Štev. 38.
Cena ednoga drobca 60 fil.
19. September 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kva-
dratni  centimer  1-30 fil.
za ednok, za večkrat popüst.
Prekmurci na Slomšekovom grobi.
Drügi den orlovskoga tabora nas je pelao naš voditeo, vseučiliščni profesor, g. dr. Slavič na grob velkoga püšpeka, Antona Martina Slomšeka.
Nasproti vrat lepoga pokopališča stoji mala kapelica, v šteroj čaka telo toga düševnoga velikaša na častito stanenje.
G. dr. Slavič, ki je že kak bogoslovec spisao lepo vzgojeslovno študijo „Slomšek pedagog“ od njega, nam je v kratkom govori orisao njegovo živlenje i delovanje za slovenski narod. Ár bi nas Prekmurce vtegnolo zanimati živlenje i delovanje toga vrloga moža, ščem na kratko ponoviti reči našega g. voditela.
Slomšek se je rodio l. 1800. v fari Ponikve pri Celji. Gimnazijo je obiskovao v Celji i jo je dovršo z odliko v Celovci. Po dokončanoj gimnaziji ga je vlekla žela: delati vse k vekšoj časti božoj i za blagor svojega naroda, v bogoslovje. To je bilo tüdi geslo njegovoga živlenja; vse osebne haske je pod vrgeo tomi gesli. Da je v istini lübo svoje lüstvo je pokázao nebrojkrat s svojim dejanjom.
Kak kaplan je dosta včio v šolaj. V tistom časi je še bole menkalo vučitelov i to slüžbo so morali opravlati dühovniki.
Nato je bio spiritual v celovškom bogoslovji. Tü je spisao lepiva molitvenika „Živlenja srečen pot“ in „Krščansko devištvo,“ zvün toga pa še dvanajst poučni knig za šolo. Starejši lüdje v beltinskoj fari se spominajo dobro na „Berilo,“ ki so je rabili pri slovenski vučitelaj, Murkoviči i Kocovani. Krona njegovi vzgojeslovni knig pa je za nedelsko šolo spisana kniga „Blaže in
Nečica v nedelskoj šoli.“ Krščanski vučitelje si še dnesden jemlejo za vzgled toga velkoga vzgojitela i idealno drüštvo krščansko mišliči vučitelov se po njem imenüje. „Slomškova zveza“.
Po razni slüžbaj kak plivanoš, espreš, kanonik i opat, je bio l. 1846. posvečeni za püšpeka lavantinske püšpekije. Sedež  püšpekije je bio tisti čas v Št. Andráši na Koroškom, to je tiščec na meji püšpekije. Jako naopačno je to bilo, da so morali dühovniki od Sotle i Hrvaške meje hoditi na Koroško k svojemi višjemi pastiri. To je bio eden zrok, da je Slomšek začeo včasi pri nastopi svoje püšpekovske časti misliti na preselitev sedeža v Maribor. Za preselitev je tüdi govoro še eden važnejši zrok.
Velki tao Spodnjega Štajera je pripadalo tisti čas gračkoj püšpekiji. Skoro 200.000 Slovencov je bilo v toj, skoro docela nemškoj, püšpekiji. Godila se njim je silna krivica. Skoro nišče se ne na nje zgledno. Pošilali so njim večinoma nemške dühovnike, štere neso razmeli; v bližini püšpeka tüdi ne bilo niednoga Slovenca. Opravičeno so teda prosili že leta 1802, naj njim pošlejo slovenske dühovnike, nego pri najbogšoj voli njim toga neso mogli spuniti, ár so dühovniki, čirávno slovenski mater sinovje, bili v nemški šolaj nemško vzgojeni.
To düševno siromaštvo je nagnolo Slomšeka, da je začeo velko delo, zdrüžitev Slovencov v ednoj püšpekiji. Mož ki je ne poznao počitka, se je brezi pogleda na teškoče vrgeo na izvršitev. Kda je pripravo primerno cerkev za püšpekovo stolnico, dühovsko semenišče, stanovanje za püšpeka i prostore za stolno kapitelj, se je l. 1859. preselo v Maribor.
Zdaj se začnolo v Maribori novo živlenje. V dühovskom semenišči so se vzgajali dühovniki za slovensko lüstvo v slovenskom jeziki. Slovenski jezik je dobo s tem valanost ne samo okoli püšpeka nego i v mesti samom. Čiravno je bilo mesto že preci ponemčeno vendar so začnoli mariborčani, sini slovenske krvi, se povračati k svojemi narodi. Da je Maribor postao središče gospodarskoga i kulturnoga živlenja severne Jugoslavije, i da je to lepo mesto zdaj jugoslovansko je to zasluga velikoga Slomšeka. 
  Med raznim drüštvami je nastovo tüdi prehasnovito drüštvo »Družba sv. Mohorja«; štero pošila letno blüzi pol miljone dobri knig med slovenski narod. Okoli jezero ji pride vsako leto v Prekmurje. Še vnogo i prevnogo dobroga je včino svojemi lüstvi te dober mož. Svoje, po dobri delaj bogato, živlenje je končao l. 1862. Mrlo je telo, nego düh še žive med nami i dal Bog, da bi večno živo.
Po pravici so njemi napisali na spomenik v stolnoj cerkvi:
»Narodnomi büditeli, pisateli in pesniki, hvaležni Slovenci«.
  Zrnje naših delavcov. Z Vogrskoga se javlja, da Madjari polovico tistoga zrnja püstijo prek k nam v Jugoslavijo, štero so si naši delavci na Vogrskom zaslüžili, madjarski carinski urad pa podvrže to zrnje carini. Naj naši delavci ne bodo kvarni, silno prosimo g. palere i delovodje, naj hitro vložijo prošnjo potom tistih veleposestnikov na madjarsko vlado za odpüstitev carine, pri šterih so delali, ali pa carino naj plačajo vogrski veleposestniki. Delavci bi ščista brezplačno slüžili, če bi ešče carino mogli plačüvati.
Naročte si Novine.
2
NOVINE
1920. 19. september
Glasi.
Odgovor Prekmurca liberalcom i socialnomi demokrati. V Ljutomerskoj fari v neko krčmo se je napoto Prekmurec, Več „samostojnih“ je prah} ravno dühovnike. »Pa kaj se briga pop z politikov, naj dela v cerkvi i v politiko se ne meša*. Prekmurec je en čas poslüša, zatém pa njim té odgovor da na pitanje: ,,To bi radi znali ví liberalci, zakaj se pa meša pop v politiko? Pitam vas, zakaj se pa meša kmet v poljedelstvo i živinorejo, zakaj se pa süčete ví krčmár okoli pivcov, zakaj pa küpüje mesar živino, ali se mantra trgovec za svojo bunto? Jeli zato, ka je to njihovo pozvanje, njihov stan, njihova dužnost. Glejte, pop je pastér i voditeo, ljüdstva, to je njegovo pozvanje, njegov stan, njegova dužnost. Zato se mora mešati v politiko, ka njegove črede ne zapelajo takši brbotošje, kak ste ví liberalci". — Socialnomi demokrati pa, šteri ga je stem dražo, ka so klerikalci (dr. Korošec) podignoli ceno pri Železnici, etak odgovoro naš Prekmurec : ,,ti rdečkar, si ti čteo od toga ka so popi prosili povišanje svoje plače ? So ne delali to ravno vaši boljševiški Železničarje ? So popi štrajkali ali Železničarje? Takših be-darij mi. več ne nosi naprej".
Cesta do broda verž,ejskoga se skrbno dela. Edno veliko falingo pa ma delo: > jarki se ne kopajo kre ceste, ta se ne more cediti i zato po popravljenoj poti je dosta ž metnej voziti kak po prvèjšem blati do náredi.
Posojilnice (kase) ne smejo naših penez v inozemstva (drüge države) posojüvati.
Na prekmursko misijonsko fundacijo štal darüvala N. z Gederovec 20 K, Šiftar Jožef z Petanec 6 K.
Radgona. Kak nam poroča en človek, ki ne davno bio v Radgoni, so neki Radgončarje že sekirami iskali renegatadr. Kamnikara, ki je Radgono nazaj Spravo pod N. Austrijo. Ljüdstvo je sploh nezadovoljno, nemajo krűha, in rekvirerajo: njim vse. O bláženi Radgončarje 1
Pozor prekmürska izobra-ževalna društva! Slovenska krsčanska soc. zveza bo začnola te dni razpošiljati našim izobraževalnim drüšt-vatn na Koroškom in v Prekmurji brezplačno knjigo P. Bohinjca „ Sredo -zimci“. Po dva izvoda te knjige dobijo le tista včinjena društva, ki so poslala drüštvene izkaza in ki pošljejo 1 K v znamkah (štemplini) za Poštnino tajništvi Slov. kršČ. soc. zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.
Spisavanje in štemplanje vojnih posojil, -za voljo toga, da so potrebne tiskovine še ne prišle, de se vršilo samo le od 16-ga do 30-ga septembra, s,
Živinski i konjsko sejmi (senje) se bodo vršili v Maribori vsaki drügi i Štrti tork V meseci.
Amerikanci ne pošiljajte penez svojim domačim na vogrske ali nemške banke. Teh penez pol menje valá kak naš' jugoslovanski i banke v tom plačüjemo vö naše domače.
Cigarje' so se znova podtagšalk Regalitas 6 K. Trabuke 4 K 80 fil. Britanike 4	K 80	fil.	Operas 4	K.
Viržinia 3 K	60 fil.	Küha 3 K 20	fil.
Portoriko 2	K 80	fil.	Kratke 1	K.
Sirmak človek zdaj	že	nebo mogao
kaditi cigarov.
Podlistek.
Moj rojstni kraj.
Vu prekmursko ravno polje Sili moj spomin,
Kde si mladih let veselje Znova zaželim.
Tam je moja zibel tekla, Tam sem zrasel gor,
Tam sem videl rumeneti Žar najlepših zor.
Ti si biser cel’ga sveta, Dragi rojstni kraj,
To mi pravi vsaka cvetka, Moj zemeljski raj!
Če se na Prekmurje zmislim, Joče se srce:
Lepa bila je preteklost,
Ah minola je!
Dragi kraj, kde moj'ga žitka Malo je zibelko hujckala mati! Zemlja, puna vse lepote,
Rožice, ribice, ptičeki zlati!

Mili pesmar, Pipipiške,
Nesi mojo pesem v Žižke,
Z nežnostjo jo bom sprevodil
V kraj, kde sem se jaz narodil. Ah predaleč sem od tebe,
K tebi vlečejo me želje;
Ah po tebi hrepeni mi Srce, düša!...
La, la, la, dragi kraj,
Kde me kak nežnoga angela Mama je veselo zibala!
La, la, la, rajski gaj,
Kde šče mi gingave nogice Tlačile rožna so tla!
Ptička, prosim, nesi moje zdiho-Ta domo,	[vanje
Pravi tam, da le po njem mi hre-Misli, sanje...	[penijo
Agrarna direkcija v Ljubljani. Minister za agrarno reformo je nastavo ravnitelstvo za zemljo deliti (agrarna direkcija) v Ljubljani. To ravna zdaj v Prekmurji. Ne pozabite odborniki dvoje: a) proti vsakoj (odredbi se moro v osmih dnévah apelálivati (prizivati) štera je krivična za vas ali vašo občino. Po osmih dnévah več ne valá apelacija. b) To ravnitelstvo ma oblast tüdi ljüdi naseliti na veleposestniškom imanji. Znalo bi zato ljüdi naseliti, kak se je nameravalo, ki neso Prekmurci, na tistoj zemlji, na štero je kapao znoj vašega lica. Iz vsake občine naj zato naznanijo odborniki agrarne reforme v Ljubljani na imenüvano direkcijo i z ednim to naznanijo tüdi kmečkoj zvezi, ka v Prekmurji ne damo niti ednoga pednja zemlje drügomi, kak prekmurskomi rojaki. Prekmurje sliši Prekmurcom. — Na delo odborniki!
Dobrovoljcom (önkéntes) na znanje. Kraljevič Aleksander je odredo, ka se Zemlja v prvoj vrsti tistim dobrovoljcom mora dati, šteri so se borili za zjedinjenje Jugoslovanov. Ne more se njemi pa ta Prednost ponüditi, če ne posvedoči, ka je prostovoljec bio. .Prekmurci, ki ste pri. legiji slüžili poskrbite -se za to svedočanstvo. Vložite v Ljubljano na poverjeništvo za socialno skrbstvo (deželna Vlada) prošnjo za to svedočanstvo. Na prošnjo denite kolek (štempl.) za eden - dinar.. K prošnji pritožite od vojaške oblasti potrdite,-kde i kak dugo ste slüžili i zakaj vöstopiti pa tüdi ime kommandantovo. Kolek za dva dinara ešče denite k pismi, teva se prikelita na svedočanstvo. Z tem svedočanstvom prvi mate juš do zemlje.
Vogri se bojijo male entente. Zveza Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije je celo znemirila Vogre. Znajo, da je (a zveza naperiene proti njim. Grof, Bethlen Ištván min. predsednik šče dokazati, da se poleg od-' redbe mirovne konference ta zveza ne bi smela ustanoviti. Proti dela, da bi N. Austrija in Bulgarija tüdi stopila k tej zvezi. Naslednje se hvali, da je Vogrska tak močna i tak bogata, da njoj nikoga ne trbej i nikoga se ne boji. Ravnič s toga se vidi, da je ta zveza Vogre v živo zadela.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
3
NOVINE
1920. 19. september
Cene. Pšenica 600 — 640 K., ječmen 320 K., oves 220 K. po metri; dolar od 96 do 100 koron; v Črensovcih edno jajce 2 K. 30 filerov.
Beltinske spake. Sept. 8. so meli „Orli“ veselico v Beltincih pri Cigüt. Od večernice so z igrov šli v gostilno Cigütovo. Tu je nagovor držao načelnik br. Erjavec z Bratonec. V govori je naglašüvao složnost Orlov proti sovražnikom i obljübo, ka se pri toj veselici ne bo plesalo kak je beltinski odsek po Novinah tüdi dao razglasiti. Za govorom je prišla prireditev, štera je bila lepo izpelana. Vse je Šlo v redi dozdáj. Po prirediívi okoli V210 vöre se je pa začeo ples v nazočnosti Orlov. Ne se meli moči .ali nešo šteli, ne Vemo, plesa zabraniti. Za edno vöro je večinah Orlov "povrgla zabave i pošteno odišla domo. Veselica brez plesa je bila dovoljena do polnoči samo. Pa proti dovoljenji Oblasti so pijančivalL plesali na prvom nadstropji i spodaj pri Cigütovi ešče po pplnoči. Goslarje so ob 5 šli domo. Ves té naréd i spako so gledali i se je vdeležili še tisti,, šterih dužnost je- ravnote divjake z dreva našega naroda. dojrezati, i pravdi (törvény) dati veljavo. — Sramota. Ženske, štere si teklo ▼ malo dal ne zmlatijo pri prošnji i podelitvi podpore, te ..sirote" so tű mogle tá vrči svójo podjioro, indri je ne potrebüjejo . . . . Gančan, so late pri Minki döltrgah,' edrio vrgli so za beltinskov stražov, v krčmi pa stem pokazali ljübézen do svoje materne reči, ka SO vogrske pesmi popevali .... Vino je teklo , . Kak ne bi, če ma što goslarom na eden hip samo plačati tri litre fal" vina .... Ja vino je teklo v telo, greh pa v düšo pijanosti vrag je prišo do zmage . ... A Zmagala je tüdi tolvajija. Med veselicov so pri Huber Alojzij i ž njegovih i ednoga drügoga gosta kočij, ki se je veselio pri Cigüti, dolzrezali ves leder. — Pitamo oblast, kak dugo de. trpela krčmena nerednost v Prekmurji. ?
Širitelom M. Lista i Novin se iz srca zahvalimo za njihovo požrtvovalno delo pri širjenji naših dobrih listov. Vsem za špomin smo poslali Sveto Pismo novoga zakona (štiri evangelye i Djanje apoštolov). Prosimo je, naj te mesec September poberejo od vseh' naročnikov naročnino.
Prekmurski slovenski dtjaki so meli 11. t. ni. sejo v Črensovcih, na šteroj so določili svoje delo za Prihodnje šolsko leto i počitnice. 'Dijaki sobočke meščanske šole i gimnazije, šteri .ste krščanskoga mišljenja naznanite svoj vstop mpd prekmurske dijake pri predsedniki Jerič Ivani b^-goslovci v Maribori (semenišče, glavni trg).
Tobak za Prekmurje. Finančna uprava je določile, da morijo vsi
trafikanti plačati tobak pri glavnih zalogah naprej. To je že duže časa vpelano po celoj Sloveniji zato tüdi v Prekmurji- Šteri trafikanti ne plačajo naprej tobaka, ga zna dobijo i sé njim odvzeme trafika, či se to Pogodi večkrat, Za to ponovno Opominamo vse trafikante v Prekmurji, da plačajo vsikdar naprej pri glavno] zalogi toliko koliko hočejo dobiti za šteri mesec tobaka Glavni zalogi v Murskoj Soboti in Dolnjoj Lendavi sta poslali te dni pozive na trafikante, naj to taki včinijo. Gospode pri Prekmurskom Glasnik, pa oprosimo, naj ráj podèvčijo ljüdstvo,-ne pa po ne potrebnom hujskajo iti razburjajo.
Sladkor. V Prekmurje je prišlo 30.000 kg. rujavoga amerikanskoga (cukra) sladkora, šteri se odava pri vseh podrüžnicah Gospodarske zadruge kakti v Murskoj Soboti, v Dolnjoj Lendavi, v Beltincih in na Cankovi. Sladkor se odava prosto in stane kg na drobno .54 K., tla debelo 52 K. Ljüdstvo se opomína da sladkor hitro spbküpi, ár ga znova ne bo več dobiti, i ar je vsaki dan drág. Te rjavi sladkor je dosta boljši od drügoga’ sladkora, ar je slajša
Kmetijskim driižbam naznanje. Štere kmetijske drüžbe ste ešče nej volile zastopnika, s šteri bi v imeni drüžbe šo v Ljubljano, naj to. včinijo oktobra 23. Te den smo javili notri, drüžbi za votitvenhden v imeni vseh jKtdrüžnic Tišinske’~'5obočküT" črensovske, Beltinske, Törntške, D. Lendavske fare. Vsaka podružnica zebere ednoga zastopnika. 'Tistoga ime, koga zvolite, naznanite kmečkoj zvezi v Črensovce.
Za Hozjan Ano z V Polane je nekak plačao aug. 8, za, večne meše. Naj pride po listek v. uredništvo Novin v Črensovce.
Dom i svet.
Jugoslavija. Volitve poslancov so se zastalno razpisalo. Vršile se bodo po celej Jugoslaviji 28-ga novembra. Ustavodavna skupščina se bode sestala potem 12. decembra. Predsednik parlamenta je nadale 15. t. m. vküppozvao državni zbor, šteri je določo kelko, poslancov bo voliio vsako okrožje na podlagi števila prebivalstva. Volilno pravico de meo vsota moški, ki dovršo 21 let in je v tom časi bio državljan kraljevino SHS. Do 23-ga t. m. morejo občine vküper , spisati vse moške, ki majo votume in te listine se morejo potem pošilati v odobrenje k pristojnim sodiščom za 22 dnih. število volilnih okrajov in mandatov je sledeče: Srbija Si vclil-nth okrožij, 146 mandatov. Črnagora 1 volilno okrožje, 8 mandatov. Bosna-Hercegovina 6 Volilni okrožij, 62 man-dáta. Dalmacija 1 volilno okrožje, 10
mandatov do demarkacijske črte. Cela Dalmacija dobi 21 mandatov. Hrvatska in Slavonija 9 volilnih okrožij, 93 mandatov. Z Istrov do Lloyd Georgeve linije 2 mandata več. Slovenija 3 volilna okrožja, 40 mandatov. Z A-conov na Koroškom vred 45 mandatov, do Wilsonove linije pa 2 mandata več. Vojvodina 5 volilnih okrožij 44 ali 45 mandatov. Vsa država je razdeljena na 57 volilnih krožij in 405 mandatov v najslabšem, a v najboljšem slučaji pa 421 mandatov. Kelko mandatov dobi naše. Prekmurje posebi, ešče zastalno nevemo. Dva dobi zastalno, mogoče ka mo ešče tri poslance odeberali.
Reko (Fiume) je D’. Annunzio proglaso za samostojno državo.
V Italiji je bio velko potres. Okoli 400 lüdih" je mrtvi, više 1000 pa ranjeníh, 25000 lüdih brez strehe. Škoda je ogromno velka. Na Taljansko se odpro novi ognjenik (ttizhányó) Dim in ogenj meče vö sébe.
Donava (Dunaj je vöpoljala in en velki del Dunaja (Beča) je pod vodo prišao... Promet je po sühom i vodi ustavien.
Gospodarska zadruga v Dolnjoj Lendavi je pri vsem blagi znižala cene na 40%.
OdpoŠtljanje zavitkov (pákóy) iz Jugoslavije v Austrijo je dovoljeno. Lehko se pošiljajo zavitki do 20 kg.
Štemplni, šteri so v kronah računanivValájpjarno tj° 30. septembra.
‘ Sledkar" se več ne smejo na pisma ali potrdila kelih.
Što ma dugé na Madjarskom, v N. Austriji, v Nemčiji, Türskom*1! Bulgarii ali što žha, ka podánlki (alattvaló) teh držav majo duge pristaš v Jugoslaviji, naj glasijo to na ministra za pravosodje v Belgrad. Zadosta je Prinas naznaniti1 komisarijati.
Vabilo na občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in^Slovènske gorice, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. septembra 1920. do-poldne ob 11 vüri v oosojilnični dvorani v Gornji Radgoni. Dnevni red:
1) Odobritev .zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo načelstva. 3) Poročilo nadzorstva. 4) Izključitev enoga Člana načelstva. 5) Volitev dveh oziroma treh članov načelstva. 6) Slučajnosti. Ako te občni zbor ne bi bio sklepčen, vrši se v smislu pravil pol vüre pozneje na istem mesti in po is-tem dnev noro redi drügi občni zbor šteri pa sklepa veljavno brez ozira na .število Zastopanih zadružnikov. Načelstvo.
Pošta.
G. Erjavec Ant. 3. Beltinci. Znamo da ste ví naročnik, če želete, vam je na vaš naslov pošljemo. Pozdravi — Izjava. Orlovski odsek z Beltinec izjavlja, da je z cele moči brano Ples pri veselici sept. A dokeč je bio nazoči, gda pa je vido, ka je ljüdstvo oznemirjeiio, je goslare vöplačao,.odišo i vso odgovornost 'Ods^be odrine.
4
NOVINE
1920. 19. september
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje. cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
 srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Amerikanci pazite!
V Štrigovi je na odajo edna hiža v Štrigovčaki i edne gorice obstoječe iz 2 plüga goric, sadovnjaka, njive i šume, vse vküp okoli šest plügov. V hiži sta dve sobi, pod ednov pivnica. Zglasite se pri Lovrenčič Franci v Štrigovi.
Cene páli rastejo. Vklub tomi da so listi vsikdar kričali, da cene blaga kaplejo, so nasprotno cene pri vsem blagi prav zdatno poskočile i še zmerom rastejo. Bojati se je, da bodo cene ravno pri tistom blagi najbole poskočile, štero ljüdstvo najbolje potrebüje, to je pri obleki. Zato priporočamo prekmurskomi ljudstvi, da se z oblekami za zimo, kak najhitrej preskrbi, prle kak bodo trgovci zvišali cene. Zavolo stalnoga slaboga vremena
bo tüdi vinska žetev dosta slabša, kak se je pričaküvalo. Vina bo malo i tüdi preveč dobro ne bo. Zato veliki vinski trgovci idejo z vinskimi cenami zopet gor. Vinski mošt že zdaj plačüjejo 15 K, za liter. Prekmurski vinogradniki (goričarci) naj pazijo, da se ne bodo dali zapeljati od raznih gostilničarov in špekulantov, šteri njim lažejo da so vinske cene spadnole i šteri ščejo dobiti od njih vino zobstom v roke.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).	
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves. kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.