bor v gosteh. Bor gostuje v Mossi. Domača ekipa je v prejšnjem kolu presenetila v Gorici Glympijo in se je tako dokončno oddaljila od nevarnega dela razpredelnice. Prav zato nimajo vec velikih problemov z lestvico in nimajo niti zelo velikih motivacij v tem prvenstvu. Na to računajo tudi borovci, ki v zadnjih kolih igrajo vedno boljše. Med tednom so imeli nekaj težav. Marega je imel probleme s kolenom, Chert pa je bil na šolskem izletu, a oba bosta danes gotovo prisotna. V dvomu je nastop Bresicha (studijske obveznosti) in Stulleja (poškodba). Gotovo pa bo odsoten poškodovani Rutter. 01ympia CDR igra v TolmeCu proti ekipi, ki ima na lestvici samo šest točk in je že obsojena na izpad. Tekma torej ne bi smela predstavljati velike ovire za Olympijo. Edina nevarnost je de-motivacija goriških odbojkarjev, za katere je prvenstvo praktično že končano. Danes bi morali biti prisotni pri 01ym-piji vsi igralci, čeprav je imel med tednom težave s poškodbo Andrej Ter-pin. Trener Petejan pa na teh tekmah preizkuša že nove variante v igri goriškega tretjeligaša. V Zenski C-2 ligi Čakata oba naša predstavnika težka nastopa. Kmečka banka igra v Cervinjanu proti tretjeuvršCeni ekipi Ausa Pav, ki je v drugem delu prvenstva še nepremagana. Domačinke vsekakor nočejo zgubiti stika z vodilnima, zato odkrito računajo na zmago. Tekma bo torej zelo trežka. Na srečo pa so bile po dolgem času ta teden prisotne na treningih vse igralke razen Savine Žbogar. Igralke Kmečke banke bodo skušale potrditi pravilo, da proti močnejšim nasprotnikom igrajo vedno z dvojnimi močmi. Nasprotnik Sokola Indules Bo Frost je v šestih tekmah drugega dela bil poražen samo enkrat in to proti Kmečki banki. Tekma je za sokolovke še toliko bolj pomembna, saj bi se z morebitno zmago lahko znašle same na Četrtem mestu na lestvici. To mesto pa bi lahko potem obdržale do konca prvenstva, saj imajo po tem srečanju lažji razpored tekem. V nabrežinskem taboru imajo še vedno nekatere težave s poškodbami in boleznijo. Ze dalj Časa je odsotna Skerko-va, Pertotova je spet zbolela med tednom, Košu-tova pa ima še vedno težave s poškodovanim gležnjem. Nasprotnik je vsekakor dobra ekipa, v kateri izstopa bivša pr-voligašica Spagnoli, ki v odločilnih trenutkih tekme vzame vajeti igre v svoje roke. V moški D ligi igra SoCa Sobema doma proti vodilnemu VBU iz Vidma. Ta ekipa je v celem prvenstvu doslej izgubi- la samo enkrat in je zato favorit tudi v današnjem srečanju. Posebno sedaj, ko igralci SoCe niso v pravi formi in so v zadnjih šestih tekmah zmagali le dvakrat. Te težave gre sicer pripisati tudi poškodbam, boleznim in drugim nevšečnostim, ki so trenerju onemogočile, da bi poslal na igrišče vedno standardno postavo. Ta teden pa so bili na treningih prisotni vsi igralci, kar vliva upanje v so-vodenjskem taboru, da je težko obdobje za ekipo mimo. Videmska ekipa je homogena ekipa, v kateri igra tudi Vedovi, ki je igral tudi v A ligi. Naloga Sočanov je torej izredno težka. Pri dekletih Čaka težja tekma Bor Friulexport, ki igra proti solidni ekipi iz Paluzze, ki je v prejšnjem kolu premaga- la Koimpex. Ta ekipa ima zelo oster servis, med igralkami pa izstopa predvem Anna Solon, ki nosi glavno breme tako v sprejemu kot v napadu. Med tednom borovke niso trenirale v redu, saj je bilo veliko igralk odsotnih zaradi šolskih izletov, bolezni ali drugačnih razlogov. Kljub temu bi morale biti danes prisotne vse igralke, tako da borovke še upajo na presenečenje. Podobne probleme kot trener Bora GombaC je imel na treningih tudi trener De VValderstein. Koimpex igra danes proti Šansonu iz LoC-nika, ki se bori za obstanek v ligi. Slogašice torej ne bi smele imeti večjih problemov za zmago. De VValderstein pa seveda upa, da bodo prisotne vse igralke. Za Koimpex je prav gotovo važnejša tekma prihodnjega kola, ko se bo v gosteh pomeril z tretjeuvršCenim Albatrosom. DEKLICE Sokol - Sgt 3:1 (11:15, 15:2,15:3,15:6) SOKOL: Švara, Antonie, Radetic, Semec, Udovič, Kobau, BrišCek, Peric. Sokolovke so zaigrale precej podcenjevalno. Nasprotnik je zagrizeno zbiral točke in dosegel visoko vodstvo, katerega domačinke niso znale nadoknaditi, Čeprav so v končnici prvega seta zaigrale kot znajo. Od drugega seta dalje je šlo sokolovkam vse od rok; stalno so vsiljevale svojo igro in popolnoma nadigrale vrstnice Ginnasti-ce. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke in dale svoj enakovreden doprinos k zmagi. (Sain) Obvestila SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA organizira avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega pr-venstvaZS. marca. Vpisovanje bo 22. in 23. marca, od 20.30 do 21.30, v prostorih dolinske občinske telovadnice. Za informacije lahko kličete Aleša Stefančiča na tel. St. 6700201, od 8.30 do 16.30, ali Mirana Zobca na tel. St. 228297 po 20. uri. SK DEVIN vabi v nedeljo, 28. t. m. ob priliki zamejskega prvenstva na avtobusni izlet v Sappado v veseli družbi. Pohitite s prijavo na tel. st. 200236 (Bruno). SMUČANJE / PREDZADNJI ZENSKI SLALOM SEZONE Veselje in žalost Urško Hrovat je s 4. mestom doseglo svoj najboljši rezultat v svetovnem pokolu, a je bilo po prvem teku celo pred vsemi! VEMDALEN - V predzadnjem slalomu ženskega svetovnega Pokala v alpskem smučanju, zadnji bo cez jeden dni v Areju, je bito slovensko smučanje blizu novemu velikemu uspehu. Najboljša slovenska slalomistka Urška Hrovat je bila na Pol poti do svoje prve zmage v svetovnem pokalu. Na prvi, zelo tr-ui progi je vodila s 26 stotinkami prednosti Pred mladinsko tekmico, Italijanko Moreno Uallizio. Se desetinko sekunde je zaostala Francozinja Patricia Chauvet, dovolj blizu za Preboj na vrh, kot ji je t° že tolikokrat uspelo, Pa je bila tudi Cetrtou-vršCena Švicarka Vreni bchneider z 41 stotinkami za Hrovatovo. Teža napetosti pred drugim nastopom, ko je drugo progo Schnei-derjeva že odlično presmučala, pa je bila za Urško Hrovat, 18-letno Članico ljubljanskega smučarskega kluba Olimpija, očitno zopet prevelika. Prav nic ni računala, silovito je zaCela, pa vseeno ni uspela pokazati vsega, kar zna in kar bi ji bržčas tudi prineslo prvo zmago v svetovnem pokalu. A nekaj napak je bilo dovolj, da so ji ušle tudi stopničke za zmagovalce. Tako kot v januarskem slalomu za zlato lisico na Pohorju, ko je bila po prvem nastopu sedma, ali pa na svetovnem prvenstvu v Morioki, ko je bila celo Četrta, obakrat pa je nato odstopila. Dvakratna mladinska svetovna prvakinja Včerajšnji zmagovalni oder v Vemdaleju (Telefoto AP) Urška Hrovat H A # Rojena: 18. 2. 1974 Klub: Olimpija Ljubljana 1 \ jjf NajveCji dosežki: mladinska svetovna prvakinja v slalomu 1991 in 1992; svetovni pokal: •4. Vemdalen 93, 6. Maribor 92, 6. Grindelvvald 92 (vse slalom); olimpijske igre 92: 10. mesto slalom. v slalomu se je morala zadovoljiti s Četrtim mestom, kar pa je Se vedno njen najveCji uspeh na tekmi za svetovni pokal, uvrstila pa se je tudi na finale v Are, kjer bo nastopila le najboljša petnajsterica iz svetovnega pokala, mladinska prvakinja in zmagovalke evropskega ter severnoameriškega pokala. Drugi nastop se ni najbolj posrečil niti letošnji mladinski svetovni prvakinji v slalomu Moreni Gallizio, ki je na koncu zasedla 8. mesto, toliko bolje pa sta se odrezali Schnei-derjeva, ki je zmagala, in NovozelandCanka Annelise Coberger, ki je s tretjim mestom obdržala vodstvo v skupni slalomski razvrstitvi. Cobergerjeva letos sicer še ni zmagala na nobenem slalomu, Sch-neiderjeva pa že tretjič. V dvoboju za slalomski globus bo v Areju Se vroCe. Na Startu so bile še tri slovenske smučarke - Mojca Suhadolc in Spela Pretnar, ki sta odstopili že na prvi progi, ter Nives Sitar, ki se s 37. Časom prvega nastopa ni uvrstila v finale. Danes je v Vemdalnu na sporedu veleslalom. Rezultati: 1. Schnei-der (Svi) 1:43.36, 2. Chauvet (Era) 1:43.69, 3. Coberger (NZ) 1:44.01, 4. Hrovat (Slo) 1:44.03, 5. Wachter (Avs) 1:44.26, 6. Kolle-rer (Avs) in Parisien (ZDA) 1:44.49, 8. Gallizio (Ita) 1:44.53, 9. Fil-liol (Fra) 1:44.58, 10. Vogt (Nem) 1:44.82. Svetovni pokal - slalom: 1. Coberger (NZ) 434 točk, 2. Schneider (Svi) 390, 3. Chauvet (Fra) 366, 4. VVachter (Avs) 248, 5. Parisien (ZDA) 230 ... 13. Hrovat (Slo) 132. Skupno: 1. VVachter (Avs) 1155 točk, 2. Seizinger (Nem) 1016, 3. Merle (Fra) 886, 4. Vogt 665, 5. Maier (obe Nem) 543. SMUČANJE / MOŠKI SMUK Slaba vidljivost v Lillehammerju ustavila favorite Zmagal 24-letni Duvillard KVITFJELL - Dolgih skokov polno smukaško progo za olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju so včeraj preizkusili tudi moški. Na tekmi, ki je nadomestila prekinjeni smuk v Aspnu v ZDA, je presenetil tekmovalec s štartno številko 24, 24-letni Francoz Adrien Duvillard. Prav ob njegovem nastopu se je vidljivost bistveno izboljšala, to pa je zatem izkoristilo še kar nekaj tekmovalcev. Na koncu so med petnajsterico ostali le trije tekmovalci prve jakostne skupine. Izmed Francozov, ki so družno zboleli za gripo, se je ob odsotnosti poškodovanih Alphanda in Reya med deseterico uvrstil Se Christian Pie. Adrien Duvillard, v dosedanjih smukih za svetovni pokal najbolje uvršCen na 8. mesto, prihaja iz znane smučarske družine, že njegov oce, prav tako Adrien, pa je v šestdesetih letih dobil smuk v Kizbiihlu. Drugi je bil italijanski smukač VVerner Peratho-ner, med petnajsterico pa so bili še trije Italijani: Luca Cattaneo, Josef Polig in Luigi Colturi. Tretji je bil lokalni heroj Atle Skaardal. Drugi »veliki« so bili razočarani: Girardelli se je komaj izognil padcu in bil 28., Aamodt je zgrešil vratca, Heinzer je bil le 24., nesojeni zmagovalec 1 DANES j Na startu dirke od Milana do Sanrema jih bo 200 SANREMO - Na startu današnje že 84. kolesarske dirke °d Milana do Sanre-TOa, ki meri kar 294 kilometrov in šteje tudi kot prva preizkušnja za svetovni pokal 1993, bo °krog 200 kolesarjev, pripadnikov 20 moštev, med te-uu pa skoraj vsi svetovni asi, posebno Pa velika tekmeca zadnjih dveh sezon, »gospodar« etapnih dirk Miguel Indu-rain in svetovni pr-vak Gianni Bugno. Med velike favorite te včasih uvodne, Se vedno pa naj-Pomembnejše spomladanske dirke Za poklicne kolesarje, poznavalci omenjajo posebej Francoza Jalabarta, Švicarja Zuellea in najboljšega italijanskega Sprinterja Maria Cipollinija, Ce pa Pri ocenah upoštevamo vrsto dirke in tormo kolesarjev ni mogoče zanemariti niti nekdanjega svetovnega prvaka Maurizia Fondrie-sta, ki po nekaj sivih sezonah obljublja vrnitev v sam vrh, letos pa je zmagal že na petih dirkah. Udeleženci bodo tekmovali tudi za točke svetovnega Pokala, ki obsega deset dirk in končno Preizkušnjo na kronometer za najboljšo Petnajsterico, Prihodnja pa bo že ‘k aprila po Flandriji. NOGOMET / 2REB EVROPSKIH POKALOV V 2ENEVI Atletico Madrid ■ Parma Juventus - Pariš St Germain ŽENEVA - Včerajšnji žreb dveh evropskih klubskih nogometnih pokalov ni bil ravno najbolj naklonjen italijanskima ekipama Parmi, oz. Juventusu. Ko pa gre za polfinale teh evropskih tekmovanj, upati na t.i. »lahke nasprotnike«, je skoraj nemogoče. V pokalu pokalnih zmagovalcev bo namreč Parma igrala proti Atleticu iz Madrida, Juventus pa se bo v pokalu UFA spoprijel s francosko ekipo Pariš Saint Germain. Madridski Atletico je v Četrtek v povratnem Četrtfinalnem srečanju zanesljivo premagal 01ympiakos s 3:1 (1:0) in se tako uvrstil v polfinale, saj je bil na prvi tekmi izid 1:1. Strelca za Spance sta bila Manolo v 10. in 59. ter Alfaro v 67. min. Za Grke pa je dal gol Taslugui-dis v 61. min. »Želeli smo se izogniti moskovskemu Spartaku, radi pa bi bili igrali z Antvverpnom, žreb nam je dodelil Atletico Madrid, ki je gotovo neugodne nasprotnik, ni pa nepremagljiv. Nedvomno je Atletico z odhodom Futreja precej manj učinkovit, navijači tega kluba pa so med najbolj vročimi v Evropi. SreCa je, da bomo povratno tekmo igrali v Parmi,« je dejal predsednik Parme Giorgio Franceschi. Glavni tajnik Atletica Clemente Villaverde pa meni, da je celo prednost igrati prvo srečanje doma: »Že na prvi tekmi moramo visoko zmagati in nato bo seveda vse lažje. Mislim, da bo prav polfinalno srečanje s Parmo pravzaprav finale tega pokala.« V drugem polfinalu bo moskovski Spartak, ki je na obeh četrtfinalnih tekmah premagal Feyenoord, igral proti Antvverpnu. «Paris Saint Germain je zelo dobra ekipa, doslej pa smo jo že dvakrat premagali in Ce v tretje gre rado ...« pravi Juventusov tehnični direktor Morini. Demantiral je tudi novice, da bo Trapattonijev obstanek na Juven-tusovi klopi odvisen od uvrstitve v finale tega pokala. »Juventus je gotovo ekipa z najveCjim prestižem od vseh v letošnjem polfinalu in zato smo tudi zadovoljni, da se lahko potegujemo s tem klubom. Ce bi ga premagali, potem bi postali ena najmočnejših evropskih ekip. Sicer pa bi bila moja Zelja, da bi bil finale francoski, to je, da bi igrali z Auxerreom,« je pristavil tehnični vodja Parižanov Jean-Michel Moutier. Auxerre pa se bo v polfinalu pomeril z Borussio iz Dortmunda, ki je v četrtfinalu izločila Romo. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Atletico Madrid (Španija) - Parma (It) Spartak Moskva (Rusija) - Atvverpen (Belgija) Tekmi 7. in 21. 4. Finale 12.5. v Wembleyu. POKAL UEFA Juventus (Italija) - Pariš Saint Germain (Francija) Borussia Dortmund (Nemčija) - Auxerre (Francija) Tekmi 7. in 21.4. Finalni tekmi 5.5. na igrišču zmagovalca prvega para in 19. 5. na igrišCu zmagovalca drugega para. Izbrali so tudi datum in sedež finala pokala prvakov: tekma bo 26.maja v Miinchnu. Pariš St Germain je proti Real Madridu (4:1) dosegel nenadejano uvrstitev v polfinale pokala UEFA, do živega mu ni v četrtek mogel niti slovitii Butragueno (Teief. AP) Aspna A. J. Kitt pa 29. Danes bo v Kvitfjellu še en smuk, jutri pa superveleslalom. Rezultati: 1. Duvillard (Fra) 1:42.32, 2. Peratho-ner (Ita) 1:42.68, 3. Skaardal (Nor) 1:42.72, 4. Rzehak (Avs) 1:42.74, 5. Kernen (Svi) 1:42.96, 6. Assinger (Avs) 1:43.16, 7. Pie (Fra) 1:43.25, 8. Socher (Kan) 1:43.26, 9. Hoflehner (Avs) 1:43.36, 10. Cattaneo (Ita) 1:43.38, 12. Polig in Colturi (oba Ita) 1:43.63; svetovni pokal -smuk: 1. Heinzer (Svi) 501 točka, 2. Skaardal (Nor) 398, 3. Mahrer (Svi) 321, 4. Besse (Svi) 316, 5. Girardelli (Luks) 286; skupno: 1. Girardelli (Luks) 1208 točk, 2. Aamodt (Nor) 822, 3. Heinzer (Svi) 729, 4. Tomba (Ita) 692, 5. Ma-der (Avs) 686 ... 19. Jure Košir (Slo) 276. H NOGOMETh J. Cruijff trener Barcelone doleta 1995 BARCELONA -Johan Cruijff bo Se naprej trener Barcelone. Obnovil je namreč pogodbo do 30. junija 1995. Koliko denarja bo Cruijff vnovčil za to novo pogodbo, ni znano. Ve pa se, da bo prejel približno 6 milijard lir, če ga bo Barcelona predčasno »odslovila«. V pogodbi je baje tudi zapisano, da bo katalonski klub dovolil Cruijffu, da vodi nizozemsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v ZDA leta 1994, seveda če se bodo »tulipani« nanj sploh uvrstili. NOVICE Rusija in Francija za zlato STOCKHOLM - Na svetovnem rokometnem prvenstvu je prvi poraz doživela tudi Švedska. Kar z desetimi goli razlike jo je premagala Rusija. Za naslov svetovnega prvaka se bosta torej pomerili Rusija in Francija, za bronasto kolajno pa Švedska in Švica. Rezultati končnice: skupina A (Stockholm): Islandija - Danska 27:22 (13:7), Rusija - Švedska 30:20 (11:8), Nemčija - Madžarska 22:21 (12:7); vrstni red: Rusija 9, Švedska 8, Nemčija 6, Islandija 4, Danska 3, Madžarska 0; skupina B (Halmstad): Francija - Egipt 19:16 (11:7), Švica -Španija 29:28 (16:10), Češka in Slovaška - Romunija 23:21 (11:12); vrstni red: Francija 8, Švica 6, Španija 5, Češka in Slovaška 5, Romunija 4, Egipt 2; od 13. do 16. mesta (Eskilstuna): Avstrija - Norveška 23:23 (12:13), Južna Koreja : ZDA 35:28 (18:16); konCni vrstni red: 13. Norveška 5, 14. Avstrija 5, 15. Južna Koreja 2, 16. ZDA 0. Zmagal Bjorn Dtihlie STREBSKE PLEŠO - Na zadnji posamični tekmi smučarskih tekačev za svetovni pokal je na 15 km dolgi preizkušnji zmagal ta čas najboljši tekmovalec na svetu, Norvežan Bjorn Dahlie. Na stopničke za zmagovalce sta stopila še Italijana Marco Albarello in Silvio Fauner. Rezultati: moški - 15 km (klasično): 1. Dahlie (Nor) 41:35.0, 2. Albarello (Ita) 41:57.5, 3. Fauner (Ita) 42:02.1, 4. G. Skjeldal (Nor) 42:12.5, 5. De Zolt (Ita) 42:12.6, 6. Mogren (Sve) 42:33.9, 7. Alsgaard (Nor) 42:36.0, 8. Siversten (Nor) 42:42.4, 9. Smirnov (Kaz) 42:52.2, 10. Palvara (Ita) 42:56.6. V Atlanti ženski nogomet in odbojka na plaži ATLANTA - Na olimpijske igre v Atlanti leta 1996 bosta verjetno kot Športni disciplini vključena tudi ženski nogomet in odbojka na plaži (beach volleyball). “Čakamo na predloge organizacijskega komiteja iger, o katerih bomo odločali na zasedanju septembra v Monte Carlu, ” je včeraj po zaključku seje izvršnega komiteja MOK dejal predsednik Juan Antonio Samaranch. Po Samaranchevih besedah triatlon nima več možnosti, da bi ga vključili-na olimpiado v Atlanti. “Upam pa, da bomo ta po celem svetu popularni Šport lahko videli na olimpiadi leta 2000.” Predsednik MOK je Se povedal, da bo olimpijski program na olimpijskem zasedanju, ki bo leta 1994 v Parizu, močno spremenjen in predelan. “Mesto, ki ga bomo v Monte Carlu izbrali za gostitelja olimpijskih iger leta 2000, bo moralo sprejeti tudi dejstvo, da bo program drugačen, ” je dejal Samaranch. (STA/dpa) Sacchi izbral Mellija RIM - Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sacchi je ojbavil seznam kandidatov zad ržavno selekcijo, ki bo v sredo, 24. t.m. ob 20.30 igrala v Palermu kvalifikacijsko tekmo za SP v ZDA 94. Tokratna Sacchijeva novost je ta, da je prvič poklical v reprezentanco tudi napadalca Parme Mellija. Seznam: Albertini (Milan), D. Baggio, R. Baggio (oba Juventus), Baresi, Costacurta (oba Milan), Di Mauor (Fiorentina), Eranio (Milan), Fuser (Lazio), Lentini, Maldini (oba Milan), Mancini (Sampdoria), Melli (Parma), Marchegiani (Torino), Pagliuca (Sampdoria), Porrini (Atalanta), Signori (Lazio), Vierchovvod (Sampdoria). Balbo privabil Basileja VIDEM - Jutrišnjo prvenstveno tekmo Lazio -Udinese si bo ogledal tudi zvezni trener argentinske reprezentance Alfio Basile, da bi preveril formo »Videmčana« Abela Balboa in ga poklical v selekcijo za ameriški pokal. Basile bo prihodnjo nedeljo sledil tudi tekmi Roma - Fiorentina, pri katerih igrata Caniggia in Batistuta. Doživljenjska izključitev INDIANAPOLIS - Ameriški metalec diska Kamy Keshmiri je doživljenjsko izključen, ker je jemal nedovoljena poživila. Ameriški atlet kar dvakrat ni hotel pred antidoping komisijo, kar predvideva izključitev. Keshmiri je bil že izključen za štiri leta zaradi dopinga. Sedaj pa nov primer in seveda dokončna diskvalifikacija. Mansell najhitrejši Začel je kot pravi šampjon. Na treningu prve dirke v formuli indy v Avstraliji je britanski pilot Nigel Mansell dosegel najboljši čas (povp. hitrost 164 km/h) pred Emersonom Fittipal-dijem in Kanadčanom Tracyjem. TENIS / NA TURNIRJU V KEY BISCAVNEU Prvi favorit Jim Courier je izpadel KEY BISCAVNE - Slabo vreme Se naprej povzroča precej težav organizatorjem teniškega turnirja na Floridi, kjer morajo nekateri favoriti kot na primer Courier, Stich ali Grafova igrati kar dvakrat dnevno. Nepripravljenost prirediteljev turnirja se kaže tudi v tem, da na osrednjem igrišču niso pripravili drenaže za odtok vode mislec, da več kot kakšno nevihto na celotnem turnirju ne bodo videli. Dež predvčerajšnjim pa je tako namočil igrišča, da so morali včerajšnje dvoboje prestaviti za veC ur. Tako sta Edberg in Forget namesto na centralnem igrišCu, ki sprejme 12.800 gledalcev igrala na neuglednem igrišču številka 7, kjer je lahko bilo samo 250 gledalcev. Agassi in Krajicek sta morala na igriSCe Številka 1, kjer je ograja med tribuno in igriščem oddaljena le dva metra od igralcev. Številni medklici so zato zelo motili Agassija, ki proti napadalni Krajickovi igri ni mogel napraviti ničesar. Več kot pet tisoč gledalcev je dobesedno dihalo z Američanom, ki je po izgubljenem prvem setu zaigral bolje, povedel v drugem s 5:3, nato pa izgubil Štiri igre zapored, v katerih se je Krajicek izkazal z uničujočimi začetnimi udar- _____________________Aleš Fevzer_____________________ ci in izvrstnimi volleyi. Najbolj se je nad odpovedjo igranja na osrednjem igrišču razburjala Jana Novotna, ki je po petih urah čakanja izgubila z Gabrielo Sabati-ni. Mnogi so tiho upali, da bo Čehinja, potem ko je lani novembra na zaključnem turnirju Virginia Slims v New Yorku premagala Steffi Graf, vzela »skalp« še Ar-gentinki. Na začetku drugega niza je sicer uspel break, kar pa je bilo tudi vse. Na tiskovni konferenci se je Novotna zelo pritoževala nad sodniki, ki so ji dosodili pet prestopov pri začetnem udarcu. Moški del turnirja se Se naprej nadaljuje s presenečenji. 21-lemi Južnoafričan češkega porekla Marcos Ondruska je po zmagi proti Cangu presenetil še Sticha zopet brez težav v dveh setih. Najbolj pa v novinarskih krogih odmeva poraz prvega nosilca Jima Courierja, ki so ga vsi že videli kot zmagovalca »Liptona«. V nočnem dvoboju je bil vse boljši Avstralec Mark VVoodfor-de boljši v treh nizih. Nemci so povsem panični - Boris Becker je prišel do tretjega kola, ne da bi sploh stopil na igrišče (v prvem kolu je bil prost, v drugem mu je dvoboj predal Italijan Pozzi), nato pa je bolan obležal v hotelski sobi in predal dvoboj Švedu Kultiju. Ce bo v današnjem polfinalu Sabatini premagala Grafovo bo turnir za njih prava polomija. Razlogi za strah so veC kot upravičeni - na Floridi je Sabatinijeva zmagala v zadnjih osmih dvobojih. Bo danes 9:0 ali 8:1 se sprašuje tudi 12.800 gledalcev, ki imajo vstopnice za osrednje igrišče. MoSki 4. kolo: Edberg (Sve, 3) - Forget (Fr) 6:2, 6:4, Korda (Češka, 5) - Raoux (France) 6:4, 6:4, VVashington (ZDA) - Kulti (Sve) 7:5, 7:6 (7:3), P. McEnroe (ZDA) -Rosset (Svi) 4:6, 7:6 (7:2) 6:0, Krajicek (Niz) - Agassi (ZDA) 6:2, 7:5, VVoodforde (Avstralija) - Courier (ZDA, 1) 6:3, 2:6, 6:2, Sampras (ZDA, 2) - Medvedev 6:7 (5:7), 6:3, 6:2, Ondruska (JAR) - Stich (Nem, 9), 7:6 (7:3), 6:3; ženske - četrtfinale: Graf (Nem, 1) - Tauziat (Fr, 8) 6:1, 6:0, Sanchez Vicario (Spa, 2) - Meskhi (Gru) 7:5, 6:1, Sabatini (Arg, 3) - Novotna (Češka, 6) 6:2, 6:3, Date (Japan, 16) - M. J. Fernandez (ZDA) 7:6 (7:4), 6:3. PRIREDITVE 20 Sobota, 20. marca 1993 z— SLIKARSTVO / SREČANJE V MUZEJU REVOLTELLA r KNJIGA / LETO ODMRZNITVE - Oi Poklon umetniku Lojzetu Spacalu Dvorana Baroncini je gostila, v organizaciji mednarodne letne akademije lepih umetnosti, umetnika Lojzeta Spacala in umetnostnega kritika ter bivšega ravnatelja mestnega muzeja Revoltella Giulia Montenera v pogovoru o slikarjevem življenju in delu z naslovom »Poklon Spacalu«. Giulio Montene-ro pa smatra, da je najlepša oblika poklona klepet ob predvajanju diapozitivov, da s tem ponovno prehodimo umetnikovo ustvarjalno pot, razgovor med prijatelji in ljubitelji umetnosti. Za razumevanje in globlje spoznanje umetnikovega dela pa so potrebni tudi nekateri podatki o slikarjevem življenju in posebno dogajanja, ki so vplivala na njegov razvoj in s tem tudi kasneje na njegovo delo oziroma pot, ki jo je izbral za izražanje. Tako je prehodil kritik v grobih obrisih predvsem začetno Spacalovo zivljen-sko pot, ko je mladenič v konfinaciji začel s slikanjem s povsem neobičajnim povodom. Ko se je vrnil v Trst, je dokončno izbral slikarski poklic ter se lotil študija, ga dokončal kot tudi habilitacijo za poučevanje. Ker je bil sin kamnoseka, bi pričakovali, da se bo ukvarjal tudi s kamnom. Pa ga je ravno ta vezanost preko oCeta na kamen, odvračala od tega, kamen je res uporabljal, a le kot material, prah, katerega je nanašal na svoja platna kot matericno snov za upodobitev hrapavosti površin. Ostal pa mu je kamen kot stilni element v slikah in grafikah. In ta stilni element se ponavlja v raznih oblikah v vseh ustvarjalnih ciklusih, za katere kritik Montenero trdi, da so kot letni Časi, ki si sledijo, vendar pa ravno tako tudi prepletajo. Niso namreč ti ustvarjalni ciklusi, ki jih ne karakterizira samo tematski element, ampak jih lahko opredeljuje jezikovna komponenta, ali pa tehnična, strogo Časovno ločeni. Spacal se ob izteku enega loteva novega, pa se občasno vrača k prejšnjemu tako, da je prepletanje nujno. Od začetnega realizma, pa čeprav stiliziranega, izglodalo bi celo nekoliko naivnega, se poCasi Spacal podaja v vode vedno večjega poenostavljanja, pa se spet vrača v nekaterih svojih delih do neorealizma, kot v portretu matere. V tem svojem ciklusu se pojavi to, kar Montenero imenuje magični realizem: sanjske pokrajine se polastijo platna, nekoliko gredo tudi v surealizem, vendar je domišljija tista, ki prevladuje. In tu se že pomaknemo v Sergij Cesar drugi ciklus, karakteriziran po uporabi grafike, predvsem lesoreza. Les mu s svojo neenakomerno strukturo daje zagona, da isto uporabi kot znak, nakazuje mu smernice kompozicije, vodi mu rezilo, ki ne odstranjuje materije, ampak poudarja obstoječo strukturo v pomoč zamišljeni risbi. Znaki se osvobajajo formalnih spon in realnosti in se v svoji abstrakciji približujejo prostorski gla- sbeni govorici. To je prehod od figuralike do abstraktnosti, ce poenostavimo definicije. Kajti redkokdaj se v zgodnjih obdobjih Spacal podaja v čisto abstraktnost, vedno je, čeprav zabrisana, prisotna figuralna komponenta, ki daje možnost preprostega branja stvaritev. Zato pa se v naslednjih ciklusih umetnik vse bolj približuje prečiščevanju svojega upodabljanja in prehaja v znakovno simboliko, posebno v kasnejših grafikah, ko začenja uporabljati govorico neobdelanega lesa in njegovih znakov kot matrico za nanos barvnih kombinacij na papir. Njegova grafična in slikarska govorica gresta vedno bolj v ploskovnost, vendar kompozicija barvnih ploskev in odnos do prostora okoli njih pelje v globinsko zaznavo in s tem, v kontrastu s ploskvami, v prostornost. Les ostane še vedno kot prenosnik likovne ideje na grafični papir, upodobljeni predmet pa se pomakne v drug material in sicer kamen. Kamen kot znak v prostoru, kompozicija v naravi, naravna ali ustvarjena po človeku, sled in pomnik minljivosti, nagrobnik, okamenele stopinje. Znaku pa se pridruži tudi v začetku omenjeni prah ali pesek kot »gradbeni« material slike, ki ji daje hrapavost, matericnost, realno vendar mikro reliefnost. In ko smo že pri gradnji, vidimo, da Spacal počasi razgradi pokrajino in njene dele na enostavne elemente in jih po lastni presoji spet sestavi v novo celoto, ki z maloštevilnimi oblikami zaobjame nov svet, svet domišljije in občutij dopolnjen z minimalnimi, ponavljajočimi se znaki, ki delom dajejo neko magično strukturo in občutek neskončnega potrpljenja v poetičnem kontekstu. Politični letopis Vinka Beličiča Ivanka Hergold Vinko BeliCič (roj. 1913. leta v Črnomlju) je avtor veC pesniških in proznih knjig. Pripovedno delo, »Leto odmrznitve« je 1. 1992 izdala Goriška Mohorjeva družba v sklopu svoje koledarske zbirke za leto 1993. Kot domala ves Beličičev litararni opus je tudi ta knjiga avtobiografska. V dvanajstih poglavjih so popisane politične in družbene spremembe leta 1990 v Sloveniji, kakor jih doživlja in razume Bine Zurtič, ki se je kot idejni nasprotnik komunizma in simpatizer domobranstva »umaknil« na tuje že leta 1945. No, pripoved se zaključi z Epilogom, iz katerega izvemo, kako je glavni junak po skoraj polstoletni odsotnosti doživel svojo enodvnevno vrnitev v rojstni kraj 24. avgusta 1991. Pisatelj je pripoved postavil v naselje blizu obmejne postaje, časovno pa jo spretno začel marca, ko se v mrzlih krajih zaCne sneg tajati. Sploh je tudi drugod v pripovedi več opisov vremenskih prilik in menjavajočih se letnih Časov, s Čimer pisatelj dogodke in doživetja rahlo simbolno spod-mika s težkih tal politične stvarnosti, jih mestoma lirizira in tudi nekoliko privzdigne. »Sneg je ležal pol stoletja na našem narodu,« je rečeno v prvem poglavju v pogovoru med upokojencem Binetom 2u-ničem in ostarelim profesorjem Glivarjem, tudi ta je tik pred upokojitvijo. Stara človeka, oba politična emigranta, se srečujeta na sprehajalnih stezah, kdaj tudi po maši v baru in komentirata politične dogodke v Sloveniji. Oba sta kakor en človek, ena duša, kakor da je Glivar služil pisatelju bolj za to, da mu ni bilo treba pisati monologov, s tem pa je dosegel tudi večjo tekstovno razgibanost. »Odmrznitev« napovedo v začetnem poglavju bližajoče se prve demokratične volitve v domovini. Možaka se hudujeta tudi na slovensko pornografijo, ker je pač posledica boljeviškega režima. Vesta, da je levi- ca na psu, a protilevica je nespretna, revna in ima pod psihološkim vplivom mlade rodove. Nekaj upanja imata že, saj pretekli grehi in imena komunistov (o pokolih domobrancev in o njihovem potratnem življenju) v tisku počasi prihajajo na dan. ZuniC je vznemirjen, zatopljen v davne slike iz albuma... Vznemirjenost se ga drži tudi, ko piše bivši sošolki, emigrantki Anici v Agrentino in ji sporoča, kaj pišejo časopisi, predvsem pa, da je »noc rdeCe more minila«. Torej na pogovorih (o tem, kaj emigranta bereta v časopisih in kaj sta videla po telvi-ziji) in pismih kronološko spretno zgrajen politični letopis! Tu je že predvolilni boj, ob katerem starčka skrbi, kako se bodo karte obrnile za Cerkev, ki se v rdeCem režimu tudi ni častno držala, recimo v odnosu do spomina na Lamberta Ehrlicha. Spremljata TV boj kandidatov za predsedstvo, komunistično kamaleonsko menjavo barv in odnos cerkvene in posvetne oblasti do zločinov nad domobranci. (Vprašanje domobranstva je v knjigi na več mestih razčlenjeno). Veselita se ob novici, da je Slovenija dobila svobodni parlament in da je levica na tleh. Tako ZuniC piše Anici v Argentino o prvi seji parlamenta in o zgodovinskem govoru predsednika F. Bučarja. Kajpada teh dogodkov še ni konec: že je tu nova vlada in že so tu težave: gospodarske in tiste z »včerajšnjiki«, ki so zdaj poraženci in grdo gledajo, kako bi se maščevali. ZuniC včasih tudi sam pred televizorjem spremlja odkopavanje kosti pobitih žrtev ali spravne slovesnosti, se o tem pogovarja s prijateljem in piše Anici... Dosti je zgražanja nad tem, da imajo ljudje domobrance še zmeraj za izdajalce, zaradi česar se Glivar ne bi rad vrnil v domovino. Tudi Zimicev prijatelj zlatomašnik se je od tam hitro in rad odpravil nazaj v Čile. ZuniC in Glivar se lotita tudi zapravljivih kulturnikov in od daleč stojita ob strani mini- stra Capudra, v smetarski aferi pa tudi držita s še nepokvarjeno novo oblastjo. V decembrskem pismu Anici pa se že napoveduje nov dogodek: plebiscit za neodvisno državo. V pogovoru s prijateljem nato pretreseta uspešnost plebiscita, a že ju skrbi, kako se bodo stvari obračale ob pisanju nove ustave, omenjata tudi grožnje z Juga. Bojita se tudi, da ne bi dobro organizirani levičarji spet kdaj zmagali na novih volitvah... Nekaj silno zagatnega je v vsem tem pi-sanju, v tem politiziranju od daleč. Vmes stoji res cela polovica stojetja, skoraj pol stoletja živega življenja v živi, čeprav res rdeči domovini. Tragičnost je v tem, da so se spremembe dogajale že desetletja in poCasi, se nazadnje zgodile čisto novim ljudem in za nove rodove. Zločinci spred petdesetih let so ostali zloCinci (celo bež kazni!), žrtve so ostale žrtve. V zunanjem svetu ni kraja, kamor bi se lahko Zunič in njegovi vrnili po tolažbo in na poravnavo za prestane krivice in gorje. Sprava se je zgodila samo na simbolni ravni in kajpak (kot razberemo iz zgodbe o verjetni vrnitvi posestveca ZuniCeve matere dediču) na materialni. Ali se naj gre spravit z Mačkom? Vse hudo in strašno se je za 2u-nica že zgodilo. Enodnevna vrnitev v rojstni kraj priča prav o tem, o nezmožnosti, da se vrneš v preteklo stanje nedolžnosti in mladosti na neki zunanji naCin. Zunič najde upanje in tolažbo samo pri Bogu in v naravi, kjer se manjave dogajajo na tako pomirjujoč način. Vprašanje vojnih pemagancev, zločina in kazni, sploh velikih, a gotovo ne zadnjih, sprememb v politiki in družbah je v knjigi sicer ujeto, a pddano s čisto posebno optiko. To je pogled od daleč, z roba (socialnega, političnega, pisateljskega), tako rekoč iz fotelja pred TV ekranom, ko so oci od več desetletij trajajoče bolečine in oprezanja že zastrte in utrujene. ŠOLSTVO / IZŠLO JE IZVESTJE ZA SOLSKO LETO 1990/91, KI GA 2E VRSTO LET UREJA PROF. ROBERT PETAROS Izčrpen prikaz stanja in delovanja slovenskih srednjih šol na Tižaškem Pred dnevi je prišlo iz tiskarne 'Tzvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1990-91”. Publikacijo izdajajo ravnateljstva slovenskih srednjih šol, že lepo vrsto let pa jo pripravlja in ureja prof. Robert Petaros. Likovno jo je opremil Fabio Smotlak, natisnila pa tiskarna Graphart v Trstu. Pomembno je še omeniti, da so izid Izve-stja podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem. Vsebinsko je tudi to najnovejše 'Tzvestje”, ki sicer kasni za eno leto glede na šolsko in koledarsko leto, kar pa je najbrž posledica zamudnega zbiranja gradiva, urejeno po že usta- ljenem sistemu: za vsak zavod posebej so najprej navedena imena članov profesorskega zbora in neučnega osebja, potem se zvrstijo seznami dijakov po razredih z grafično oznako njihovega šolskega uspeha vključno z maturitetnimi, sledijo navedbe naslovov slovenskih nalog in nazadnje še pregled spremljevalne dejavnosti vsakega posameznega zavoda oziroma njihovih dijakov na šoli iz izven nje. Iz zaključne razpredelnice, ki pregledno povzema podatke posameznih zavodov o številu dijakov in njihovih uCnih uspehov v obravnavanem šolskem letu, je razvidno, da je bilo leta 1990-91 na vseh za- vodih skupno vpisanih 1425 dijakov od katerih 733 deklet in 692 fantov, da jih je ob koncu šolskega leta bilo prisotnih 1415, da jih je v poletnem roku izdelalo 728 ali nekaj več kot 50 odst., v jesenskem roku pa 185, da je razred ponavljalo natanko 100 dijakov, neocenjenih pa bilo 8. K zaključnemu izpitu je bilo pripušCe-nih 359 dijakov, od katerih jih je izdelalo 350. Iz pregleda izvenuč-nega delovanja zavodov (manjka le pregled za Znanstveni in klasični licej F. Prešeren) je lepo razvidno, da je ta dejavnost bila dokaj razvejana bodisi na zavodih samih kot izven njih in da je ta dejavnost v širšem smislu pomembno do- polnjevala tudi samo pedagoško plat učnih programov. Na raznih podučnih izletih in ekskurzijah, z obiski razstav ter gledaliških in glasbenih prireditev, z udeležbo na predavanjih, na srečanjih z dijaki drugih zavodov, ne le slovenskih, in z lastnimi nastopi, so si dijaki nabirali dodatno znanje in poglabljali že pridobljeno, seznanjali so se s pestro družbeno problematiko okolja, v katerem živimo in tudi širšega. Pohvalno je tudi dejstvo, da so občasno prihajali na šole naši pomembni zamejski in matični predavatelji, glasbeni, gledališki in literarni umetniki in dijake v neposrednem soočanju seznanjali s Svojo dejavnostjo. Spoznavati živo življenje izven šolskih klopi, spoznavati ožjo in širšo slovensko domovino, državo v kateri živimo in tudi širši evropski prostor, vse to ni le koristno, pač pa je spričo današnje soodvisnosti vsega sveta, takorekoč nujno. Na koncu dopolnjujejo 'Tzvestje 1990-91 še prispevki podpisanih ali nepodpisanih sodelavcev o udeležbi nabrežinskih srednješolcev na srečanju manjšinskih šol v Wal-lesu, o izletu tržaških malih maturantov po Sloveniji, o izpopolnjevalnem tečaju za profesorje srednjih šol, o publikacijah, ki so jih napisali profesorji sred- POEZIJA / POSEG PROF. BOGOMILE KRAVOS V SLOVENSKEM KLUBU Rahločutnost narečne pesnice Marije Mijot Vir Mijotinega navdiha je svetoivanska stvarnost na začetku stoletja. Njej lastna rahločutnost in pretresi, ki jih je doživela med H. svetovno vojno, so jo potrjevali v potrebi po ovrednotenju in pomensko globjem prikazu sveta, ki je tonil v pozabo: vaško okolje se je spreminjalo v periferijo in preraščalo v mesto samo. Pesnicni idealni svet se je stapljal z vnaprej nenaklonjenim svetom in se v njem izgubljal. V tem svetu so živeli manderjerji in ..., perice, ki so zjutraj hodili v mesto in se zvečer vračali domov. Enolično- st, prepleteno z vsakdanjimi skrbmi za obstanek, je plemenitila trdna povezanost vseh elanov skupnosti, ki je ustvarjala primerno ozračje za rast in razvoj. Od polovice prejšnjega stoletja dalje je bilo kulturno delovanje pri Sv. Ivanu izjemno razvejano in plodno. Mijotova je iz tega izobilja zajemala, vendar se je zavedala, da se je ustvarjalnost izo-braženejših opirala na iznajdljivosti malih ljudi, med katere je sama spadala. Del tega bogastva je bil tudi jezikovni kod, ki je omogočal ubesedovanje vsega važnega in zanimivega. Dialekt je v besedišču precej siromašno izrazno sredstvo in se v njem lahko izpoveduje le, kdor je razne odtenke čustev doživljal preko tega jezikovnega koda. Urejeno up o vedo vanj e je težka naloga, še težavnejše je zapisovanje v dialektu izraženih misli. Pri tem delu se je pesnica oprla na nasvete zanesljivih prijateljic, ki so z njo pretresale pomenski odtenek uporabljene besede in ji pomagale najti ustrezen zapis. Tako so nastajale pesmi, ki imajo tudi etno- NareCni pesnici Mariji Mijot je Slovenski klub pred kratkim posvetil lep večer, na katerem je o slavljenki spregovorila prof. Bogomila Kravos. Njen poseg objavljamo v prepričanju, da je prispevek svetoivanske pesnice vreden vse pozornosti. grafski pomen, saj obravnavajo svetoivansko varianto ljudskih običajev. Naj omenimo opis poteka pustnih navad (Tržaške pust pred s tu lete, Pust je umrou, Pagrjeb oud pusta), ali vasovalsko pomladno razpoloženje mladine (Pomladanska nuč pr’ patuoke), pa še priprave na praznovanje vaškega zavetnika (Za kres pr’ Svjetme Jevane, Svetje- vanske sTnenj). Zanimivi so tudi opisi peric (Perice se menejuo, Papjeu) in ženske problematike v svetoivanski skupnosti (U muaje Cuhne, Pamenek, Siša oub ceste, Na uvinke uozkega klanca). V takem okolju se otroci igrajo s tem, kar jim je na razpolago, izkaže se kreativnost otrok in staršev, ko ustvarjajo igre in igrače (Nr-lepše jegraCe, Jucka prstek cucka, Cegane). Skrb za otroke je vedno v ospredju, o Čemer priča tudi zapis več uspavank in pozornost, ki jo odrasli posvečajo vzgojnim momentom (Suhcena miška, Siromak kus, N’š Pepček). Ko v tem svetu posameznika doleti nesreča, doživlja vse trezno, brez patosa, ker se ob njem zgrne celotna skupnost (Nepreskrblena družina, MTleč u šiše). Moška komponenta te družbe pa je osvetljena predvsem ob kozarcu vina (Slabo vreme, Ricmanje suo krive), ali pa ob izpovedovanju ljubezenskih čustev. Pe- smi z ljubezensko tematiko je dosti in vse so polne miline, pa tudi temperamentnih odločitev, ki so značilne za ljudsko obnašanje, kjer ni časa za objokovanje in tarnanje. Kakorkoli že, vsaka situacija mora biti razčiščena, ker se sicer porazdelitev vlog elanom skupnosti ne izide. Ob glavnih potezah Mijotine poezije je treba podčrtati še radoživost in optimizem, ki vejeta iz vsake pesmi. Pesnici omogoča tak pristop zaupanje v vaško skupnost, iz katere raste solidarnostni princip. Spoštljivost in vzajemnost pa sta po njenem osnova za dobro, urejeno življenje. Prva Mijotina pesniška zbirka Souze jn smeh je izšla leta 1962, druga razširjena izdaja pa leta 1969. Občasno je Mijotova objavljala še v Jadranskem koledarju in Primorskem dnevniku, pisala je kratke dialoške prizorčke ob raznih priložnostih in skoraj vedno po naročilu. Po izidu prve pesniške zbirke je U. Vrabec uglasbil tri njene pesmi, I. Ota pa eno. Sedaj živi Mijotova že nekaj let v domu za ostarele in tam je maja slavila svojih 90 let. njih šol (vseh je kar 21), o novih šolskih knjigah oziroma prevodih iz italijanščine in še o mladinskih raziskovalnih taborih med Slovenci v Italiji z ustrezno razpredelnico. Na uvodnem mestu "Izvestja” je se-stavek-pozdrav samostojni državi Sloveniji-Članek se začenja z razvitjem nove slovenske državne zastave na slovesnosti pred parlamentom v Ljubljani 25. junija 1991, se nadaljuje z omenjanjem obrambe komaj pridobljene samostojnosti pred tanki in oklepniki JLA, nato pa preleti skozi zgodovinska obdobja bojev za narodno samobitnost Slovencev proti tujim navalom od kralja Sama preko Ljudevita Posavskega, celjskih grofov, kneza Koclja in solunskih bratov sv. Cirila in Metoda, preko Velike Karantanije, Habsburžanov in Turkov, kmečkih uporov in "pomladi narodov”, gospodarske kolonizacije, grozot prve svetovne vojne in njenih posledic, preko bazoviških junakov in "epopeje strahot druge svetovne vojne” v kateri so slovenski "sinovi umirali za boljše in človeka vrednejše življenje, po njej pa ponovno skoraj petdeset let tlačanih novim, tujim gospodarjem”. Lepo in prav, toda mar se epopeji slovenskega naroda med drugo svetovno vojno proti nacifašističnim okupatorjem, ne reCe narodnoosvobodilni boj? Čemu megliti preproste stvari? (jk) Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM i P-^NE-S: ob 20 uri (Štihova dvotrana) P. Shaffer: Peticija in Luštrek. Vstopnice 500 SIT. Ob 21. uri (Kosovelova dvorana) Hamlett tjackard, koprodukcija Glej in CD. Vstopnice 400 Ob 20. uri .(Okrogla dvorana) Strnisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 21. in 22. t. ?■ °b 21. uri (Kosovelova dvorana) Hamlett Fackard. Vstopnice 400 SIT. 21. t. m. ob 18. uri, 25. t. m. ob 20 uri (Štihova dvorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek. Vstopnice 500 SIT. 27. t.m. ob 20. uri in 31.t.m. ob 21. uri Str-nisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 J.B.Moliere: Svatba po sili. -ca izven. Ob 20.uri (Mala drama) M.Gad: Samo igra je m ne boli. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro Pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. V PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. ob 15. uri Golob: Krpanova kobila. Mladinska. 23. t.m. ob 19. uri Verdi: Don Carlos. 24. t.m. ob 19. uri Strauss: Netopir. 25. t.m. ob 19. uri Verdi: Requiem Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 12- in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo dted 9. in 11. uro. mestno gledališče ljubljansko • ^ANES: ob 19.30 G.Zabori: Goldbergove variacije. Za abonma Repriza in izven. V PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. ob 19.30 l'rayn: Hrup za odrom. Za izven in konto. 26. in 27. t.m. ob 22. uri CABAres, CABArei, gostuje Zijah Sokolovič, znameniti sarajevski rgralec, dobitnik številnih gledaliških nagrad in Priznanj. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri J.Anouilh: Ljubi tički [vse podrekajo). Premiera. Za abonma premierski m 'zven. Režija Jurij Souček, prevod Aleš Berger, scena Bojan Kapelj, kostumi Breda Kapelj. Igrajo: Jurij Souček, Klemen Dobrota, Mojca Brezar, Maja VVernig, Zoran Močnik, Mojca Korbar-Hocevar, Bojan Vister, Katarina Batagelj, Tina Ubid, Tatjana Rebolj in Tone Bertoncelj. JUTRI: ob 16. uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse Podrekajo) Abonma red Nedeljski popoldanski ur izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu °6l/312-860. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. ob 20. uri ple-sna prestava skupine Matjaža Fariča DERR (Poto- kulturni dom spanski borci v PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20. uri Ga-Vran: Mož moje žene. Najbolj nora komedija. Rezervacija in prodaja vstopnic c KD SB te. 448-s20 in galerija Labirint (pasaža Maximarketa) KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20.30 Napravite mi zanj krsto. Tragična veseloigra z tutkami. . 25.t.m. ob 21. uri Prometej brez skodelice. V izvedbi Študentske gledališke skupine Rezares. Informacije na tel. 061/332-288. eiuE SLG CELJE DANES: ob 17.uri P.Corneille: Odrska utvara. abonma Sobota popoldan in izven Informacije na tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene, zaključena predstava. V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. ob 19.30 uri Cooney: Zbeži od žene. Predstava je zaključena- Informacije na tel. 064/222-681. MOV a gorica primorsko dramsko gledališče DANES: ob 20. uri (v Solkanu) L.Pirandello: Denrik IV. Za red Sobota in izven. Informacije na tel. 065/25-326, 25-328. PORTOROŽ avditorij DANES: ob 20. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Kli-blj 3 r^V0*‘ d-0-0-- gostuje Mestno gledališče lju- RAVNE na koroškem kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19. uri rUP.Cehov: Snubač. Gostuje gledališče Loža. Za abonma in izven. Furlanija-Julijska krajina trst kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., o uri (abonma Red I) - Thornton VVilder - Nas mesto. Rezija Adrijan Rustja. Ponovitvi v sredo, 24. t. m. (abonma Red H) i Četrtek, 25. t. m. (abonma Red I), ob 16. uri. GLEDALIŠČE ROSSETTI „ V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., o cnkratna»predstava Stalnega gledališča FJ! ' »Arniči devo dirvi«, poezije in proza Patra E M. Turolda. Koordinacija in dramatizacija Furi v°rd°n. Nastopa Roberto Sturno. Predstava i; en abonmaja, za abonente popust. Predprodaj stopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v P; (S' 543***)^* 6300®3^ in v gledališču Rosset V PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. andro Massimini - »My fair lady«. Predstava i: en abonmaja. Za abonente popust. Predprodaj sjPpnic in rezervacije v gledališču Rossetti i Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice n So veljavne. NAPOVEDUJEMO: od 30. t. m. do 1. april gostovanje gledališke skupine Teatra Eliseo z d< om Thomasa Bernharda »II nipote di VVittger ein«, Rezija Patrick Guinand. V glavni vlogi m topa Umberto Orsini. Predstava izven abor a)a, za abonente popust. Predprodaja vstopni n rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Prot el. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331) DVORANA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 20. uri bo na sporedu premiera Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor. Dirigent Lti Jia. Režija Patrizia Gracis. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30 ponovitev John Osborneje-vega dela »Ricorda con rabbia», v izvedbi gledališke skupine II Palcoscenico iz Imperije. Rezija R. Diego Pesaola. Del izkupička te predstave gre Italijanskemu združenju slepih, da kupi prepotrebni računalnik. Zadnja ponovitev jutri, ob 16.30. GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO __ Ul. Ananian 5 DANES: ob 20.30 Carlo Goldoni - »La časa nova«, v izvedbi gledališke skupine Ex Allievi del Toti. Režija Bruno Cappelletti. Zadnja ponovitev jutri, ob 16.30. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II mi-stero dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Režija Guglielmo Ferro. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Arthur Schnitzler - Reigen. Ponovitev jutri, ob 15. uri. JUTRI: ob 11. uri Matinee zu Jesus Christ Su-perstar. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: Cankarejv dom obvešča svoje obiskovalce, zlasti tiste, ki so že kupili vstopnice, da napovedani klavirski recital Alexisa VVeissenberga, ki bi moral biti 24. marca v Gallusovi dvorani, žel, odpade. Kupljene vstopnice lahko vrnete na blagajni. 25. in 26.t.m. ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Chri-stopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D.Zebre, A. Skrjabin. 30.t.m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus . Program: Haydn, Beethoven, Rossini. Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju sveh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19.30 uri zborovski koncert Mešanega pevskega zbora Obala Koper. Dirigent Wal-ter Lo Nigra. Vstopnice 250 SIT. JUTRI: ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana 23. t. m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Informacije na tel. 061/150-155. KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. obl9.30 uri (Viteška dvorana) koncert iz cikla GM Oder 92-93. Nastopata petnajstletni klarinetist Mate Beka-vac iz Ljubljane in sedemnajstletna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora. Koncert bi moral biti 24. februarja, a je bil zaradi bolezni izvajalcev odpovedan. Informacije GM Slovenije, Kersnikova 4, Ljubljana, tel. 061/322-367. KLUB K4 V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 22. uri Djihad VVarriors jezdijo na Divji zahod . 25.t.m. ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Gra-ves. Škotski folk zabavnjaki. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. SLOVENJ GRADEC SREDNJA SOLA DANES: ob 18. uri Občinska revija odraslih pevskih zborov Koroška poje. Informacije na tel. 0602/42-660. HRASTNIK GLASBENA SOLA DANES: ob 18. uri spomladanski koncert učenčev glasbene Sole Hrastnik. Sodelujeta otroški in mladinski pevski zbor OS Hrastnik. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 19. uri Večer ljudskih pesmi in viž. Vstopnice lahko kupite v preprodaji v Domu kulture ali uro pred pričetkom prireditve. Vstopnice 250 SIT. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 21. uri koncert foklome, irske in keltske glasbe »V pričakovanju pomladi«, ki jo organizira Robin Hood Folk Country Club. Izkupiček koncerta je namenjen Centru za narkomane don Mario Vatta. NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 21. uri celovečerni koncert Ornel-le Vanoni. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. « V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Tržaški Trio. Na programu Brahms in Ravel. NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. MILJE GLEDALIŠČE VERDI DANES: od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopil bo saksofonist Maceo Parker & The Roots Revisitated. Alpe-Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija. NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na Stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: zborovski seminar v sodelovanju z ZKOS, Antologija slovenske zborovske glasbe. Informacije ZKOS tel. 061/151-028. DANES IN JUTRI: ob 20. uri (Linahrtova dvorana) Dvojno Veronikino življenje. Film K.Kie-slovvskega. Vstopnina je 350 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) Igra Solz/The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT. NARODNI MUZEJ V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic. 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 18. uri pogovor o gledališču s scenografko in režiserko Meto HoCevar. Prireditev bo zaključena z družabnim večerom. 30. t.m. ob 18. uri solistični veCer kitarista Jerka Novaka. Infiormacije na tel. 061/225-632. KLUB K4 DANES ob 18. uri Boljsji trg. V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20. uri Praznovanje pomladi. Večer duhovne družine z gosti. Slovo od New Agea. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 24.t.m. ob 20. uri pre-. davanje Vesele znanosti it tematskega sklopa Literatura. Predaval bo Matej Bogataj, njegovo predavanje ima naslov: ... ih ti mi bos krvava tekla! Tel. 061/332-288. MESTNI TRG V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. od 12. do 19. ure bo potekala prireditev z naslovom Brežiška pomlad, ki bo pospremljena z bogatim kulturnim programom. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 25.t.m. ob 10. uri predavanje Jurija Hudnika z naslovom Uporaba geodezije in fotogrametrije za prikazovanje stanja naravne in kulturne dediščine 25.t.m. ob 12. uri predavanje Marka Sakside z naslovom Ponudba JUBA za sanacijo objektov kulturne dediščine. 31. t.m. ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji. 31.t.m. ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za barstvo naravne in kulturne dediščine. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. CELJE DVORANA SPODNJEGA GRADU DANES: Veronika - predstava v izvedbi Plesnega foruma Celje. ŽALEC DOM II. SLOVENSKEGA TABORA DANES: ob 18. uri prikaz godovanja- ofiranja-resitve Na zdravje, Jože! Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: od ponedeljka, 22. t.m., do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. 22.t.m. ob 17.00 in 20.00 :»The Life and Death of Colonel Blimp, i. R. Livesey, A. VValbrook in D. Kerr. 29. t.m., ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Nar-cissus, i. D. kerr, D. farrar, J. Simons, Sabu. 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M.Shearer, L. Massine, F. Ashton. 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do jutri je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do jutri bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič -Jensko in Petra Varl- Simončič. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Do 31. t.m. je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Al-cover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakul- tete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otoccu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški’trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. KNJIŽNICA ROTOVŽ Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Glazerjevih nagrajencih. KNJIŽNICA TABOR Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča. KNJIŽNICA NOVA VAS Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto.od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI N9 ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLON-DES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. ŠEMPETER PRI GORICI KLUBCRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. ura. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAŽATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvasev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do konca meseca bo na ogled razstava ‘fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in v petek od 15. do 18. ure. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA DANES: ob 18. uri otvoritev razstave Na ogle je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Man-zini, Gianni Osgbach, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zuf-ferli. Informacije na tel.1 064/622-261. OKROGU STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLADD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SEUSKARJ Do 31.t.m. je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni! SEVNICA GRAD Do 7. maja bo na ogled rzastava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. KULTURNI DOM Na ogled je razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj lepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Umik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolb, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART LIGHT HALL Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr. Do 27. t. m. je na ogled razstava Alessandra Fogarja z naslovom »Fele». Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sorma-ni. Isnam Talec Se bodo štorklje spet motile? Ko je lani v Prekmurje priletelo več štorkelj kot kadarkoli prej, je bilo pričakovati deževno poletje, doletela pa nas je katastrofalna suša Martin Vučko iz Gornje Bistrice ve vse o štorkljah. Ali skoraj vse. Ve največ, kar sploh lahko ve samouki ljudski strokovnjak. Za tisto, česar ne ve, tudi sam prizna, da ne ve. Da je zares pravi poznavalec štorkelj v Prekmurju, pa mu priznavajo vsi. Ce se vse to dogaja v pokrajini, ki je celo svoj grb počastila z likom štorklje, in kjer se štorklje počutijo kot enakopravni člani človekove družine, potem zasluži posebno spoštovanje tudi to znanstvo novinarja z njim. Letos bo zakoračil že v osmo desetletje življenja, ki ga je prebil, kot sam pravi, v zdravju in veselju ter skupaj s štorkljami v njegovi rojstni vasi Gornja Bistrica pri Murski Soboti. »Tu sem rojen - med štorkljami,« reče, kot bi se hotel prepirati in kot bi ne bili vsi drugi Prekmurci, ki prav tako neizmerno ljubijo štorklje, rojeni tu, in kot da si sleherni med njimi ne bi zaželel naslova najboljšega poznavalca teh živali, ki ga pač prepuščajo njemu, »' in nisem nikoli videl, da bi pile vodo iz Mure. Štorklje pripadajo močvirjem, kjer si tudi gasijo žejo. Lani poleti pa jih je suša prisilila, da so to delale prav v Muri. Ampak to Se ni tako čudno. Se pravi, štorklje so ravnale čisto logično, saj jih je k temu prisilila nepojmljiva suša. Zares čudno pa je, da jih je lani priletelo več kot kdajkoli. To bi lahko pomenilo samo to, da bo poletje bolj deževno kot kdajkoli. Štorklje nezmotljivo občutijo vreme...« - pripoveduje 69-letni Martin Vučko. Nastala je torej huda napaka pri voznem letu štorkelj. Nekaj jih je grdo opeharilo, in če se je takšna pomota lahko zgodila naravnemu bitju - štorklji - je morala nastati tudi močna okvara v njenem naravnem okolju. Drugače rečeno, tisto, kar trdijo ekologi, potrjuje tudi primer prekmurskih štorkelj - človek je ogrozil obstoj življenja na Zemlji. »Opeharjene štorklje so lani jeseni odletele prej kot običajno. In tudi nekako preveč po tihem. Nič slovesno. Bolj naskrivaj, kot bi se hotele odtihotapiti,«- je še povedal Martin Vučko. Mogoče bo po tem apokaliptičnem pričevanju običajni opis selitve štorkelj videti manj lep. Štorklje to sicer opravijo zelo obredno, po pravem protokolu. Najprej krožijo v dveh jatah nad zbornim mestom. Kot letala. Sledi razvrščanje na vzletni stezi. Pred vrsto se vstopi glavni štrk (prekmurski izraz za samca) in pregleda razvrstitev. Razvrščanje poteka v dveh skupinah. V prvi so močnejši in boljši letalci, v drugi so slabši. Štrk nadzornik preprečuje, da bi se kdo vtihotapil v drugo vrsto. »Ko štorklje priletijo sem z juga Afrike, se ženijo v Prekmurju. Dvorijo si in si izbirajo družice tako, da šklepetajo s kljuni. Prav enako tudi jeseni napovedujejo svoj odhod, le da je šklepetanje malo drugačno, vendar ga štorklje ga odlično prepoznavajo. Zelo težko je ločiti samca od samice. Tako skladen družinski par sta, da delata vse skupaj. Skupaj popravljata gnezdo ali gradita novo iz ločja in trave, za kar ne potrebujeta več kot deset dni. Cez mesec dni samica znese jajca v gnezdo. Nič večja niso od gosjih. Potem jih oba valita mesec dni. Toliko potrebujejo mladiči, da se postavijo na svoje noge in začnejo vaje s krili. Starša skupaj hranita mladiče. Toda prejšnje poletje je eden od staršev nenehno ostajal v gnezdu, da je mladiče zaslonil pred soncem in tako zmanjšal vročino. Mesec dni, preden odletijo v Afriko, začnejo mladiči zapuščati gnezdo in letati. Ta mesec jih starša hranita manj, da bi bili na dolgem letu lažji. Mlade štorklje se naslednje poletje ne vrnejo, priletijo šele tretje leto. Skoraj nemogoče je ugotoviti, kateri je samec in katera samička. A zaradi tega ne bi nihče od nas motil njihove varnosti. V Prekmurju se lahko vtaknete v čisto vse, ampak v štorklje - nikakor! Jaz pa sem, potem ko sem jih zelo dolgo opazoval, vendarle prišel do sklepa, da so samice tiste, ki imajo posrane noge. Drugi partner ima čiste.« Martin Vučko ve samo za en primer, ko so štorklje naredile škodo. To se je pred desetimi leti zgodilo njegovemu drugemu sosedu. Cela jata štorkelj je odkrila streho na hiši! Bile so zelo razjarjene in niso hotele odnehati. Ta sosed je stari dimnik zaščitil z drevesom, gnezdo pa premaknil na drugo stran strehe. Vendar mu ni bilo jasno, kaj je tako raztogotilo štorklje. Ni namreč opazil, da je drevo preblizu gnezda, štorklje pa imajo rade pregled. Ko je bila napaka odpravljena in gnezdo vrnjeno na prejšnje mesto, se je prijateljstvo tega Prekmurca in teh ptic nadaljevalo in še zmeraj traja. “Štorklje ne uničujejo samo škodljivcev iz močvirij, ampak za orači prihajajo na njive, pobirajo žuželke iz zemlje in med posevki. Človeku pa se ne oddolžijo samo tako, ampak tudi z najvišjim možnim odrekanjem - s tem, da redno žrtvujejo tudi enega mladiča. Ne glede na to koliko jih imajo, štiri, pet ali manj, enega zmeraj vržejo iz gnezda. Ta ptič pogine. To je tako imenovano plačilo gospodarju, povračilo za to, ker jim je omogočil prostor za njihovo domovanje...« - sklene svojo zgodbo Martin Vučko, prvi štorkljar iz dežele štorkelj. Slavko Adamlje JEDILNIK nadevan paradižnik pljučni file na žaru krompir z ocvrto Čebulo solata po želji sveže sadje Nadevan paradižnik SESTAVINE: 6 paradižnikov, 200 g Špinače, 1 Čebula, Česen, 1 žlica olja, 4 žlice olivnega olja, 4 Črne olive, 40 g sira mozzarela, 2 žlici drobtin, sesekljani peteršilj CAS PRIPRAVE: 30 minut Štirim paradižnikom odrežemo pokrove in jih izvotlimo. Dva paradižnika olupimo, odstranimo pečke in ju drobno narežemo. SpinaCo operemo, blanširamo in stisnemo. Čebulo in Česen sesekljamo in popražimo na olju. Olive razpolovimo in jih dodamo Čebuli, solimo in popramo. Dodamo narezan paradižnik in dušimo. Mozzarelo narežemo na kocke. Paradižnike napolnimo s sirom in preostalim nadevom. Potresemo z drobtinami in s sesekljanim peteršiljem ter pokapamo z olivnim oljem. V pecici pečemo 10 minut pri 180°C. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavc* 1’rf.dan' krompir v kosih blitva, pripravljena kot SpinaCa kroketi iz rdeCe pese zeljna solata z leCo Kroketi iz rdeče pese SESTAVINE: 250 g pese, 500 g krompirja, sol, 1 dl kisle smetane, poper, sladka paprika, 1 jajce, malo cele moke, 2 žlici drobtin, olje Peso in krompir loCeno skuhamo. Krompir pretlačimo, narezano peso zmeljemo v električnem mešalniku. Zacinimo, dodamo smetano, jajce in moko in zmešamo v gosto zmes. Na deski, posuti z drobtinami, oblikujemo svaljke in jih ocvremo v vročem olju. JUTRI 21. marca V vseh pogledih izjemna osebnost je bil znameniti organist, skladatelj in kantor Tomaževe cerkve v Leipzigu, Johann Sebastjan Bach. Rodil se. je 21. marca 1685 v Eise-nachu, v rodbini, bogato obdarjeni z mnogimi talenti, resda največ glasbenimi, vendar so bili med Bachi tudi slikarji. Johanna Bacha poznamo seveda kot skladatelja. Manj pa je znano, da so ga sodobniki cenili predvsem kot strokovnjaka za gradnjo orgel, organo-loga in nekoliko manj kot organista. Njegove skladbe so imeli za staromodne in jih nikakor niso fascinirale. Konec devetnajstega stoletja je ponovno odkritje tega velikana pomenilo pravi »boom«. Izkazalo se je, da Bach svojih neomejenih sposobnosti ni uveljavljal le v družini (iriiel je množico otrok - celo zbirko od genija do kriminalca), ampak je ustvaril človeštvu neizmerno zakladnico glasbenih mojstrovin. Težko bi našli glasbeno ali programsko obliko, v kateri Bach ni postavil zgleda. Obsežna vokalno-instrumentalna dela so še danes železni repertoar povsod po svetu. Kantate, koncerti in simfonije so priboljšek za glasbene sladokusce. Najpogosteje pa se oglašajo orgle, instrument, na katerem skušajo množice organistov po svojih najboljših sposobnostih ujeti prebliske neponovljivega genija. SLOVENCI KUHAMO Fastfood ali suho sadje? L.l'l K a l.IShlk Pred jutrišnjim svetovnim dnevom gospodinjstva smo obiskali Marto Hrovatin, ki se je na Zavodu RS za Šolstvo in Šport več kot dvajset let ukvarjala s šolsko prehrano. Čeprav se je pred kratkim upokojila, smo jo srečali na pred dnevi končanem 13. mednarodnem sejmu igre, vzgoje in izobraževanja v Ljubljani - v priložnostni restavraciji, kjer so mladi iz gostinskih Sol iz Ljubljane, Radencev, Novega mesta in Bleda pripravljali malice. To pa niso bili sendviči, najpogostejši prigrizek, temveč veliko bolj zdrave malice, denimo, zelenjavna lo-pamica. Tisti, ki so jo poskusili, so bili zelo navdušeni. Zato je Marta Hrovatin recept zaupala tudi nam. Pripravimo ajdove palačinke. Zanje potrebujemo tretjino ajdove moke in dve tretjini bele (ajdovo najprej poparimo, ko se ohladi, ji primešamo Se belo), mleko, jajca in sol. Sestavine zmešamo v zmes za palačinke in jih spečemo v ponvi. Nadev pripravimo iz sezonske zelenjave - naša loparnica je bila iz korenja in cvetaCe. Sesekljano čebulo prepražimo na malo maščobe, dodamo na drobno zrezano zelenjavo in jo dušimo. V pomaščen pekač (najboljši je okrogel, Ce ga nimamo, uporabimo staro Črno železno »rajnglo«) nalagamo palačinke in nadev. Začnemo s palačinko, pa tudi na vrhu mora biti palačinka (Ce je pekač večji, jih zložimo veC). Po vrhu prelijemo beSamel (malo moke razpustimo na maslu in preden zarumeni, jo zalijemo s kislo smetano). Ob zelenjavni loparnici so nam na sejmu postregli s sadnim sokom. Ce boste to jed dopolnili še s čim (uporabite svojo domišljijo, v kuhinji je zanjo veliko možnosti), je to lahko izvrstno kosilo. Marta Hrovratin pa je imela - kljub okusni malici - tudi tokrat na dnu svoje torbice suhe slive, jabolka, hruške in lešnike. Tisti, ki jo dobro poznajo, vedo, da si je vsa leta službovanja s suhim sadjem čez dan tešila lakoto. Navada je ostala (zakaj ne, če je tako zdrava). Z današnjo sogovornico ugotavljava, kako neredno jedo naši otroci in kako slabe so njihove prehrambene navade: za večino osnovnošolcev in srednješolcev spada med najbolj priljubljene jedi hamburger s čipsom; kar 5,3 odstotka ali 11.705 osnovnošolcev nima v šoli nobenega obroka (ne malice in ne kosila), med srednješolci pa je takšnih več kot polovica! Ogledujeva si videofilm o »sodobni« prehrani in njenih posledicah za zdravje. Koliko bi bilo prizaneseno mladim, če bi namesto po tako imenovani fast food (hitri hrani) raje segali po suhem sadju! Večina mladih tudi ne zajtrkuje. Radi dolgo spijo in po navadi se jim tako mudi v Solo, da ne utegnejo misliti še na hrano. Pri Hrovatinovih je drugače: od nekdaj (ko sta bila zdaj odrasla sinova še otroka) že zvečer pripravljajo čaj in ga v termos steklenici puščajo na pogrnjeni mizi - tako vsaj vsi zajtrkujejo, čeprav po navadi vsak zase (tudi pospravi vsak za seboj). Marta Hrovatin je ponosna na svojo družino, na svoje moške, ki se v kuhinji lepo znajdejo. Kadar je ni, vse postorijo in poskrbijo, da niso lačni. Ko pa je doma, je videti, kot da bi vsi imeli le leve roke ... Sicer pa rada kuha zanje. Razvaja jih z domačim kruhom, največkrat ajdovim ali koruznim; dober je tudi krom- pirjev kruh - iz kuhanega in pretlačenega krompirja, poparjene koruzne moke in bele ostre moke. Do kruha (in do hrane nasploh) ima Marta Hrovatin zelo spoštljiv odnos. Odraščala je na Planini pri Sevnici s sedmimi brati in sestrami in pogosto so bili bolj lačni kot siti. Tudi v internatu je bilo hrane bolj malo, pa še ob nepogrnjenih mizah so jedli. Marta Hrovatin si je že od nekdaj želela jesti za pogrnjeno mizo (kot v otroštvu ob nedeljah, ko je mama pogrnila mizo, čeprav je nanjo položila eno samo skledo), iz lepih krožnikov in z izbranim priborom. To so bile njene sanje ... Danes živi v Grosupljem in njena jedilnica je zmeraj urejena: pogrnjen prt, prtički in sveče v barvah, ki se ujemajo s šopkom, izbrana posoda, jedilni servis in pribor. Marta Hrovatin ima do hrane zelo spoštljiv odnos (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) CERKNIŠKO JEZERO Do kdaj še zabetonirano? Helena Drfavrv Pravljica o nastanku Cerkniškega jezera, katere jedro bi lahko bilo resnično, spominja na ljubezensko zgodbo o Heri in Leandru, ljubimcih iz starogrške mitologije, pravi pa takole: Cerkniško jezero je nekoC ločilo dva ljubeča se otroka dveh graščakov, ki sta se smrtno sovražila. Prvi je bil gospod na Steber-skem gradu na vzhodni strani jezera, drugi pa je bil gospodar gradu, ki se je dvigal v Jamskem zalivu. Zaljubljeni Steberški princ je lahko prihajal vasovat h karlovški princesi Sele potem, ko je s svojimi podložniki zamašil požiralnik na dnu jezera in prej suho polje je zalila voda. Ljubezenska romanca ni trajala dolgo, kar je ljubosumni snubec premaknil svetilko, ki je bila princu orientacija pri večernem veslanju na Veliko Karlovico, torej med veC kot 10 km oddaljenima graščinama. Princa je požrla Karlovica, princesa pa je v obupu skodla za njim. Prepovedana ljubezen se je žalostno končala, ostalo pa je jezero - čeprav presihajoče. Vode Cerkniškega jezera odtekajo skozi številne ponorne jame in požiralnike proti izvirom pri Vrhniki, preostala voda pa se pojavi spet v Rakovem Škocjanu kot Rak in se v Planinski jami združi s Pivko iz Postojnske jame. Naraščanje in upadanje vode je odvisno od razmerja med dotokom in odtokom. Medtem ko je odtok pogojen s požiralnostjo ponorov, ki jih voda pri določeni višini jezera dosega, pa na dotok vplivajo padavine, deloma z neposrednim odtokom iz kra-škega zaledja, deloma pa posredno zaradi kra-ške in snežne retinen-ce. Največji požiralnik Cerkniškega jezera je Velika Karlovica, to so 6 m visoka in 12 m široka skalna vrata, v katerih žubori in izginja voda. Vhod vanje pa je zabetoniran s 15 m dolgo in 4 m visoko pregrado. Lastniki parcel in naravovarstveniki vsekakor želijo, da bi odstranili tako to, kot tudi druge betonske pregrade in čepe, s katerimi so leta 1969 kljub nasprotovanju domačinov in Pavla Kunaverja, velikega ljubitelja Cerkniškega jezera, zabetonirali ponikalnice, ki so skozi tisočletja odvajale vodo proti Rakovemu Škocjanu. Kljub temu, da je bila ojezeritev poskusna in je jezero presahnilo s samo 1,5 mesečno zamudo, betonske pregrade še po dobrih dvajsetih letih opravljajo svojo funkcijo. Nasprotno pa si ribiči želijo, da bi jezovi ostali, ker si zaradi ribolova želijo stalno oje-zereno jezero. Svetla izjema je Zal le Mala Karlovica, požiralnik v bližini Velike Karlovice, kjer so lani odstranili betonsko pregrado. Kmetje so odvečni material tudi odpeljali. Po dvajsetih letih si jo lahko jamarji tako ponovno ogledajo. Janez Kandare, ki se že več let sistematično ukvarja s problematiko Cerkniškega jezera, trdi, da sta bili s temi in podobnimi poskusi, ki so bili usmerjeni v spremenitev presihajočega jezera v jezero s podaljšanim zadrževanjem vode, slovenska in celo cerkniška javnost premalo seznanjeni, izogibajo pa se jih celo strokovne institucije. Toda če bomo hoteli v prihodnosti Se govoriti o Cerkniškem polju-jezeru kot o »najčudo-vitejSem in najnenavadnejšem čudesu v deželi Kranjski«, bo treba vse sile usmeriti v to, da bi jezero cim bolj približali prvotnemu stanju. Velika Karlovica (Foto: Helena Drewry) oddaje V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Radovedni Tacek: Klet Erazem in potepuh, 3/5 del otroške nadaljevanke Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Okoli po mestu, ameriški film Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 22/28 del am. naniz., ponov,, VPS 1420 Odletel bom, 15/21 del am. nadalj., ponov., VPS 1450 Ciklus filmov F. Capa: Možje brez kril, češki film, (CB) TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu, 7/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1912 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Tvariete, VPS 2025 S.De Abreu: Na dnu, 3/5 del brazilske nadaljevanke, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220; šport Sobotna noč Videonoč, VPS 2305 Nina Simone, VPS 0015 Video strani SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Jakec in Čarobna lučka, 23/26 del angleške risane serije Zgodbe iz školjke Kloevsjoe: veleslalom (Z), 1. vožnja, prenos Tedenski izbor Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Denver - poslednji dinozaver, 20., zadnji del am. naniz. Kloevsjoe; veleslalom (Z), 2. vožnja, prenos Operne zgodbe: Trubadur, 9. oddaja VV.Fend: Moja knjiga o džungli, 23/27 del nemške poljudnoznanstvene serije Košarka NBA liga, posnetek: Cleveland Cavaliers-Bo-ston Celtic Stockholm: Finale SP v rokometu (M), prenos TV dnevnik 2, vreme, šport Rojstvo Evrope, 7., zadnji del angl.dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Sova 'Alo, 'alo!, 3/18 del angleške nanizanke Odletel bom, 16/21 del ameriške nadaljevanke Rapsodija v rumenem, fr./švicarski film (do 01.15) RAI 1 RETE 4 ® TMC ® Koper DtO Hrvaška 1 Filma: 11 cacciatore Nan.: Družina Ad- Euronevvs del Missouri (’51), dams, Jeffersonovi, Rubrika: Snežni pla- 8.40 Auguri e figli ma- Družina Bradford net (pon.) schi (kom., ’51) Nad.: General Hospi- SP v smučanju: ženski Aktualno: Videl boš tal, 8.40 Marilena, veleslalom, 1. tek, Film: 11 sig. e la s.ra 9.55 Ines, 10.50 10.50 moški smuk Smith (kom.. ZDA’41) Amanda, 11.50 Cele- Nan.: Le isole perdute Aktualno: Check-up ste, vmes (9.30) vesti Rubrika o motorjih Vreme in dnevnik 11 pranzri e servito Crono Check-up in izžre- TG 4 vesti Šport Show, vmes banje lota Buon pomeriggio (13.00) ženski velesla- Dnevnik in Tri minute Nad.: Sentieri, 15.55 lom, 2. tek, (15.00) Aktualno: Prizma Anche i ricchi piango- kolesarstvo Milano- Rubrika za avtomobili- no, vmes (14.50) ru- Sanremo, (17.00) ste TG 1 - Avto brika o lepoti košarka NBA Sobotni šport Aktualno: Lui, lei 1’ al- Dok.: Mesta sveta 7 dni v Parlamentu tro, nato (17.30) vesti Vremenska napoved Variete: Disney club Kviz: Tra moglie e ma- in TMC News Vesti in loto rito Košarka: IP A lige Zdravi in lepi Nad.: La signora in ro- Srečanje s predsed- Nedeljski evangelij sa, vmes (19.00) vesti nikom Confindustrie Vreme in dnevnik Kviz: 11 nuovo gioco TMC News in športne Športne vesti delle coppie vesti Variete: Saluti e baci Nad.: Maria Film: Si puo fare, ami- Nočni dnevnik V parlamentu go (vestern, It. ’72, r. TGl Posebnosti Koncert M. Lucidi, i. Bud Dnevnik 1 in vreme Aktualno: 4x7 Spencer, Jack Palance) Filmske novosti Film: Remo e Romolo Variete: Turno di not- Poklon Felliniju te (vodi U. Smaila) NBA Action Aktualno: CNN News E fšl CANALE 5 I’ RAI 2 4 KANALA 1 Na prvi strani Aktualno: Mattina 2, Nan.: Časa Keaton vmes (8.00,9.00, Aktualno: Sabato 5, 10.00) kratke vesti) 10.30 Nonsolomoda, Evropski dnevi 11.00 Anteprima Nan.: Lassie Variete: Ore 12 Tua - O lepoti Dnevnik TG 5 Aktualno: Scrupoli Sgarbi quotidiani Dnevnik Aktualno: Forum gio- Dribbling in vreme vani, 14.30 Arniči Nad.: Quando si ama, Kviz: Lingo 14.35 Santa Barbara Otroški variete: Topo Aktualno: Videl boš, Gigio in risanke 15.50 Spaziolibero Kviz: OK il prezzo e Izžrebanje lota giusto, 19.00 La ruota TGS Parquet, vmes IP della fortuna v odbojki, 17.45 Dnevnik TG 5 košarka Striscia la notizia Nan.: L’ispettore Tibbs Variete: La čorrida Vreme, vesti, šport (vodi Corrado) Variete: Ventieventi Film: La settimana Film: Per la vita e per della sfinge (kom.. It. la morte (krim.,’90) ’90, i. Margherita Buy, Detto tra noi: Kronike Paolo Hendel),vmes v živo (24.00) vesti Dnevnik in vreme ■Rti Nan.: M.A.S.H. Senza scrupoli m fjj ITALIA7 Mannix, ameriška tv nanizanka Mesto obtožuje, ponovitev kriminalke Čarobna svetilka Skrivnost vile Drake, ameriški pustolovski film Ponovitev koncerta koncerta Ljubljanskega okteta Ponovitev malega koncerta Globus TV dnevnik Verska oddaja Mannix, ameriška tv nanizanka Zapuščina Henryja Russella, angleška komedija (Štirje 'dediči, vsi same cvetke, si bodo lahko razdelili 600 tisoč funtov, če...) TV dnevnik Stanje stvari, vodi Nataša Melon Vohuna, ameriška nanizanka Horoskop [□MF Avstrija 1 TV koledar Dobro jutro. Hrvaška Cvekalnica, 4. del Magija, ponovitev 10. dela Poročila Preživeti v divjini, ponovitev 3. dela Haggard, ponovitev 7., zadnjega dela Hrvaški tv festival: Odrske luči, ponovitev Pozdravi iz domovine Prisrčno vasi: Esteban Torbar , Poročila Televizija o tv Poročila TV razstava Santa Barbara, 356. del amer. nadaljev. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik Zadnje poletje v Tan-gerju, francoski film Lepa naša Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja Cas v sliki Risanke Hooperman, pon. Gremo v kino Ljubosumnost po itali- DtO Hrvaška 2 Nad.: Aspettando il jansko, it./španski domani film Glasba in show Velika sreča, avstrijski Borsaffari, gospodarst- film TV koledar vo Comedy Capers Cro pop rock, pon. Nan.: Brothers Ko so Živali zapustile Dnevnik 1 Aktualno: USA Today gozd: Avtocesta Cmo-belo v barvah: Nad.: Aspettando il Mini čas v slikah Feather o jazzu, 5/26 domani, 14.30 II tem- Alpe-Donava-Jadran del po della nostra vita Prijatelji: Sreča Svet sredi šestdesetih, Deželni programi Cas v sliki, vreme 4/14 del Risanke Šport V avtobusu, 29/51 del Nan.: Brothers, lg.30 Stavimo, da... angleške humoristične Samurai * Zlata dekleta nanizanke Film: I corvi (dram., Ultimat, ameriška po- Čarovnik iz Oza, ame- VB ’90, i. Gary Kemp, litična srhljivka (b. riški film Martin Kemp) Lancaster, R. VVidmark Hit depo Nan.: Glitter in drugi) Horoskop Profondo News Peklenska igra, ameri- Nočni film ška psihološka kriminalka RIS, risanke in spoti Ninja želve, 44. del Ples v temi. ponovitev filma Rock starine, ponovitev 6. oddaje o starem rocku Jazzbina, ponovitev 6. oddaje o jazzu Srečni Luka, ponovitev 2. dela Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Avtotimes, oddaja o avtomobilizmu Tokio Pop, ameriški glasbeni film Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film Video strani RAI 3 ITALIA 1 TELEFRIULI KOPER Globus Otroški variete TGR O kmetijstvu Nanizanke Otroški dnevnik Odprti studio SP v smučanju: vele- Otroški variete slalom Z, 1. tek, 10.45 Nan.: Agli ordini papš moški smuk Variete: Non e la RAI, Dnevnik in dok. 16.00 Unomania SP v smučanju Glasba: TopVenti Drobci Nan.: Ultraman Deželne vesti R A tutto volume Popoldanski dnevnik n*« Variete: Mitico Okolje Italija Nan.: Tarzan Samo za šport Variete: Mami faccia il Športni tednik piacere Vreme in dnevnik Studio šport Aktualno: Insieme, Varieteja: Rock & Roli, 20.15 Lo dico al TG 3 20.00 Karaoke Aktualno: Ultimo mi- Nan.: Star Trek nuto Film: Jake Swan, solo Dnevnik ob 22.30 per una vendetta Aktualno: Harem (krim., ZDA ’89) Variete: Magazine 3 Odprti studio in šport Kratke vesti Dok.: Gulliver Rubrika: Mavrica Cinquestelle Večerne vesti Posebnosti TG Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi... Film: Una breve sta-gione di Peter (dram.) Nočne vesti Tisoč mojstrovin (□MF Avstrija 2 @ Madžarska # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi TisoC mojstrovin SP, smuk, M, iz Ha- fjella Svobodni kot veter, avstrijski poleti z balonom Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Nogomet Avstrija danes Cas v sliki Kultura Se dvomite, gospod branilec, nemški tv film Rodni kraj: Herman-ček, 9. del Manekenka in vohljač, serija 1 Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister VVurlitzer Potrpežljivi Maigret, krimi serija Pokrajine: Turška os Disney: Raca za milijon dolarjev Barometer, politični šov Kolo sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik Kumara, politična solata Moderna romanca, ameriški film Ada v džungli, film TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI_ Posledice krutih dni na vietnamskih tleh Film Rapsodija v rumenem je bil posnet leta 1965 v režiji Gerarda Marxa Ob koncu sobotnega Sovinega sporeda vas vabimo k ogledu francoskega filma Rapsodija v rumenem. člm Je leta 1965 posnel e2iser Gerard Mara. Vietnamska vojna ima 0 go zgodovino, katere penine segajo prav v as kolonialne nadvlade rancije. Po drugi sveto-m vojni pa so se v sve-u zaceli procesi proti .° onialnim gospoda-]eni, ki jim slednji kma-ruso bili vec kos. Pov-®od tam> kjer ni bila mogoča mirna prepbrazba ruzbe, so jo pospešili, oboroženi osvobodilni op- Prav ta proces pa je 1 v Vietnamu najbolj agiCen, dolgotrajen in krvav. Za Francozi so na njihovo področje prišli Američani, toda tudi najsodobnejša tehnika in prepovedana kemična vojna ni mogla zlomiti odpora Vietnamcev. Umazana vojna pa ni bila usodna le za vojskujoči strani. Moralni razkroj ni prizanašal ne zmagovalcem ne poražencem. V podzemlju velemest so se oblikovali klani razpečevalcev mamil, morilcev in drugih kriminalcev, ki so znali pridobljeno vojaško znanje spretno izkoriščati v novih družbenih okoliščinah. Avtorji filma so morda celo malce preveč ši- rokopotezno segli v problematiko prav zato, da bi bila usoda prikazanih junakov dovolj razjasnjena. Posamezni prizori v fimu so posneti zelo spretno, spominjajo celo na prizore iz ameriških akcijskih filmov. Od tod je tudi motiv raziskovalnega novinarja, ki ob pomoči vietnarti-ske pevke išCe sledi za kriminalci. Scenarij za film Rapsodija v rumenem sta napisala Didier Cohen in Gerard Mara, v glavnih vlogah pa so zaigrali Patrick Depeyrat, Nadja ei Kikuya, Thomas M. Pllard, Philippe du Jenerand, Jean Pierre Laurent. RADIO Slovenija 1 (UKV 88.5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Govorimo francosko; 10,05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla- sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96.5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Opera; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever- green; 8.00 Modri val; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30-22.00 V znamenju športa, vmes dnevnik. Radio Koper (italijanski progranrj) 6.15, 8.30/9.30, 10.30/ 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Hot hits; 18,45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 Nev/ Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Klavirski duo B. Zonta-V. Zuppin; 11.30 Odprta knjiga; Ženska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec; Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist Stefan Milenkovič; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 6. oddaja); 18.35 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah, Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SATELIT SUPER 6.30 Hello Austria;8.00 Poročila 8.30 Financial; 9.00 Super Shop 10.30 Mix; 13.00 Vouthguake 13.30 Eco record; 14,30 Talkin Jazz; 15.30 Travel magazin; 16.00 Divja Amerika; 16.30 Po letu 2000; 17.00 Videofashion; 17.30 Close to the Edge; 18,30 The Image Bank; 19.00 Filmska matineja; 20.05 Private Buckaroo (glas. ZDA 1942); 21.30 Filmski magazin; 22.00 Poročila; 22.30 High Aspirations; 23.00 Media Te-levision; 23.30 Scena; 24.00 Unk-nown VVorld (fant., ZDA 1951); 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Rin Tin Tin; 8.00 Fun factory; 13.00 Rokoborba; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Ad-damsovi; 15.45 Facts of Life; 16.15 Risanke; 17.00 Knights and VVarriors; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Mills 90210; 20.00 Class of '96; 21,00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22,00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Saturday Night Live. EUROSPORT 8.30 SP v nordijskem smučanju; 10.00 SP v alpskem smučanju; 11.00 SP v alpskem smučanju; 12.30 SP v smučarskih skokih; 15.00 SP v nordijskem smučanju; 15.30 SP v kolesarstvu; 17.00 Rokomet; 17.15 SP v nordijskem smučanju; 18.00 Rokomet; 19.00 SP v alpskem smučanju; 20.00 SP v smučarskih skokih; 21.00 Konje-ništvo: SP v dresuri; 23,00 Boks; 0. 30 Mednarodni motošport. FilmNet 7.00 K-TV; 9.00 Varldens basta Karlsson; 11,00 Stanley & Iris; 13.00 VVaiting tor the Light; 15.00 Nunnor pa rymmen; 16.30 Inside skiing; 17.00 K-TV; 19.00 Memphis; 21.00 Straffkompaniet; 23.00 Point of Impact; 1.00 Night Club Channel; 3.00 Dead Sleep; 5.00 Lange leve Bernie. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 Yoi; 13.30 XPO; 14.30'Video; 17.30 Week in rock; 18.00 The Real VVorld; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.00 Aces High; 11.00 Safari 2000; 13.00 Support Your Local Gunfi-ghter; 15.00 Joe Dancer: The Monkey Mission; 17.00 Defending Your Life; 19.00Shipwrecked; 21.00 Killer Clowns from Outer Space; 23.00 Bard to Kili; 0.40 Bolero; 2.25 Cover Up, MOVIE CHANNEL 7.00 Nevers Steal Anything Small; 9.00 The Detective; 10.50 This Earth is Mine; 13.00 Cleopatra; 15.00 Easy Come, Easy Go; 17,00 Colombo: Bird in the Hand; 18.30 Xposure; 19.00 Short Time; 21,00 Hitler's Daughter; 23.00 Let Him Mave It; 1.00 Warm Summer Rain; 2.25 Powwow Highway, PRC7 6.15 Serije: Lassie, 6.40 V kraljestvu divjih živali, 7.25 Tisoč milj prahu, 8.15 Pogrešani med dvema svetovoma; 9.20 Kansas Pacific (vestern, ZDA 1953); 10.05 Hrošča na pohodu (kom., Nem. 1978); 12.25 Mash; 12.55 Booker; 13.45 V kraljestvu divjih živali 14.40 Človek z druge zvezde 15.35 Rhinestone (kom., ZDA 1984); 17.30 Blagoslovljena dvojica; 18.25 Skrivnosti črne džungle (pust.. It. 1964); 20.00 Poročila; 20.15 Notranjost (fant., ZDA 1987, 1. Dennis Quaid); 22.40 Protiteroristična četa (krim., ZDA 1984); 0.15 Nero VVolfe; od 1.05 do 5.30 Poročila, Ženska z Wall Streeta; 2.50 T.J, Hooker, Poročila, Mash, 4.15 Vicky. SATI 5.55 Ponovitve: nogomet; 7.25 Risanke in igre; 10,30 Gospodarski forum; 11.00 Kolo sreče; 11,35 Iščemo ministra (kom.. Nem 1965); 13.10 Štirje mušketirji (pust., VB 1974); 15.00 Ena preveč v postelji (kom., ZOA 1963); 16.45 5 krat 5; 17,20 Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Izdajalci umrejo počasi; 22.05 Ohoho moški; 23.05 Raspu-tin - Orgije na carskem dvoru (Nem. 1983); 0.45 Ponovitve: Vroče hlačke (Nem. 1982), 1.50 Rasputin (pon.); 3,25 Sestanek na slepo; 3.50 Srce je ddut; 4.15 Pojdi na vse. RTL 6.00 Risanke; 8.00 Pobegla miš; 8.20 Risanke in serije; 12.50 Full House; 13.25 Princ iz Bel Aira; 13.50 Ultraman; 14.15 Policijsko poročilo; 14,45 Knight Rider; 15.45 A-Team; 16.40 21, Jump Street; 17.45 Melrose Plače; 18.45 Poročila; 19,1§ Beverly Hills 90210; 20.15 Samo poroka ne (kom.); 22.00 Božja desnica (Hong Kong 1986. i. Jackie Chan. Alan Tam)); 23.30 Boks: SP v poltežki kategoriji Henry Maske (ZRN)-Charles Wil-liams (ZDA); 0.45 Bora Bora (Fr.-lt, 1969); 2.30 M, moški magazin; 4.35 Sing Sing (kom., It. 1983, i. Adriano Celentano, Desiree No-sbusch); 5.50 Risanka. Premiere 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Mr. Destiny (ZDA 1990); 9.50 Videofe-stival Berlin; 10.15 Košček neba (ZDA 1991); 12.00 Imagina; 12.45 Shovvbiz; 13.15 Medved (Fr. 1988); 15.10 Nogomet; nemška zvezna liga; 17.40 The Prize: Lov na nafto, moč in denar; 18.35 Klasične risanke; 19.00 Airplay; 20.00 Premiere; 20.15 Oscar (kom., ZDA 1991, i. Sylvester Stal-lone, Ornella Muti); 22.00 Wed-lock (dram., ZDA 1991, i, Rutger Hauer, Mimi Rogers); 23.40 The Kids in the Hall; 0.10 Policaj med ljubeznijo in zakonom (ZDA 1991); 1.55 Igra proti smrti (ZDA 1991); 3.25 Cena moči (ZDA 1991); 5.10 Hladnokrvni Wolf (Fr,-Sp, 1990); 6.55 Kaskaderji. EVROPA / VEČINOMA SUHO, LE NA SEVERU NESTALNO IN SVEŽE TtMPERATUPP OB 13 URI______________________ pod -20 C° -20/-10C" -10/0 0° 0/10C° 10/20 C° 20/30 C° nad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -1/3 OSLO......... -2/9 STOCKHOLM... 3/10 K0BENHAVN... 8/9 MOSKVA...... 2/6 BERLIN....... 9/10 VARŠAVA..... 8/8 LONDON...... 10/17 AMSTERDAM... 8/12 BRUSELJ..... 9/15 BONN......... 7/15 FRANKFURT... 7/14 PARIZ........ 5/14 DUNAJ....... 10/12 MUNCHEN..... 8/H ZURICH...... 4/13 ŽENEVA...... 2/17 RIM.......... 4/16 MILAN....... 6/21 BEOGRAD..... 7/13 NICA........ 10/15 BARCELONA... 8/18 BUKAREŠTA... -2/9 CARIGRAD.... 1/9 MADRID...... 4/21 LIZBONA..... 15/22 ATENE........ 6/16 LARNAKA..... 9/17 TUNIS........ 8/18 ALŽIR........ 5/19 MALTA....... 9/17 JERUZALEM... 1/10 KAIRO....... 8/17 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.05 in zašlo ob 18.15. Dan bo dolg 12 ur in 10 minut. Luna bo vzšla ob 04. uri 32 minut in zašla ob 15. uri 45 minut. PLIMOVANJE . Danes: ob 2.19 najnižje -26 cm, ob 8.00 najvišje 30 cm, ob 14.10 najnižje -44 cm, ob 20.36 najvišje 43 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -33 cm, ob 8.30 najvišje 33 cm, ob 14.34 najnižje -44 cm, ob 20.54 najvišje 47 cm. ALPE-JADRAN /SONČNO IN TOPLO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 6/16 TRST.......... 9/- CELOVEC.... 2/20 BRNIK........ 5/16 MARIBOR.... 9/18 CELJE........ 6/18 NOVO MESTO 5/17 NOVA GOR.... 5/21 MUR. SOBOTA 6/19 PORTOROŽ..... 6/14 POSTOJNA..... 0/18 IL. BISTRICA. 0/18 KOČEVJE.... 2/16 ČRNOMELJ... 7/17 SL. GRADEC... 2/18 BOVEC...... 6/16 RATEČE..... 2/16 VOGEL...... 8/9 KREDARICA -1/0 VIDEM...... ZAGRADEC..... 12/19 MONOŠTER..... 7/19 ZAGREB..... 12/16 REKA....... 11/21 DANES O SAIZBURG GORNJI SENIK O o PORDENONE O graz O o. O CELOVEC BEUAK O TRBIŽ O 0 ora kj m (j o MARIBOR O« D C URŠKA O O MURSKA SOB6TA KRANJSKA GORA ČEDAD VIDEM O O ° KRANJ O CELJE O LJUBLJANA O 1 N. GORICA GORICA TRST O o KOPER O POSTOJNA ( ; O m NOVO MESTO VARAŽDIN O O o ZAGREB O O o KARLOVAC O REKA PULJ Q OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan V SLOVENIJI: Sončno bo in razmeroma SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo son-toplo, začel bo pihati jugozahodni veter, čno in toplo vreme. Najniže jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 17 do 22, ob maju okoli 15° C. 4 * pod 10% j pod 5 j 44 ** 1 1 10-30% 5-10 | *** *** 30-50% 50-80% O nad 80% 10-30 ******** 30-60 *** *** iu *** nad 60 NEVIHTE V SLOVENIJI: V nedeljo se bo v zaho- OBETI: V ponedeljek bo zmerno do dnih krajih pooblačilo, drugod bo še pretežno oblačno, predvsem v zaho-sončno in toplo. dnih krajih bodo občasno manjše padavine. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: 67 89 103 113 96 110 143 Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Flrastnlk Zagorje Šoštanj Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na nrP zraka. nad 10 m/s STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgonal 127, Drava HE Dravograd:! 10; Sava Radovljica: 30, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 94, Sora, Suha:—, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 73, Kolpa Radenci: 81, Soča Solkan: —. Kf M ra 6E *7 J? k£: HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Najbrž se boste zaradi včerajšnjega denarnega nesporazuma hoteli danes izogniti vsakršnim soočanjem, saj so vam jasnq dokazali, da ste potegnili napačno karto. BIK 21-4/205 : Po neprespani noči, ko ste razmišljali o svoji zvezi, od vas ne bo kaj prida koristi. Zdaj vsaj veste, kaj morate narediti, da popravite vtis. DVOJČKA 21-5/21-6 : Prepričani ste bili, da tokrat vaših načrtov za vikend nic ne more pokvariti, spregledali pa ste obveznost, ki ste jo Ze nekaj Časa prelagali in se ji zdaj ne morete izogniti. RAK 22-6/22-7 : Ce razmišljate o nakupih ob koncu tedna, bo najbolje, da na to kar pozabite, ker se bodo okoliščine zarotile proti vam. Tako se boste vsaj izognili težavam doma. LEV 23-7/23-8 : Napetosti in pritiski zadnjih dni bodo razlog, zakaj boste vedno vikenda poskusili preživeti v postelji in umirjeno. 2e jutri boste potrebovali veliko energije. DEVI„CA 24-8/22-9 : Prav zaradi včerajšnjega razvoja dogodkov in neprijetnosti, ki jih je prinesel, boste preživeti precej nemirno noC in današnji dan bo odražal enako razpoloženje. TEHTNICA 23-9/22-10 : Zaradi vseh ekstravagantnosti, ki ste si jih privoščili v zadnjem Času, boste večino dneva preživeli ob razmišljanju, kako bi se najbolj neboleče izmotali iz finančne zagate. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Minute in ure se vam bodo vlekle. Želeli si boste samo, da bi vas pustiti pri miru. Pretirano uživanje in zabava ima svojo ceno, zato se ne pritozujte. STRELEC 23-11 /21-12: Končno ste si nabrali majhno zalogo in že vas mika, da bi jo zapraviti. Ker ne veste, kaj vam prinaša prihodnost, bi se morati pozorneje posvetiti načrtom. KOZOROG 22-12/20-1 : Doma ste nevede ustvariti eksplozivno ozračje, samo vam pa ni jasno zakaj. Razmislite, Ce je morda partner užaljen, ker ga niste povabiti s seb^j. VODNAR 21-1/19-2 : Obvezali ste se, da boste ta vikend nekomu priskočili na pomoč, zdaj pa vam je žal. Za nikakršno delo niste razpoloženi, ne morete pa se spomniti dobrega izgovora. RIBI 20-2/20-3 : V zadnjem trenutku boste morati odpovedati načrtovani izlet, vendar tega ne boste narediti s slabo voljo, kajti obveznost, ki vas čaka, v prihodnje veliko obeta. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI ^ ZAPRTA ** CESTA V POPRAVILA NA CESTIŠČU * 989 B POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornih vozil čakajo za izstop iz države devet ur. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA K°pe..............-/20 Cimolais............-/- Podklošter.........-/35 Yrhe...............-/- Claut...............-/- Bad Kleinkirchheim ...20/50 Lontovž............-/- Piancavallo.......20/30 Pliberk/Peca.......-/30 Stari vrh..........-/- Zabnice/Ovčja vas...-/- Sloveniji Plajberk.-/50 Rogla............../30 Raibl..............-/- Dobrač.............-/30 Kanin.............-/60 Farni Avoltri......-/- Nassfeld/Mokrine ..60/80 Cerkno............-/35 FornidiSopra20/30 Spittal/Goldeck..........5/55 Soriška planina....-/- Paluzza-Timau.....20/30 Fleiligenblut...20/140 Vogel.............-/10 Paularo.............-/- Katschberg.......60/80 Kabla.............-/20 Pontebba.........35/35 Koralpe/Golica.....-/30 Mariborsko Pohorje.-/30 Pradibosco.......30/60 Kotschach/Mauthen.20/30 Kranjska gora......-/- Prato Carnico......-/- Mallnitz.........10/150 Pokljuka...........-/- Zoncolan...........0/30 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice...-/- Sauris.............5/10 Arlberg..........35/330 Prvine.............-/- Sella Chianzutan....-/- Seefeld...........20/70 Jezersko...........-/- Nevejsko sedlo....20/90 Kitzbuhel.........10/75 Ulovka.............-/- Višarje...........35/60 Oberfauern.....120/220 Krvavec............-/- VENETO ZeliamSee......20/100 Orni vrh...........-/- Sappada...........10/60 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST Izjemno suha koledarska zima Danes ob 15. uri in 41 minut se konča koledarska zima. V Ljubljani se uradno meri količina padavin od leta 1852 naprej. Letos je bila izmerjena daleč najmanjša količina padavin v koledarski zimi. V Ljubljani smo izmerili le 13,9 litrov padavin na kvadratni meter, kar je nekaj nad pet odstotkov povprečne količine. Prejšnja najnižja vrednost je bila izmerjena v zimi 1879/80, in sicer 63,1 litrov na kvadratni meter. Od zadnjih Štirih koledarskih zim so kar tri med desetimi najbolj suhimi, v dveh zimah od zadnjih Štirih pa tudi snega v Ljubljani ni bilo. Med desetimi najbolj suhimi zimami so namreč tudi take, ko je bilo sicer vreme suho, na tleh pa je ležala snežna odeja (npr. 1917/18, 1963/64). V znamenju suhega vremena je minilo tudi zadnjih sedem dni. Sušno obdobje, ki traja že več kot tri mesece, je poglavitni vzrok za povečano Število požarov v naravi. V zadnjih tednih se povečujejo tudi težave pri oskrbi s pitno vodo, predvsem tam, kjer vodovodnega omrežja še nimajo, in tam, kjer so ljudje vezani na oskrbo iz Inih vo ' •— škode nadalj vlage v tleh pusti določene posledice Prognostične karte sicer obetajo nekaj padavin prihodnji teden, vendar na obilne padavine zaenkrat Se ne kaže. Temperature so bile v minulem tednu za ta letni čas previsoke. Sredi tedna je Slovenijo prešla topla fronta, v višinah je k nam pritekal precej topel zrak. V četrtek so se temperature zraka v notranjosti povzpele krepko nad 20 stopinj. V Ljubljani, Novem mesto in Celju so izmerili 24, v Črnomlju pa celo 25 stopinj. Marsikje so se najvišje dnevne temperature na nekaj desetink stopinje približale doslej v marcu izmerjenim absolutno najvišjim temperaturam. , Janez Markošek lokalnih vodovodnih sistemov. Zaenkrat suša večje škode na posevkih ni povzročila, če pa se bo Se nadaljevala, lahko zaradi pomanjkanja