6isiro£ V KONCERNU GORENJE smelo uresničujejo zastavljene cilje in upajo, da bodo tudi v prihodnje ohranili jugoslovanski ter da na področju mednarodne menjave ne bo večjih pretresov. STRAN 3 IDEJA O PLINIFIKACIJI ŠE NI ZAMRLA - Čeprav je lani projekt plinifikacije kot alternativnem viru energije vzbudil med krajani zlasti okoliških krajevnih skupnosti precej zanimanja — zaradi cene pa tudi negodovanja — aktivnosti v zadnjem času kažejo na ponovno oživitev. STRAN 4 številka 24, cena 20 dinarjev velenje, 27. junija 1991 ZDRAVJE IN LEPOTA — Bliža se čas dopustov in bolj razgaljenih teles, zato smo vam pripravili nekaj nasvetov. STRAN 6, 7 V torek zasedali zbori velenjske občinske skupščine Začeli s svečanostjo,nadaljevali s... Za torkovo zasedanje zborov občinske skupščine je značilno predvsem dvoje, poslanci so ga načeli nekoliko drugače kot vsa dosedanja, po svoje pa proseneča tudi mejna sklepčnost v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela. Pa pojdimo po vrsti, tako kot so si dogodki sledili. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ OBVESTILO Hranilno kreditna služba Šoštanj poleg zbiranja hranilnih vlog opravlja tudi plačilni promet za svoje varčevalce in druge občane. Hranilne vloge pa obrestujemo: — hranilne vloge na vpogled — depozit vezan nad 3 mesece — hranilne vloge vezane nad 1 leto — hranilne vloge vezane nad 2 leti Se priporočamo! 44 % letna 60 % letna 62 % letna 64 % letna. Sejo so delegati začeli torej s krajšo svečanostjo na Prešernovi cesti ob mostu čez reko Pako, kjer je predsednik Pred začetkom torkovega zasedanja občinskega parlamenta je župan skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik na Prešernovi cesti, ob mostu čez reko Pako v prisotnosti delegatov velenjske občinske skupščine ter drugih občanov simbolično posadil spominsko lipo v znak samostojnosti Slovenije. Po šegi in veri pa jo je nato blagoslovil še dekan De-kanije Šaleška dolina Jože Pribožič. foto: vos Svet knjige . tudi v Nami Že prvi dan 180 članov Ljubitelji lepih knjig, lahkot-nejših čtiv in bogatih ilustriranih priročnikov so bržkone veseli novega klubskega centra »Sveta knjige«, ki so ga odprli prejšnji četrtek v drugem nadstropju velenjske Name. V želji, da bi knjigo še bolj približali svojim članom (teh je 128.000) in drugim, so v Velenju odprli že dvanajsti tovrstni center v Sloveniji. Klubski center je v Nami odprl Milan Matos, vodja proizvodno-tržne-ga področja. Vsak obiskovalec klubskega centra je ob tej priložnosti prejel brezplačno reprodukcijo grafike Velenja iz leta 1981, enako darilo pa čaka vse tiste. ki bodo center obiskali (prvič) do 29. junija. O potrebi takšnega centra priča razveseljivo dejstvo, da je klub že prvi dan obiskalo 180 članov. Velike ugodnošti, ki so jih deležni člani kluba, je v tem, da je cena knjig v katalogu od 25 do 50 odstotkov nižja, kot v prosti prodaji, knjige četrtletja in knjige sezone, ki jih tiskajo praviloma v najvišjih nakladah, pa imajo še večje popuste. Klubski center v velenjski Nami je odprt od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih od 8. do 21., ob sobotah pa od 8. do 13. ure. B. Mugerle skupščine občine Pankrac Semečnik simbolno zasadil lipo v znak proglasitve samostojne in suverene države Slovenije. V slavnostnem nagovoru ob tej priložnosti je med drugim dejal, da simbolno sajenje pomeni tudi vzpostavitev nasilno prekinjene vezi med preteklostjo in sedanjostjo. S tem dejanjem pa naj bi se ponovno kot narod zavedali svojih korenin ter ponovno potrdili že pred pol leta nedvoumno izraženo voljo na plebiscitu, da smo na Slovenskem mi gospodar, da hočemo po poti napredka, miru, sožitja z enako mislečimi, po poti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin ter demokratično urejeni družbi. Svobodna, demokratična, samobitna in samostojna država Slovenija je stoletno hrepenenje in sen mnogih rodov. Je stoletni boj za obstoj in preživetje malega naroda, njegov up in njegova prihodnost. »Spretno, pod krinko revolucije odvzeti atributi lastne državnosti med NOB, se ne sme nikoli več ponoviti. S slovensko pomladjo, ki obeta ob trdnem delu dobro letino, bomo tistim, ki ne ka- žejo razumevanje za naso osamosvojitev, dokazali, da ne gre za nikakršen nacionalni egoizem ali separatizem, ampak za demokratične, mirne, popolnoma legitimne poteze,« je med drugim dejal slavnostni govornik in nadaljeval: »Slovenci hočemo državo temelječo na najvijših standardih človekovih pravic in svoboščin, državo 21. in ne 19. stoletja, državo, ki bo zagotavljala varstvo socialnih pravic in zlasti pravic delavcev. Ob vseh teh hotenjih ne sme biti bojazni, da take države svet ne bi priznal. Vzdušje ob svečanosti so nato poslanci prenesli v avlo občinske upravne zgradbe, kjer ob dviganju kozarcev se-(Nadaljevanje na 3. strani) V pričakovanju dneva rudarjev Zmeren optimizem Delavci RLV se v teh dneh ob odsotnosti vsake cenene evforije pripravljajo na praznovanje svojega stanovskega praznika, 3. julija — dneva rudarjev. Poslovne odločitve v službi dnevne politike iz preteklih let, ki so narekovale izkopavanje premoga v nasprotju z vsemi tržnimi zakonitostmi, so sicer stvar preteklosti, posledice pa grobo zadevajo tudi rudniško sedanjost. Takšna opredelitev vzrokov za sedanje kaotično stanje pa izgubi nekaj svoje brezizhodnosti ob ugotovitvi, da so strokovnjaki rudnika v vsem tem obdobju vendarle razvili tudi sijajno podjetje, ki v tehnično-tehnološkem in varnostnem smislu nima enakega v državi in le malo podobnih v širšem evropskem prostoru. Nadaljnja poglabljanja v iskanju različnih poti za bolj zanesljivi jutrišnji dan, ki bodo obenem tudi rezultat širšega družbenega konsenza, je za rudarje in vse druge delavce RLV najbolj odločujočega pomena. Če bo v teh prizadevanjih eden od rezultatov še vedno tudi pokončen rudar oziroma človek, ki je rudarsko obleko zamenjal z njegovim sposobnostim primernim drugim delovnim oblačilom in še vedno družbeno koristnim delom, potem je vzrokov za optimizem že precej več. Vsaj to si velja zaželeti ob letos že 30 SKOKU ČEZ KOŽO in dveh, treh spremljevalnih prireditvah, ki bodo še oživele, kot preostanek nedavno precej bolj razigranega praznovanja. Sicer pa padci in vzponi rudarstva so v Šaleški dolini že od nekdaj neločljivi del njegove zgodovine. bo nama Telefonski nakup v Nam» a 853-500 KITAJSKA RESTAVRACUA "ŠANGHAJ" HREN & YANG Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! Spet dražje komunalne storitve Z mesecem julijem bomo spet morali seči globje v žep. Številnim podražitvam se pridružujejo še višje cene komunalnih dobrin v občini Velenje. Proizvodnja in distribucija vode se bo podražila za 20 odstotkov (v široki potrošnji jo bomo plačevali po 3,93, v industrijski pa po 11,34 za m1). Odvajanje in čiščenje odplak je dražje za 14 odstotkov. Za odvajanje plačujemo v široki potrošnji 1,76 din, v industrijski pa 3,42 din, čiščenje odplak pa je za vse enako in sicer 2,17 za kubični meter. Po 1,75 din prispevamo še za čistilno napravo (ceni sta enotni), to pa je prav tako 14 odstotno povišanje. Odlaganje in odvoz odpadkov se bo z julijem podražil za 18 odstotkov (v široki potrošnji 0,93 in v industrijski 1,83 din na m1). Še posebej visoka je podražitev distribucije toplote (to je presenetljivo, saj se večina v teh dnmeh ne ogreva), kar 25 odstotna. Široka potrošnja bo odslej plačevala za porabljeno Mwh 302,20 din. Tisti, ki plačujejo ogrevanje na osnovi m' stanovanjske površine bodo v blokih plačevali po 7,97 din, v individualnih stanovanjskih hišah pa 11,05 dinarjev. Ogrevanje sanitarne vode bomo od julija dalje plačevali po 23,91 din na kubični meter oziroma 64,07 na osebo. Industrijska potrošnja bo plačevala Mwh 632,97 dinarjev. Ji Novice /v V - ' Mednarodna delegacija sindikata Sindikat Vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije seje vključil v svetovno korporacijo učiteljske organizacije, imenovano WCOTP. K vodstvu našega sindikata v Ljubljani sta pred dnevi prišla dva predstavnika. Ker pa je ena največjih organizacij v sindikatu prav v Velenju, so pred nedavnim prišli na obisk v Center srednjih šol. Med dugimi so prišli: namestnik generalnega sekretarja WCOTP-a g. Marc Alan Berberat iz Švice, član izvršnega komiteja WCOTP-a g. Daniel Dumont. Spremljala pa sta pa g. Boris Lipušič in g. Vladimir Tkalec (tajnik sindikata). Zanimali so se predvsem za dejavnost šole, o številu učencev, učiteljev, o organiziranosti centra. Ogledali so si nekatere specializirane učilnice v Srednji strojni šoli (učilnice za pouk CNC), ter prostore praktičnega pouka v EKU! S plinom nad slab zrak Zamisli in želje Celjanov, da bi z večjo uporabo plina zboljšali ozračje, ki se najbolj poslabša prav v ogrevalni sezoni, se naj bi končno le uresničile. Problem je sicer še vedno v denarju, vendar naj bi ob sedanjih zamislih ljudje le laže prišli do plinskih naprav. Seveda pa tudi Celje samo pričakuje pomoč republike. Nekateri celjski poslanci so namreč že resno postavili zahtevo, da se Celje bolj izenači z Mariborom in Ljubljano, kjer da pri takih načrtih močneje sodeluje tudi republika. Za občane Celja, kjer je v načrtu ureditev plinskega omrežja, pa je seveda pomembno, da si bodo lahko to uredili z dokaj ugodnimi krediti. Občina je že objavila razpis za dodelitev posojil, za to pa namenila šest milijona dinarjev. Ugodnost kredita naj bi bila v tem, da ga bodo dobili za dve leti in to po 22-odstotni fiksni obrestni meri. Že do naslednje kurilne sezone naj bi v Celju priključili na plin precejšnje območje Otoka in Lise. (k) Turistično društvo Šmartno ob Paki Prizadevni člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki so se po krajših počitnicah znova zagnano lotili uresničevanja sprejetih nalog. Tako se dogovarjajo o aktivnostih, s katerimi bi poživili poletno mrtvilo v tem kraju, za to soboto, 29. junija pa pripravljajo za člane in tudi druge krajane zanimiv izlet po obronkih šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša. Tisti, ki se ga bodo udeležili, si ne bodo ogledali le turističnih zanimivosti, ampak si v Atomski vasi v Podčetrtku med drugim lahko ogledali, kaj se da tam, kjer je to volja, tudi nä področju turizma narediti. Prijave za izlet po obronkih šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša zbirajo v šmarški trafiki do zasedbe avtobusa. Prikaz reševanja iz stolpnice Občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza Velenje organizirata danes, v četrtek, 27. junija, s pričetkom ob 17. uri, na Šaleški cesti 19 prikaz reševanja ljudi iz najvišje stolpnice v Velenju. Reševanje bo potekalo s pomočjo spiralne spustnice, ki jo bodo ob tej priložnosti prvič preizkusili in testirali. Tudi gasilske avto lestve ne bodo manjkale. B. M. Zvonijo zvonovi žalski V žalskem Ferralitu je bil v četrtek velik dogodek. Točno opoldne so namreč začeli vlivati tisoči zvon, te slovesnosti pa se je med drugim udeležil tudi celjski opat in prelat Friderik Kolšek. Žalski zvonovi zvonijo že domala po vsem svetu, saj so jih naredili tudi za cerkve v Afriki, Avstraliji in Ameriki. Največ_pa jih seveda pozvanja po slovenskih cerkvah. V Žalcu so zvonove začeli vlivati leta 1967, delajo pa jih v zelo različnih velikostih. Najtežji, ki so ga doslej vlili, je tehtal 1700 kilogramov. Njihovi zvonovi niso le v rimskokatoliških, ampak tudi v pravoslavnih cerkvah. Tisoči zvon bo ostal v domačem kraju, saj ga bodo podarili cerkvi Sv. Miklavža v Žalcu. Tehtal bo 1100 kilogramov. (k) 31. flosarski bal bo Precej je bilo govoric, da zaradi uničenega prireditvenega prostora ob Savinji letošnjega flosarskega bala na Ljubnem ne bo. Pa so se morebitni »nevoščljivci« očitno ušteli. Ljuben-ci imajo za svojo prireditev že izdelan okvirni program, kar se tudi spodobi. Tridesetletno izročilo vendarle nekaj pomeni in tako na Ljubnem 31. z ponovitvijo svojega flosarskega bala že stopajo v četrto desetletje. 10. tradicionalna žalska noč V Žalcu so se že pričele prireditve takoimenovane tradicionalne žalske noči. V petek so odprli v Savinovem salonu razstavo likovnih amaterjev iz Žalca. Včeraj je bil na Šlandrovem trgu večer učencev glasbene šole, drevi ob 19. uri pa bodo tam nastopili citraši. Jutri prav tako ob 19. uri bo nastopil na Šlandrovem trgu ansambel Mix-max. Najbolj veselo pa bo v Žalcu v soboto, ko se bodo prireditve vrstile ves dan (balinarski turnir, spretno-stna kolesarska vožnja, kmečka ohcet s šranganjem (na Šlandrovem trgu ob 11. uri), otroški živ žav, nogometna tekma, modna revija ...). Vse skupaj pa se bo seveda končalo z družabnim srečanjem, ki ga bodo popestrili z ognjemetom. * (mz) Emona ekspres Kvašenje Piše: VINKO VASLE Kaže, da tudi pri nas po- časi mineva obdobje urokov, ko so se antikomunisti, za vsak primer pa tudi številni komunisti pokrižali, ko so slišali karkoli o starem režimu. In s tem izpričali svojo novodobno pravoverno naravnanost. To seveda ne pomeni, da danes ni ena najhujših obsodb, če ti kdo vrže v obraz, da si rdeč! Rdeč si pa, če nisi karkoli drugega. Zato je seveda takšna naša opozicija, so tisti, ki skušajo biti neopredeljeni, so tisti, ki karkoli v novem režimu kritizirajo. Pa še hvaležen mora biti človek, če je samo to, kajti od rdečkarstva do izda-jalstva lastnega naroda manjka le malo. No, uroki demokratičnih volitev so minili in je na primer šele prejšnji teden nekaterim kapnilo, zakaj danes glavno mesto nove evropske države Ljubljana spominja na provinco in zaudarja po mafiji, korupciji, klerikalizmu, politikant- stvu, majhnih in velikih prevarah itn. In je seveda svojevrsten paradoks, če mestu vladajo kmetje in križarska stranka, zeleni so pa tako in tako omagali in obupali in se sklenili posloviti od svojega zdaj že koalicijskega sovražnika. Da bi se pri tem hvalili, kako niso več v Demosu in da zdaj bodo pa zagovorniki drugačne politike. Uboga politika, ki ima takšne »načelne« sopotnike! Tistim, ki jim je kapnilo, da nekaj vendarle ni v redu, se še avstroogrske reforme plemenitega Metternicha zdijo mačji kašelj, Napoleon pa s svojimi Ilirskimi provincami spominja na za-griženega demokrata, ki bi se mu med danes vladajočimi marsikdo režal — češ, da je bil človek naiven in ni čudno, če je končal na Sveti Heleni! Toda, ko pride streznitev, je običajno tako, da smrtnik pade v delirium tremens in vidi bele miši (baje še nepoboljšljivi komunistični alkoholiki vidijo miši le v beli barvi) in ima samo dve možnosti: da se ponovno nažre kot goba, ali pa se odpravi k prvemu mazaču, da ga potegne iz govna. Uspeh seveda ni zajamčen. Tako je to v demokraciji. In tudi tako je, da so poleg nepoboljšljivih (tistih, ki res imajo zasluge za padec prejšnjega režima) ta hip sumljivi tudi številni tisti, ki so se besno tolkli za oblast, uničevali svojo partijsko doku-metnacijo iz prejšnjih let in številni med njimi pričeli zahajati v naročje svete katoliške cerkve. Samo da bi bili bolj pravoverni in bolj všečni tistim, ki so najviše na oblasti. Pa vse skupaj ni dolgo pomagalo! Spiski družbenopolitično nepoboljšljivih in neprimernih se vlečejo in vlečejo, vsak dan je na njih kakšno novo, še včeraj oblasti všečno ime. In tako so svoje dobili tudi takšni državotvorci kot so Janša, Bavčar in Rupel. Njihov pedigre ni čist, imajo nekakšno marksistično preteklost, v cerkev pa tudi ne zahajajo. Če nisi rasen vsaj do petega kolena nazaj, si pa bastard. In bog ne daj, da ti je kakšen praded letal po slovenskih gozdovih in partizanil, ker kadrovske komisije vse vedo, da lahko razvrščajo ljudi na »naše« in »njihove«. Komu se je torej splačalo kriviti hrbet in malo plaziti z nosom blizu slovenske žemljice, da je laže priplezal prestolonaslednikom slovenstva blizu njihovega trona? In igral — če že drugega ne — vsaj začasno vlogo dvornega norčka. Če vse to sodi v narodov značaj in če je prekvašenje le-tega s krščansko moralo in etiko (besede g. Bučarja) neizogibno, bom raje nevernik in se segreval v peklu, kot pa s slabim okusom v ustih in telesu živel v novem raju. Sicer pa, kdo ve, kako je v resnici v peklu ... P.S.: Nova kadrovska politika zajema tudi znanstvene institucije. V zapisniku, ki mi ga je poslal ano-nimnež, so tudi na inštitu Jožefa Stefana že spoznali, da stroka ni vse. Vse je, če si na pravi strani, je rekel gospod Kalin, direktor. Celjsko območje Štajerska banka je razgibala ljudi Štajerska banka, ki so jo ustanovili v Celju, in ki naj bi razgibala predvsem obrt in podjetništvo, je za zdaj najbolj razgibala nekatere poslance in politične strukture. Pa ne zaradi njene aktivne dejavnosti, ampak zaradi tega, ker nekateri očitajo raznim organom in posameznikom nepravilno delo. Očitki pa segajo od Šentjurja do Celja. Najprej se je oglasil šentjurski župan Franc Kovač, ki je očital »svojemu« izvršni-ku, daje na nepravilen način pristopil k tej banki in ji namenil precejšen delež. Sledila so tudi pisma po raznih časnikih, za novo popestritev pa so poskrbeli celjski liberalni demokrati, ki so postavili poslansko vprašanje glede delničarstva celjskega izvršnega sveta v tej banki. Celjska občina naj bi namreč v tej novi banki sodelovala s kar precejšnjim deležem — 400 tisoč nemških mark. Liberalne demokrate je seveda zanimalo, kako je izvršni svet postal delničar in kako je bil sprejet sklep o nakupu deleža Štajerske banke; pa seveda tudi, zakaj o tem ni razpravljal občinski parlament. Tako v tem celjskem kot šentjurskem primeru pa se seveda neuradno omenjata imena obeh predsednikov izvršnih svetov, ki naj bi imela tudi pomemben delež v tej banki. Pobuda celjskih liberalnih demokratov je kaj hitro prišla na dnevni red celjske občinske skupščine, kjer pa je izvršni svet pojasnil, da ima po odloku o proračunu občine pravico odločati o začasni razporeditvi oziroma uporabi tekočih likvidnostnih sredstev, da bi s tem ohranili njihovo realno vrednost. Zaradi tega nakupa naj ne bi trpela nobena proračunska postavka. Čeprav je bilo slišati, da skupščina ni pristojna za take razprave, so vendarle tudi sklenili, naj izvršni svet do prihodnje seje le še pripravi odgovore na še nekatera vprašanja. Zdaj pa je končno tudi odpadlo vprašanje, kako je lahko izvršni svet nakazal denar na banko, ki še sploh ni imela svojega žiro računa. V sredo je namreč bila ta banka končno registrirana na celjskem Temeljnem sodišču in je te dni tako tudi dobila svoj račun. S to registracijo pa je končno tudi sklenjen dokaj dolg proces ustanavljanja te banke; začeli so jo namreč med prvimi pri nas, pa so jih vendarle prehiteli Mariborčani (tudi s podobnim imenom). Delež delničarjev je bil namreč precej manjši, kot so prvotno predvidevali, (k) -Savinjsko-šaleška naveza Da j nam naš vsakdanji kruh »Hudo je, če se vrnejo nazaj časi, za katere je veljal tisti zgodovinski rek: kruha in iger; še huje pa, če nam bodo ostale le igre!« nt i je pred dnevi potožil prijatelj. l\e vem, če ga je k tej turobni misli privedlo protestno sindikalno zborovanje v naši metropoli, kjer so delavci skupščini tudi očitali, da se ukvarja z malenkostmi, kot je ta, kaka naj bo naša zastava, kaj naj bo na njej, mimo njih pa gredo stvari, ki pomenijo košček kruha, da ga bodo delavci videli vsaj za praznike, ko bomo razvijali naše zastave. No, to misel je v skupščini povzel tudi Jože Smole, vendar — jasno — ker je prišla iz opozicijskih ust, ni doživela večjega sprejema. Pa čeprav verjetno le že vsem postaja vse bolj jasno, da je med nami vse več ljudi, ki jim boj za vsakdanji kruh ostaja vse bolj težka vsakodnevna obremenitev, in ne le molitev. Niso le šaljivci laki, ki pravijo, da so skupnosti za zaposlovanje naše največje bogastvo. Ne le zaradi tega, ker so »kadrovsko« vse bogatejše, ampak tudi zato, ker so tudi vse številnejše. Ob tem vsi upajo, da se bo v njihovih blagajnah še naprej nabiralo predvideno dosti denarja, saj ne bi bilo lepo, da bi se v stečaju znašle še take skupnosti. Potem bi namreč delavci, ki so bili nekdaj v tistih lepih zlatih časih še naše veliko bogastvo in moč, ki »bo preobrnila svet in nas popeljala v lepšo bodočnost,« ostali res na cesti. S takimi na cesti pa imamo pri nas povsod probleme; ne glede na to, kaki so; in ne glede na to, kake so ceste. Če bi pogledali čisto okoli sebe, bi vsaj ob raznih govoricah sodeč lahko sklepali, da imajo naše glavne organizacije in delavci z njimi seveda tako bodočnost, kot je njihova dejavnost: rudniku naj bi se namreč pisalo črno, »beli« proizvodnji Gorenja pa svetlo. Tako vsaj govorijo, čeprav lahko čas kaj hitro pokaže tudi kako drugače. Kajti če bi se naslanjali le na take prognoze, potem bi bilo veliko podjetij takih, kot je po naravi Teš — kjer je visoka napetost. Na tisto pravo seveda mislim, da ne bo spet kakega nesporazuma. Kadar človek zapiše misel malo bolj naokroglo, marsikdo takoj pograbi tisto krivino, ki mu najbolj paše, pa pisca hitro pohvali ali okara. Pa včasih okara po krivem — po krivem pa tudi pohvali. Saj zdaj so še vedno tudi taki časi. da ni dobro biti od koga prehitro ali preveč pohvaljen. A hudič je v tem, da tudi tista zlata sredina ni dobra. Še kako dobro pa bi bilo, da bi imel vsakdo svojo vsakdanjo sredico ~ če bi že hrustljavo skorjo pojedli drugi- (frk) Po j-ludm do! ( \r\ go^ ) Bitka za trg je neizprosna Koncem Gorenje ostaja slovenski Pretekli teden je pripravilo novo vodstvo koncema Gorenje tiskovno konferenco, na kateri se je javnosti prvič predstavil novi predsednik poslovodnega odbora Mitja Jenko, ki je z mesecem aprilom zamenjal Hermana Rigelnika. S to menjavo je prešlo Gorenje na nov način vodenje — začrtan in predviden že v projektu Internacionalizacije Gorenja. Ta se odraža predvsem v večji avtonomnosti posameznih firm Gorenja. Vodstvo koncema Gorenje je jasno prikazalo, da stoji ta šaleški gospodarski gigant na trdnih gospodarskih temeljih, z razvojno opredeljenimi cilji. A zato zaskrbljenosti v teh dneh vseeno ne manjka. Nasprotno prežeti so z njo. To pa zato, ker si težko predstavljajo uspešno gospodarjenje brez jugoslovanskega trga, pa zato, ker bi pomenila carinska blokada zanje konec. Proizvodnja bi se začela ustavljati po dveh dneh, v tednu dni pa bi jo morali povsem prekiniti. V tem času uvažajo namreč kar od 40 do 50 odstotkov repromateriala (tako so se odločili lani, ko je bil dinar precenjen in je bil repromaterial iz tujine bistveno cenejši od domačega). Da o tem, kakšno škodo bi imelo neizpolnjevanje izvoznih obvez do tujih partnerjev sploh ne govorimo. Lansko leto je bilo za gospodarstvenike leto velikih preizkušenj. Zaradi precenjenega dinarja izvoznikom ni bilo naklonjeno. A vendar so se v Gorenju novim razmeram hitro prilagodili in uspeli povečati proizvodnjo za 12 odstotkov. In to bo sedem odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih. Tudi v letošnje leto so stopili polni optimizma. Proizvodnjo naj bi povečali od 12 do 13 odstotkov in imeli kar za milijardo dolarjev skupnega prometa. Za 424 milijonov dolarjev izdelkov naj bi izvozili, pretežno na konvertibilna področja. Takoj bi izvoz povečali kar za 27 odstotkov. V prvih petih mesecih letošnjega leta so uspeli proizvodnjo povečati za 14 odstotkov, izvozili pa so za 148 milijonov dolarjev izdelkov. Najbolj so letos proizvodnjo povečali v MGA Nazarje, najmanj pa v TIKI Ljubljana (dosegli so le 63 odstotkov lanske višine, vendar so tu zmanjšali število zaposlenih za 40 odstotkov. Vsekakor je razveseljivo, da je tekoče poslovanje Gore-njevih firm pozitivno, težave pa imajo še v Procesni opremi in v Glin Nazarje. Do konca leta pa verjetno lanskoletnih izgub ne bodo uspeli pokriti v Gospodinjskih aparatih, MGA, Procesni opremi in v Biri iz Bihača. Gorenje se seveda pospešeno prilagaja novo nastalim razmeram, tudi lastninskim procesom. Predvidevajo, da naj bi večji del Gorenjevih podjetij postal last tistih-, ki so ga in ga še ustvarjajo. Seveda bodo vključevali tudi tuj kapital, a vendarle naj bi ostal koncem Gorenje slovenski. Sicer pa je moto Gorenja tržna tekma na svetovnem trgu, ki so si jo že v letu 1983 zastavili in kasneje konkretizirali v projektu Internacionalizacije, ki ga smelo uresničujejo. Četudi postaja ta tekma vse zahtevnejša in neizprosna se ne zadovoljujejo z doseženim, ampak želijo tržne deleže na zahtevnih zahodnih tržiščih še povečevati. Prebili so se torej v mednarodne ekonomske tokove, kjer pa se je mogoče obdržati le z nenehnim razvojnim utrjevanjem in dokazovanjem. MIRA ZAKOŠEK V torek so zasedali zbori velenjske občinske skupščine Začeli s svečanostjo, nadaljevali s... (Nadaljevanje s 1. strani) veda ni šlo brez slovenske himne. Po zagotovitvi sklepčnosti v družbenopolitičnem zboru pa je nato v nadaljevanju torkovega zasedanja skupščina »dobila« že znane stare prizvoke. Nekatera zanimiva delegatska vprašanja in pobudo, med katerimi moramo omeniti zahtevo poslanike krščanskih demokratov naše občine po takojšnjem popravilu vinskogorske-ga klanca, pa protest strank združene v koalicijo Demos v občini glede — po njihovem mnenju — neprimernega obnašanja poslanca liberalne stranke Ivana Atelška v postopku kadrovanja za direktorja geodetske uprave občin Velenje in Mozirje (med drugim ni manjkalo v protestu tudi zahteve po razrešitvi članstva omenjenega poslanca v komisiji za volitve in imenovanja). Znova smo slišali zahtevo po uvrstitvi problematike šolstva na dnevni red zasedanja, kjer naj bi obravnavali še temo o naraščanju mladinskega prestopništva v občini. S kar precejšnjim odobravanjem pa so poslanci sprejeli tudi pobudo delegata zbora združenega dela, da bi občinski izvršni svet izdelal posebne kriterije, ki bi spodbujali samoiniciativnost, agresivnost na trgu, učinkovitost podjetij, s tem vred pa tudi vodilnih in vodstvenih delavcev v njih. Kot hladen tuš na dogajanja na Prešernovi cesti pa je gotovo bil protest poslanca stranke demokratične prenove glede blagoslova zasejene lipe. Označil ga je kot neprimerno, enostransko dejanje. Obravnavanje predlogov različnih plansko-izvedbenih aktov že na mnogih prejšnjih zasedanjih med delegati ni vzbudilo posebne pozornosti. In tudi tokrat ne. Razen nekaterih načelnih pripomb so sprejeli predložena »dogajanja« v prostoru za krajevne skupnosti Gorica — vzhod, Bele vode, Zavodnje, Plešivec, Cirkovce, Bevče, Paka in Skorno—Florjan. Tudi zadeve s področja davčne politike niso razgibale delegatskih klopi toliko kot bi kdo pričakoval. Najbrž zaradi prehodne razlage, da ni na tem področju nič vsebinsko mpvega, vse spremembe pa naj bi bile za zavarovanca ugodnejše. točki dnevnega reda slišali še, da je težav na tem področju veliko, in da se bodo odgovorni morali čimprej odločiti kako bo z objekti v coni Trebuša, za cono drobnega gospodarstva ob šoštanjski tovarni usnja ter v Stari vasi. Ob koncu zasedanja so delegati nato sprejeli še predlog odloka o krajevni taksi v občini Velenje. Mozirje ima cirkus, nima pa zeber Na vso (ne)srečo v Afriki še nisem bil, videl pa sem mnogo otroških in podobnih filmov, v katerih so nastopale tudi zebre. Saj veste kako prikupne živalice so to. Bil sem tudi v Velenju, pa v Ljubljani in še v kakšnem podobnem velemestecu in sem videl zebre — na cesti. Tistim belim program na prehodih za pešce tako pravimo. Potem sem se odločil za gradnjo obvoznice mimo Mozirja. Ker teh zeli ras tih prog v središču Mozirja že doslej skoraj ni bilo videti, sem bil premalo pozoren in sem jih pozabil narisati še na obvoznico. Sicer pa je veliko vprašanje, če prehod za pešce na obvoznico sploh sodi. To je obvoznica! Ta naj skrbi za čim hitrejši beg mimo gneče v mozirskem središču. Prava dirkalna steza je to. na kateri se dvobojujejo konjske moči in človeška nespamet. Zakaj bi torej oboje omejevali? Omejevali seveda z raznimi zebrami, prometnimi znaki in podobnimi neumnostmi. Otroci, pa ostali pešci, pa traktorji, pa kolesarji, pa osebni in podobni avtomobili, skratka vsi. ki želijo iz Mozirja v Loke (in te niti niso tako majhne), vsi ki želijo v Savinjski gaj in seveda nazaj v savinjski raj, naj se znajdejo kakor se hočejo. In naj potem otroci v šoli in starši po časopisih, in novinarji v črni kroniki pišejo kar hočejo o prometni varnosti in podobnih pravljicah za lahko noč in miren sen podnevi in ponoči. Če kdo ne verjame, naj si ogleda iskrice v preplašenih očeh mladih in starih, ki bi (kjerkoli) želeli prečkati toliko željeno in potrebno obvoznico. Začasna rešitev je prišla sama od sebe. Počitnice so namreč tu in zaenkrat otrokom v šolo ne bo treba, na sladoled, pa na igrišče, pa v gaj in še kam pa ho najbrž le treba. Pa na njivo, travnik, sadovnjak in podobne dobrote tega sveta v Loke in Nazaj v Mozirje tudi. da kaj drugega ne naštevam. Pa kaj. Nekaj kil (pre)drage barve sem pa le prišparal. Obvestilo ! V času letnih dopustov, to je od 1. julija do 15. septembra letos, se naloge s področja notranjih zadev ne bodo izvajale v krajevni pisarni v Šoštanju, ampak samo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve v Velenju. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Velenje je bil sprejemljiv za delegate zbora krajevnih skupnosti in združenega dela, za poslance družbenopolitičnega zbora pa ne, zato bodo ti o njem razpravljali še enkrat. O obravnavi poročila programa in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za lani in letos pa morda le toliko: delegate je predvsem zanimalo, komu je sklad namenil neizkoriščena sredstva (odgovor: za reševanje likvidnostnih težav proračuna, in sicer za odpravo posledic škode po katastrofalnih novembrskih poplavah). Med drugim pa smo pri tej Zbori SO Mozirje - predvsem o turizmu Jutri (v petek) ob 7. uri se bo v nazarskem delavskem domu pričelo skupno zasedanje zborov skupščine občine Mozirje. Poslanci bodo uvodoma sprejemali tako težko pričakovani predlog razvoja turizma Zgornje Savinjske doline, sprejemali bodo znak te doline in osnutek odloka o turistični taksi. Med ostalimi točkami velja omeniti predlog odloka o zagotovitvi in uporabi sredstev za odpiranje 200 novih delovnih mest, sklep o prenehanju delovanja sveta za SLO in DS, na vrsti pa bodo seveda tudi ostale redne zadeve. , ÜP) wmms^mmmmmm^^mmmmm^^mmmmmm Rudnik lignita Velenje i »Šolska problematika se mora obravnavati v skupščinskih organih po predhodno dogovorjeni dinamiki, vendar najkasneje v jesenskem času, ko se pripravljajo planski elementi za naslednje koledarsko leto.« Takšne in podobne misli s široke palete problemov, ki jih srečujemo v osnovnem šolstvu naše občine in tudi izven nje, lahko prebiramo v različnih dopisih, analizah, poročilih, ki potekajo na številnih relacijah, a najpomembnejša je vsekakor relacija VIZ Velenje — ustanovitelj in financerji SO Velenje, ki ga zastopa sekretariat za družbene dejavnosti. Ugotavljamo, da sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti občine Velenje gospod Hozjan ni celovito in dovolj poglobljeno seznanjen s problematiko osnovnega šolstva v občini, če v intervjuju za Radio Velenje izjavi, da v osnovnem šolstvu ni problemov. Ocenjujemo, da je gospod Dolinar z vrsto dopisov oz. poročil in analiz po I. aprilu 1991 dovolj izčrpno to problematiko posredoval tudi oz. izključno sekretariatu za družbene dejavnosti, a brez pričakovanega odmeva. Vzrok za to je.možno iskati v preveč taktnem, vljudnostnem načinu pisanja g. Doli-narja, kar odgovorni sprejemajo in razumejo kot nekritično stanje. Morda pa g. Hozjan ne prejme ali ne prejema Odprto pismo nanj oz. na sekretariat naslovljenih dopisov? Smatramo, da g. Peterlin kot strokovni sodelavec za šolstvo v okviru sekretariata za družbene de-javosti premalo zavzeto, odgovorno in učinkovito opravlja svoje naloge. Če ne bi imeli v osnovnem šolstvu problemov, ne bi prihajalo do samoiniciativnih pobud v sindikatih osnovnih šol v zvezi z materialnim položajem, organiziranostjo osnovnega šolstva,... itd., kar so izrazili v opozorilni stavki, ki je bila v ponedeljek, 27. maja 1991. Tudi na to ni nihče od odgovornih v občini reagiral, verjetno zato, ker je bila oblika opozorilne stavke v še (skrajšanje učnih ur po urniku) za nas vzgojitelje-učitelje primerno taktna, za okolico pa neboleča in brez groženj oz. ultimatov. Izteka se šolsko leto. To je čas, ko je misel delavcev vzgoji in izobraževanju posebej usmerjena k uspeš nemu in prijetnemu zaključku enoletnega ali pa celo osemletnega dela z učenci pa tudi z njihovimi starši. V zbornicah se občasno pojavljajo vprašanja o tem, če je kdorkoli odreagiral in poskrbel, da se plače izboljšajo na raven republiškega povprečja in naredi poračun od 1. 1. tega leta. Odgovora ni! V delavcih pa takrat molče zavre. V mislih se porajajo za učitelja in vzgojitelja neže-ljene oblike revolta. Svoje poslanstvo v okviru letnega programa bomo opravili, zanj pa bomo zahtevali vsaj povprečno plačo slovenskega učitelja in druge materialne pogoje za ohranjanje nivoja, ki ga je osnovno šolstvo velenjske občine doseglo. V Velenju, 20. 6. 1991 KONFERENCA SINDIKATOV DELAVCEV OSNOVNIH ŠOL OBČINE VELENJE Našo pot smo zasnovali na opredelitvi za Človeka, Delo in Znanje. Želimo, moramo in znamo v družbo najrazvitejših. Dosegli smo tehnološki razvoj, ki narekuje nadaljnje dograjevanje poslovne filozofije našega podjetja. Prepričani, da vemo, kako naprej, smo dojemljivi tudi za zunanje predloge in pobude. V vsem tem vidimo argumente za pogumne korake v prihodnost. Vabimo vse delavce RLV, njihove družinske člane, naše upokojence in njihove svojce, poslovne partnerje ter vse druge občane Šaleške doline na tradicionalni, letos že 30. SWKCEZKQZO, ki bo v sredo, 3. julija, ob 9. uri na kotalkališču v Velenju. Obenem vsem rudarjem in njihovim družinam želimo prijetno praznovanje stanovskega praznika! Odbor za praznovanje | 3. julija - dneva rudarjev | SKOZI TEDEN • SKOZI TEDEN Gorenje — več v izvoz V koncernu Gorenje tudi letos močno povečujejo izvoz. Do konca meseca maja so prodali na tuje za blizu 149 milijonov dolarjev (upoštevaje statistični tečaj) izdelkov in storitev. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so povečali prodajo na tuje kar za 38 %. V prvih petih mesecih letos so z izvozom iztržili v Gorenju Gospodinjski aparati (101,5 milijonov dolarjev, v Gorenju MGA 13 milijonov dolarjev, v Gorenju Elektronika 6,7 milijonov dolarjev, Gorenju Glin 5,4 milijona dolarjev, Gorenju Notranja oprema 2,7 milijona dolarjev itd. Petmesečni izvoz Gorenja predstavlja blizu 8 % slovenske prodaje na tuje v tem obdobju. (an) Mozirje — višje stanarine Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje razpravljali tudi o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev. Za storitve so brez razprave sprejeli predlog o 30-odstotnem povišanju, pri stanarinah pa je šlo nekoliko težje. Predlog je bil namreč 47 odstotkov, po dokaj burni razpravi pa so se odločili za 30. V občini je trenutno 559 nosilcev stanovanjske pravice, od tega jih je do podražitve 160 prejemalo subvencije, (jp) Črnina za Madžarsko Pri iskanju skritih rezerv za doseganje čimboljših rezultatov poslovanja so se na Eri Vino Šmartno ob Paki lotili izvoznega področja. Iskanja tržišča izven meja Slovenije in Jugoslavije so se lotili z vso resnostjo in vnemo. Ta prizadevanja zaposlenih že dajejo prve sadove. Tako bodo ta teden napolnili 5000 hektolitrov črnine za madžarski trg, prav tako poteka menjava blaga s Češkoslovaško, v »obdelavi« pa imajo že novo tržišče: Kam bodo izvozili izdelke iz lastnega surovinskega zaledja — iz šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša — pa ostaja zaenkrat še skrivnost. Nihalka redno obratuje Na rekreacijsko-turističnem centru Golte so pripravljeni tudi na letno sezono. Vzdrževalna dela na nihalki in ostalih objektih so sklenili, nihalka redno vozi, tud hotel je odprt, vsi skupaj pa vabijo obiskovalce na užitke v lepi naravi in v številnih dodatnih programih. Odcepitev prej kot zadruga Poleg skrbi za proizvodnjo hrane in doseganje kar ugodnejših cen kmetijskih izdelkov, na šoštanjskem kmetijstvu v tem trenutku kujejo kar dve železi v ognju. Prvo zadeva ustanovitev kmetijske zadruge, drugo pa sodi na področje odcepitve od Ere. In kako daleč sta obe zadevi? Vse kaže, da bodo kmetijci Šaleške doline prej izvedli osamosvojitev kot pa ustanovili lastno kmetijsko zadrugo. Kajti, slednje zavira sprejetje novega zakon o kmetijstvu oziroma zakona o denacionalizaciji in privatizaciji. Znak nove zadruge in tudi kolikortoliko dogovorjena pravila igre v njej imajo na šoštanjskem kmetijstvu že izdelana, ne obetajo pa si, da bi kmetijsko zadrugo lahko ustanovili pred letošnjo jesenjo. Z odcepitvijo od Ere pa je tako: mejnik naj bi bil 1. julij. Čeprav so bili vsi dosedanji pogovori okrog tega, koliko naj bi Kmetijstvo dobilo za popotnico dokaj vroči, je zaenkrat prevladalo mnenje, da naj bi posedovalo toliko zemlje kot je je doslej. Torej, tudi družbeni sektor. Če je to zatišje pred viharjem, le še štiri dni bo treba počakati. Višje cene v domu za varstvo odraslih Z mesecem julijem se bodo povečale tudi cene oskrbe v domu za varstvo odraslih in sicer za 11 odstotkov. V enoposteljni sobi znaša dnevna oskrbnina po novem 185, v dvoposteljni pa 177 dinarjev. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. 6. 1991 do 23. 6. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SOi in maksimalne polurne koncentracije SOi v zraku: AMP 17.6. 18.6. 19.6. 20.6. 21.6. 22.6.23.6. ŠOŠTANJ 1 0,08 0,06 0,00 0,17 0,07 0,03 0,00 2 0,73 0,56 0,02 0,80 0,78 0,41 0,00 TOPOLŠICA 1 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 0,04 0,01 2 0,02 0,08 0,01 0,17 0,22 0,22 0,15 VEL. VRH 1 0,01 0,02 0,03 0,07 0,02 0,00 0,04 2 0,15 0,25 0,25 0,44 0,09 0,04 0,39 ZAVODNJE 1 0,00 0,02 0,00 0,01 0,02 0,05 0,02 2 0,06 0,19 0,02 0,15 0,51 0,47 0,16 VELENJE 1 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,01 2 0,01 0,01 0,01 0,04 0,12 0,00 0,03 GRAŠKA G. 1 0,02 0,02 0,00 0,02 0,12 0,00 0,00 2 0,18 0,12 0,01 0,17 1,05 0,00 0,02 ! povprečna 24-urna koncentracija SOi v zraku (mg/m1) 2 maksimalna polurna konc. SOi v zraku v dnevu (mg/m1) Plinifikacija v občini Velenje Znova aktualna tema Rezultat večje skrbi za zdravo in čisto okolje v Šaleški dolini niso le čistilne naprave, ampak tudi razmišljanje o alternativno čistejših virih energije. Plinifikacija je med občani velenjske občine lani vzbudila precejšnje zanimanje, ki pa je ob zapisani vrednosti naložbe za posamezno gospodinjstvo kar nekako splahnelo. Pripravljenost krajanov za ogrevanje svojih domov s plinom je torej obstala na začetni točki zaradi previsoke cene na enoto priključka, pa tudi preskromnega deleža drugih, ki naj bi v akciji sodelovali. Toda, vse kaže, da ideje o izgradnji plinovoda v krajevnih skupnostih, zlasti primestnih in vaških, še niso povsem opustili. Že res, da so jo ponekod porinili na stranski tir za tako dolgo, dokler ne bodo uredili drugih za krajane pomebnejših dobrin, v krajevni skupnosti Škale— Hrastovec, v spodnjem delu Šentilja in Kavč pa so konec marca oziroma y začetku aprila letos v skrbi zase plini- fikacijo znova uvrstili na seznam svojih prednostnih potreb. Njihovi dokaj trdni nameni dati svoj prispevek k ekologiji rojevajo že prve sadove. Voljo za vztrajnost jim dajejo novi izračuni (polovica denar, polovica v delu), ki postavlja investitorja in izvajalca v sprejemljivejši odnos. Tako naj bi po novem znašal finančni zalogaj za posamezno gospodinjstvo v najcenejšem delu — v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec — od 2500 do 3000 DEM, okrog 120 metrov kinet plinovoda pa bi bilo treba zgraditi po že sedaj znanem sistemu (udarniško). Prizadeva- nja krajanov za čistejši zrak seveda niso bila zaman tudi v pogovorih s člani občinskega izvršnega sveta. Predviden delež denarja za sofinanciranje projektne dokumentacije za vse krajevne skupnosti to tudi potrjuje. Ideja o izgradnji plinovoda kot alternativnega vira energije v velenjski občini torej ni zamrla, iskanje ponudb za naložbo tudi pri preostalih »članicah« prvotnega projekta pa kaže, da se zanimanje zanjo znova povečuje, vendar so koraki pri tem previdnejši. Večina med njimi se obrača na lani ustanovljeno podjetje Toplotna tehnika s sedežem v Velenju. Če bo vse po sreči, naj bi slednje pripravilo prve potrebne projekte še v tem poletju, najkasneje pa do prvih jesenskih dni. Izražena volja krajanov Škal —Hrastovec, dela Šentilja in Kavč je nekoliko »omehčala« tudi glavnega dobavitelja — Petrol. Po besedah referenta za krajevne skupnosti pri sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti naše občine Milana Kneževi-ča naj bi prevzel breme — vsaj po prvih pogovorih — najmanj za priključek na glavni plinovod in izgradnjo glavne postaje. Če bodo prvi odmevi dobri, jim bodo gotovo sledili tudi drugi. Ob tem naj omenimo še, da vzporedno s to akcijo teče v občini tudi plinifikacija dislociranih objektov po sistemu Europlina. Primeren je predvsem za tiste objekte, ki že danes uporabljajo plin kot alternativni vir energije in za tiste, ki zaradi oddaljenosti od trase ne bi prišli v poštev pri izgradnji plinovoda. Naj bo tako ali drugače, previdnost za nadaljevanje akcije ne bo odveč, pa čeprav obstajajo še tako trdni nameni. Dejstva, da bo naložba kljub večjem prispevku drugih treba zgraditi na osnovi lastnih moči, pač ni moč odmisliti. T. P. Lovci in ribiči mozirske občine Srednjeročnih načrtov ni in jih ne bo Na prihodnji seji zborov skupščine občine Mozirje (28. junija) naj bi poslanci med drugim obravnavali tudi srednjeročne načrte lovcev in ribičev Zgornje Savinjske doline. Vendar jih ne bodo, ker jih lovci in ribiči niti niso pripravili, kar je po njihovem lastnem mnenju edini primer med slovenskimi občinami. Razlogov za nekaj takega je pravzaprav več. Prvi je predvsem ta, da bodo vsi ti načrti z (bližnjo) novo zakonodajo takoj neveljavni. Drugi razlog pa so lanske poplave, ki so ribičem uničile vse ribo-gojne in gojitvene potoke, ves vloženi zarod, jezov ni več, uničene so brežine in še bi lahko naštevali. Po eni strani nimajo kaj načrtovati, po drugi pa seveda veliko, vendar za to »drugo« ni sredstev. Sami ribiči so za sanacijo zbrali 500.000 dinarjev, iz solidarnostnih sredstev so dobili 1,3 milijona dinarjev, za najnujnejše potrebe pa bi potrebovali 4 milijone, dinar- Gorenje Servis Servisne poslovne enote - podjetja jev seveda. Kakorkoli že, ribolova od Luč do Mozirja na Savinji »praktično« ni, sredstev pa tudi ne. Kar imajo, jim bodo »požrli« projekti in podobni dokumenti. Pri lovcih je problem podoben. Okolje v mozirski občini je močno poškodovano, načrti pa nekje v megli. Tudi zaradi tega, ker lovci ugotavljajo ogromen odstotek obolelosti pri srnjadi. Odstrel so lani celo prekoračili, pa ga bodo morali še bolj, saj se sicer bolni srnjadi »obeta« množičen pogin pozimi. Gozdarji ob prekoračenem načrtu odstrela ugotavljajo, da je načrt nerealen, saj je kljub temu škoda v gozdu vse večja in velika. Dodaten razlog za zaskrbljenost lovcev so novi in izjemno zaostreni izvozni pogoji, izkupiček od lovnega turizma pa so jim prevzele vzhodno evropske države, ki so neprimerno cenejše. Najprej smo predragi, temu sledijo zaostrene razmere, pa bolna divjad in strogi kriteriji, zato možnosti niso nič kaj obetavne, kar se tiče lovstva in lovnega turizma. (jp) Komunalni dan Pred dnevi so se sestali predstavniki SO, IS SO Velenje in javnega komunalnega podjetja Velenje. Pogovor je tekel o načrtih pred kratkim ustanovljenega javnega komunalnega podjetja Velenje, o njegovem preoblikovanju in razdružitvi sedanjega TOZD Stanovanjska oskrba bivšega Vekos Velenje. V okviru statusnih sprememb so razčistili medsebojna razmerja med ustanoviteljem SO Velenje, IS SO Velenje kot izvrševalcem nalog ustanovitelja, bodoči organiziranosti javnega podjetja skladno s prizadevanji bodočega Zakona o gospodarskih javnih službah. Posebno pozornost so namenili strokovnemu delu, cenovni politiki, poslovodenju Komunalnega podjetja, upravljanju preko Upravnega odbora. Določili celovito prerazdelitev poslovnih funkcij, ki ostanejo na Komunalnem podjetju in ne one, ki preidejo v sestavi Upravnih organov SO Velenje. * Po tako jasno razmejenih pristojnostih so se vsi udeleženci podali na teren, kjer so opravili ogled posameznih pomembnih objektov in komunalnih investicij v letu 1991, ki so v izvajanju: — skupaj s predstavniki TEŠ Šoštanj so dogovorili nadaljnje poslovno sodelovanje pri izvajanju skupne naloge toplotnega ogrevanja Šoštanja in Velenja: predvsem pa V b faze vročevo-da za Velenje, ki je bila že v planu 1986 — 90 in prišla na vrsto šele v letu 1991, čeprav so bile cevi nabavljene že jeseni 1990. Razgovor je tekel tudi o pomembnosti te investicije, o visokostro-kovni in zahtevni nalogi letošnjega leta; — sledil je ogled sanacije cevovoda, ceste in vodotoka Ljubi-ja (Bele vode) zaradi posledic hude naravne ujme novembra 1990, zaradi česar je popolnoma izpadel dotok vode za Šaleško dolino. Investitor je Komunalno podjetje Velenje, izvajalec pa Vegrad Velenje. Rok dokončanja je avgust 1991, funkcionalna usposobitev pa koncem junija 1991, kar je zelo pomembno zaradi eventualne suše v poletnih mesecih! Na povratku so si ogledali čistilno napravo pitne vode za Šaleško dolino na Grmovem vrhu v Šenflorijanu in centralno čistilno napravo odpadnih voda v Šaleški dolini I. etapa — mehanski del z dokončno stabilizacijo blata. Odprto ostaja vprašanje nadaljnje izgradnje II. in III. etape, kar pa je vse odvisno od osnovne odločitve Tovarne usnja Šoštanj, ali k uresničevanju pristopiti z ali brez dotoka odpadnih voda iz TUŠ. Tako skupno zaključen »KOMUNALNI DAN« je odprl vrsto problemov, novih investicij, predvsem pa razjasnil tiste dileme, ki so v preteklosti bolj zavirale kot pospeševale hitrejši razvoj tistih objektov, ki lahko največ primorejo k varovanju oko-lja. V Gorenju Servis so v strateški načrt med drugim tudi zapisali, da bodo do leta 1995 preoblikovali vse servisne poslovne enote v Jugoslaviji v podjetja. Tudi na ta način želijo zaposlene v servisnih poslovnih enotah še bolj spodbuditi za kakovostno in racionalno delo. Iz zdajšnjih servisnih poslovnih enot naj bi nastalo, kot računajo v Gorenju Servis, okrog 50 novih podjetij, katerih naloga bo s kvalitetnim delom skrbeti za image Gorenja. Najprej bodo v podjetje preoblikovali servisno poslovno enoto Beograd, ki razpolaga s solidnim strokovnim znanjem, razvit je trg, na voljo pa so tudi potrebna obratna sredstva za začetek dela. Delo in uspeh novega podjetja bosta v prihodnje torej odvisna izključno od zaposlenih v Beogradu. Nova podjetja, ki jih bo ustanavljalo Gorenje Servis, morajo, kot zatrjujejo v tem gorenjevem podjetju, voditi resnični podjetniki, ki bodo sposobni svoje znanje, izkušnje in vizijo razvoja prenašati tudi na zaposlene. Po preobrazbi servisnih poslovnih enot v podjetja bodo v okviru Gorenja Servis ostale vse tiste funkcije, ki so oziroma bodo racionalne tudi za nova podjetja (trženje, visoka tehnika, izobraževanje in logistika), veliko pa si obetajo tudi od združevanja finančnega kapitala, saj načrtujejo, da naj bi bilo »matično podjetje« Gorenje Servis holding. V zvezi z ustanavljanjem novih podjetij imajo v Gorenju Servis, ki naj bi sčasoma postalo mednarodno podjetje, še več načrtov. Dvema že ustanovljenima »hčer-skima podjetjema«, Gorenju Toplotne črpalke in Velcomu, naj bi se v doglednem času pridružilo še tretje. Ustvarjajo pogoje, da bi njihova zdajšnja enota Varnost varovala ljudi in premoženje s pomočjo sodobnih telekomunikacijskih sistemov. (vš) 6. slaščičarska razstava v Velenju Jožetu Javorniku dve zlati odličji Gostinstvo Paka je v sodelovanju z velenjskim turističnim društvom pripravilo v prostorih Kavarne, slaščičarne Center že tradicionalno slaščičarsko razstavo. To je bila šesta po vrsti in največja doslej. Na njej so poleg domačih mojstrov te obrti sodelovali tudi slaščičarji iz celjske in koroške regije. 12 svojega posla veščih mojstrov je z okrog 30 izdelki poskrbelo za pravo pašo za oči ne samo za ljubitelje slaščic, ampak tudi za druge občane. Da so se zelo potrudili, je ocenila tudi posebna strokovna komisija, ki je najboljšim letos prvič podelila plakete in diplome. Dve zlati odličji je za dekorativno torto Velenjski grad ter coctail ploščo dobil znani velenjski slaščičarski mojster Jože Javornik (na sliki), tretjo zlato plaketo pa so si prislužili za višnjevo dekorativno torto slaščičarji celjske Evrope. To je bila po portoroškem zboru druga največja gostinsko turistična prireditev v Sloveniji, slaščičarska razstava pa menda edinstvena sploh. Vse kaže, da bo prerastla svoje okvirje, kajti že prihodnje leto naj bi postala celo republiška. mm j* s - * ~™-„ i- Mladi slikar in njegova uspešnost Gorana Horvata poznajo ljudje v Gornji Savinjski dolini kot prijetnega sogovornika in marljivega ustvarjalca. Vendar pa marsikaj iz njegovega vsakdana le ne prodre v javnost, zato smo ga obiskali na njegovem domu v Spodnji Rečici, kjer ima tudi svojo delavnico. Že kar ob vstopu se človeku nudi pogled, ki ne da očem miru, kajti vsepovsod so slike in drugi izdelki ustvarjalnega umetnika Gorana. Njegov dokaj skromen nastop ne da slutiti v njem uspešnega človeka — umetnika. Že kar smo nekako navajeni v podobnih primerih na zunanji blišč, ki je največkrat odraz veličine za katero se nekateri imajo, tega pri Goranu Horvatu ni niti za trenutek. Ne bi mu prisodili, da ima za seboj že 39 samostojnih razstav doma in v tujini. Da prav sedaj pripravlja razstavo v Salzburgu, tja pa je prenesel dela z razstave v Singe-nu (Zapadna Nemčija), da bo njegova 40. razstava v Ljubljani v prostorih Smelta, da Cankarjeva založba pri- pravlja izdajo njegovega ciklusa pod naslovom Sveto pismo stare zaveze, ki bo že julija v prodaji v nakladi 2000 izvodov, od teh 1000 v angleščini in prav toliko v slovenščini, da se načrtuje pozneje še izdaja njegovih upodobitev Nove zaveze, ki je že v pripravi. No, o knjigah pa le nekaj več. Strokovnjaki so izmed ponujenih 157 njegovih upodobitev izbrali za prvo knjigo 114, iz teh bo tudi 20 izsekov najzanimivejših de- lov določene podobe. Nekako mimogrede nam slikar Horvat pove, da trenutno razstavlja tudi v Mariboru in to v galeriji Ars Sacra. Torej, lahko bi rekli, vsestransko uspešno delo je kronano tudi z zunanjimi uspehi! Julija bo ob priliki razstave v Smeltu tudi predstavitev knjige Sveto pismo. Samo razstavo bo odprl prof. dr. Emilijan Cevc. Pričakovati je, da bo to odmeven kulturni dogodek. Pa še prisluhnimo besedi iz uvoda h knjigi Sveto pismo izpod peresa prof. Rafka Vodeba. Takole je med drugim zapisal: »Ta osnovni čut za dramatičnost se kaže najprej v izbiri motivov. Jasno nam mora biti, da slikar ni bral Svetega pisma kot vernik, ki išče navdih za svojo vero, ali kot teolog, ki išče razsvetljenje za svoje razglabljanje o bogu. Bral ga je kot umetnikin sicer kot konkretni umetnik Goran Horvat, ne morda kot Jože Ciuha ali Franc Mihelič. Izbiral je predvsem tiste teme, ki so blizu njegovi slikarski naravi. Zato bosta vernik in teolog razočarana, če ne bosta upoštevala tega dejstva ... In zaključno: »Tudi v slikanju oseb je namreč umetnik dovolj samosvoj, zvest svojemu slogu in svoji zasebni viziji sveta ...« V razgovoru z Goranom Horvatom je dobro čutiti njegovo veselo pričakovanje izida knjige, ki bo kot kaže, tudi po izgledu na zunaj, nekaj posebnega, sodobnega. A. Videčnik 1 z muzeja Velenje Zgodilo se je • • • 27. JUNIJA LETA 11953 V Savinjskem vestniku je bila objavljena tudi novica iz Šmartnega ob Paki: »Načrti za novo šolsko poslopje, ki jih je izdelal projektivni urad OLO Celje, so gotovi. Ker pa je po načrtu predvidena paviljonska zazidava, zato nekaterim to ni po volji, češ da na deželi te novtarije, ki še pri nas ni preizkušena, ne gre forsirati. So pa zopet drugi, ki jim te vrste načrt prav ugaja. Vendar se pa merodajni ne morejo zaradi različnih mnenj odločit, kako in kaj. Mišljenja smo, da bo pač treba nekaj ukreniti, če hočemo dobiti novo šolsko poslopje. Če Ljubljana zahteva te vrste zazidavo, potem je jasno, da se bo treba s tem sprijazniti, to tem bolj, ker smo trdno prepričani, da nihče ne bo hotel biti kriv, če se bodo lepega dne stropi v stari šoli podrli in zasuli pod seboj učence.« Šmarčani so se uspeli dogovoriti in postaviti lepo šolsko poslopje. LETA 1958 Na ta dan sta bila v dveh različnih slovenskih časopisih objavljeni novici iz velenjske in šoštanjske elektrarne. V Celjskem tedniku je imel članek naslov Dobra organizacija dela v Termoelektrarni Šoštanj: »Letni plan proizvodnje električne energije v Termoelektrarn Šoštanj je 330 milijonov kwh. Kljub temu, da so bili sedaj 15 dni v remontu, upajo, da bodo polletni kot letni plan v redu izpolnili. V tej moderni termoelektrarni (katere 11. fazo so že pričeli graditi in bodo gradnjo dokončali do leta I960) je zaposlenih le 225 ljudi. Enaka elektrarna v Kakanju ima približno 400 ljudi, v Kolubari pa je celo 420 zaposlenih. Primerjava teh številk kaže dobro organizacijo dela v Termoelektrarni Šoštanj.« V Slovenskem poročevalcu pa je bil objavljen razpis za delovno mesto v Elektrarni Velenje: »Elektrarna v Velenju sprejme 4 visokokvalificirane ali kvalificirane električarje. Stanovanje za samce priskrbljeno. Prošnje pošljite tajništvu Elektrarne Velenje.« Takšnih in podobnih oglasov v časopisih žal ne najdemo več. Objavili smo ga le zato, da ljudje ne bi pozabili, da tudi takšni oglasi lahko obstajajo. LETA 1967 Kot že v večih nadaljevanjih, bomo tudi danes objavili novico o velenjskem jezeru. Z naslovom »Avstrijci ob Velenjskem jezeru«, je bila objavljena v mariborskem Večeru: »Čeprav v Avstriji ne manjka lepih jezer, so Avstrijci vendarle rezervirali za letošnjo glavno sezono skoraj celotne zmogljivosti vikendskega naselja ob Velenjskem jezeru. V vikendskem naselju imajo 43 ležišč, poleg tega pa imajo v neposredni bližini v gozdu še lepo urejen av-tokamp. V vikendskih hišicah so namestili novo pohištvo in zmanjšali število ležišč. Penzion velja 40 novih dinarjev.« Turistični priliv Avstrije, ki ima sama lepa jezera, je nekajkrat višji kot Jugoslavije, ki nima samo lepih jezer, ampak celo morje. Res pa je, da imamo mi nekaj drugega .. .! Damijan Kljajič Uspešna abonmajska sezona Iztekla se je abonmajska sezona, pričenjajo pa se poletne kulturne prireditve. Letošnje so dobro uspele, že tradicionalnim abonmajem pa so pridali še dva nova — drugega gledališkega in dunajskega. V glasbenem abonmaju se je zvrstilo šest koncertov, vsi so bili dobro obiskani. Manj zanimanja je bilo za Mozartov abonma, s katerim so želeli organizatorji obeležiti letošnje Mozartovo leto, prireditev v njegovo čast pa bo še nekaj (med drugim bodo jeseni obiskali prireditev v Salzburgu). To sezono so prvič vpisali dva gledališka abonmaja, enakovredna sta bila, za takšno potezo pa so se odločili zaradi tako velikega zanimanja. V lutkovnem abonmaju je bilo sedem predstav. Sem smo prišteli še neizveden obisk v minimun-dusu v Celovcu. Poleg abonmajev omenimo še silno uspele in dobro obiskane kulturne večere. V kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje, kot nam je povedal Marjan Marinšek, že snujejo program za novo abonmajsko sezono. Glede na to, da je zadnja nad vse uspela in da so bili obiskovalci zadovoljni, bodo po vsej verjetnosti tudi jeseni vpisali enako število abonmajev in izvedli tudi enako število predstav. Verjetno pa na glasbenem področju ne bodo imeli dveh abonmajev (Mozartovega in glasbenega — verjetno ju bo zamenjal zborovski. Tako kot doslej si bodo lahko obiskovalci ogledali nekatera dela v drugih kulturnih središčih Slovenije (tu so mišljena tista dela, ki jih zaradi obsežnosti in kvalitete izvedbe ni mogoče povabiti k nam). Prepričani so namreč, da je to mnogo smotrneje kot da bi vabili v naše okolje manj kvalitetne skupine. (mz) PRED RUDARSKIM PRAZNIKOM EXTEMPORE ŠALEŠKA DOLINA 91 Konec minulega tedna so bili v Velenju udeleženci 12. rudarske likovne kolonije, ki so pretežno v akvarelni tehniki upodabljali motive v okviru razpisane teme; ta je bila letos zasnovana zelo široko, saj jo je prireditelj opredelil z naslovom >Živeti v Šaleški dolini<. V pičlem obdobju dveh dni je 16 likovnih ustvarjalcev, pretežno iz DŠL Velenje, a tudi predstavniki iz Dolika Jesenice in Relika Trbovlje ustvarilo 45 del. Čeprav tudi letos likovniki niso mogli obiti ekološke poante rudarjenja v Šaleški dolini, pa je s stališča prireditelja spodbudno, da življenje v naši dolini začenjajo gledati tudi z objektivno svetlejšimi barvami, kar je opogumljajoče v smislu realnosti življenja v naši dolini. Sicer pa si razstavo velja ogledati s svojimi očmi. Odprli jo bodo nocoj ob 19. uri v Delavskem klubu v Velenju. bo sobota, 29. junija ob 20.30 Miš-Maš pred NAMO Velenje VITA MAVRIC šansoni petek, 5. julija, ob 20.30 velenjski grad PA SE SLIŠ' Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj dirigent, Anka Verdnik sobota, 6. julija, ob 20.30 velenjski grad KITARSKI VEČER Norina Radovan, sopran Žarko Ignjatovič, kitara petek, 12. julija, ob 20.30 velenjski grad LJUBA TADIC umetniški večer petek, sobota in nedelja, 12., 13. in 14. julija, ob 20.30 velenjski grad oz. glasbena šola Velenje ZVOKI ŠESTIH STRUN zaključni koncerti poletne šole za kitaro in komorno glasbo sobota, 13. julija, ob 20.00 terasa bazena v Velenju ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA splet slovenskih plesov sobota, 13. julija, ob 21.00 stari grad Šmartno ob Paki MARTIN KRPAN Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki petek, 19. julija, ob 21.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje BREZ IZHODA — ameriški vohunski film letni kino četrtek in petek, 25. in 26. julija obisk v Veroni Giuseppe Verdi: NABUCCO ogled predstave v rimski areni sobota, 27. julija, ob 20.00 Šaleška cerkvica nedelja, 28. julija, ob 20.00 stari grad Šmartno ob Paki STAROGRADSKE PESMI IN ROMANCE Duo Križanič petek, 2. avgusta, ob 20.00 terasa bazena v Velenju M & M Marta Zore in Miran Juvan evergreeni in jazz standard četrtek, 8. avgusta, ob 20.30 Kardeljev trg Velenje JEKLENI OREL — ameriški pustolovski film letni kino petek, 9. avgusta, ob 20.30 Miš-Maš pred NAMO Velenje NANGA PARBAT slovenska himalajska odprava 90 Ivč Kotnik, diapozitivi četrtek, 15. avgusta, ob 20.00 velenjski grad RADE SERBEDIJA pevec, igralec, skladatelj petek, 16. avgusta, ob 19.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje PREŠMENTANE CITRE srečanje slovenskih citrarjev četrtek, 22. avgusta, ob 19.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje TAMBURAŠI »KONOVO« Šaleški oktet petek, 23. avgusta, ob 20.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje OD VAN GOGHA DO ANE FRANK potovanje po Belgiji in Nizozemski Marjan Marinšek, diapozitivi sobota, 24. avgusta, ob 20.00 cerkev sv. Marije v Velenju AVE vokalna skupina sreda in četrtek, 28. in 29. avgusta obisk v Veroni Giuseppe Verdi: NABUCCO ogled predstave v rimski areni četrtek in petek, 29. in 30. avgusta ob 19.30 Glasbena šola Velenje ZVOKI VIOLIN zaključna koncerta poletne violinske šole Igorja Ozima petek, 30 avgusta, ob 18.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje NEW YORK, NEW YORK Alenka in Matevž Goršič z gosti petek, 6. septembra, ob 18.00 Miš-Maš pred NAMO Velenje KOSTELSKA LJUDSKA OHCET tamburaši, pevci, plesalci, krošnjarji sobota, 14. septembra, od 10.00 Stari trg v Velenju SEJEM BIL JE ŽIV tradicionalne sejemske prireditve sobota, 14. septembra obisk v Salzburgu MOZARTOV KONCERT obisk koncerta »Mozartserenade« 6. stran nad čas PREDSTAVLJAMO 27. junij 1991 LEPOTA iN ZDRAVJE LjudjE se bojiMO STARANJA, bojÌMO SE sUbeqA izqlEÒA, odvEČNik kiloqRAMOV, ZqubANEqA obRAZA ìn OVeIe koŽE. MIaÒeMU CloVEku nì TREbA pRÌqOVARJATÌ, NAj SE SpROSTÌ, NAj REÒNO skRbi za SVOj izqlEd. ZANj skRbi narava. NjEqOVA koŽA SE SVETÌ, NjEqOVE Oči sijEJO« Na ŽaIoST pa SE STARAMO vsì, RAzlikA jE v tem, koliko kdo skRbi za SVOjE TeIo v tem NEizbEŽNEM pROCESU. vse pREqRE^E v pRE^RANÌ, VEÜko SEdENJA ìn MaLo qibANjA SE pREj Ali sIej' pokAŽEJO na na5em ORqANÌZMU. ModERNÌ NAČiN ŽivljENjA, ki NAM jE MARSikAj' oIajSaI, ÌMA Tudi NEqATiVNE pOsUdiCE. V pORASTU jE STEVilo ljudi Z ČEZMERNO TEŽO, koŽA NA RokA^, obRAZU ÌN dRUqih dEÜll TeIeSA je pRiZAdETA, ZARAdi CeIuÜTA TRpi MARSÌkATERA ŽENskA. Ko uqOTOVÌMO, dA Z SVOJIM izqlEdoM NÌSMO ZAdoVoljNÌ SE MORAMO odloCÌTÌ, dA bOMO VSE kAR SE V NjEM dA Ìzbolj$ATÌ, Tüdi STORÌli. Ne SMEMO PA NA NApAkE V NA$EM izqUdu MÌsIÌTÌ Ie SpOMlAdi ÌN pol.ETÌ, ko je NA$E TeIo ÌN ÌZqlE(j NAjbolj izpOSTAvljENO ÌN SMO Tüdi SAMÌ bolj občurtjivi. DobRO je , če za svoj'e teIo skRbiMO skozi vse Leto. Če TENTATE PREVEČ, NE STokAJTE: "to jE STAROST. "PrVÌ kORAk k vilkoSTi JE RESNA VoIj'a. PoqlEjMO pOqAČO ÌN RECIMO:" TRENUTEk V MOjfo USTih, NEkAJ ur V ŽElodcU ÌN VSE ŽivljENjE NA MOjih bokih ~ ÌN TEqA NOČEm!" Če JE ZA TO ŽE PREPOZNO, ČE STE ČE pREdEbEli NÌkAR NE Ì5CÌTE izqOVOROV ZA SVOJ izqUd, RAjši ukREpAjTE. ÜEbEloST NÌ SAMO ESTETski pRoblEM, TEMVEČ ÌMA Tudi SkodljivE pOsUdiCE ZA zdRAVjE. PrÌ zdRAvljENJU dEbElu$NOSTÌ JE NAJpOMEMbNEjSA diETA. KER koŽA pRi kljSANju poqOSTO pOSTANE "pREVEÜkA" JE dobRO, ČE kujSATE S pOMOČjO STRokoVNJAkA, ki vam bo NAjboljE SVETOVäI ÌN SpROTÌ odpRAvljAl Tudi dRUqE UpOTNE ÌN zdRAVSTVENE TEŽAVE koT SO CeIuIÌT, STRÌJE , STAROSTNE pEqE... TeIo VSAkE NEkAj ČASA pOTREbujE MASAŽO, SAUNO, ki pOMAqA PRÌ odsTRANÌTVÌ STRUpENÌh SNOVÌ ÌZ NA?EqA TeIeSA. Ko SE koŽNE pORE NA obRAZU ZApol.NÌjo Z NESNAqO NAM MORA kožo Očisrili STRokoVNJAk. VEÜko Uhko z REdNO NEqO TeIeSA z PRAVÌMÌ, ZA NAŠO kožo PRÌMERNÌMÌ kREMAMi ÌN pREpARATÌ STORÌMO SAMÌ, obiskATi MORAMO PRAVO TRqOVÌNO, kjER NAM bodo ZNAÜ SVETOVATI IN izbRATÌ pRAVE pREpARATE IN kREME. V Njih bOMO NA$ll Tudi vse, kAR pOTREbujEMO ZA LlČENjE ÌN dEkoRAlivNO koZMETÌko. Z dANASNjo pRÌloqO VAM ŽEliMO NA ENEM MESTU pREdsTAVhi TÌSTE, ki VAM bodo V pOMOČ, ko SE boSTE odloČili... KoZMElikA JE ZeIo SIA RA VEdA, ki SE RAZVJA skozi zqodoviNO poqosio skupAj z MtdcKo. V movejscm Času se z razvojem znanosiì n lElmikt v službo k0ZMEll(E vključujtjo akadtmskt siRokt dRuqJi podRoCij.lÒRtj j'e koZMElikA ludi VcdA, ki se ukvARjA s postopki, pRipRAvki k aparat i za NtqO im poupievanje idi SA K VzdžEVAI^e pslfiCNtqA ravnovesja oseìjnomì. KozMnikA ni veC pwviUqjj boqATik, ZAblodA NFCiviERNih, MARVEČ dfl VSAkdANJE hiqiENskE ESTETskE ZAHTEVE. ___:_ HÜ _ _ ■ I V Hotelu VESNA smo se odločili, da vam poleg bogate zdraviliške ponudbe, ki nam jo omogoča termalna voda, ponudimo vrsto novosti. Želimo vam pomagati obdržati in ustvariti splošno kondicijo in lep videz. Tistim, ki se odločijo za hujšanje, bomo pomagali do zaželene teže. Z visoko usposobljenimi fizioterapevtkami, zdravnikom specialistom in našim športnim animatorjem, bomo poskrbeli, da vam bo čas hitro minil. Če ste za sodelovanje pripravljeni tudi vi, je uspeh zagotovljen. V kotel® WIM pmiaprn®» ■preventivni zdravsteveni program" ■aktivni oddih" ■klimatski program" ■počitniški program" ■beauty program" V terapijo vključujemo poleg velikega in malega bazena tudi savno, s pomočjo katere iz telesa odstranjujemo zdravju škodljive toksične snovi. Ker vemo, da je zabava pomemben dejavnik za zdravje in dobro počutje, našim gostom pripravljamo zanimive programe, vsako soboto tudi ples z živo glasbo. Ob lepih, sončnih poletnih dneh izvajamo športne aktivnosti na prostem - pri nas si lahko izposodite kolo, urejeno imamo trim stezo, igrišče za odbojko in balinanje. B» ptip «loimm MI ©d®dk(§fisi® pistsitey mi MML TOPOLŠICA 77 TEL: 06? 891 120 065 891 115 065 891 114 Naši Beauty programi potekajo v 7 ali 10 dnevnih paketih, v trajanju 4 ure v popoldanskem času. Lahko pa se odločite tudi za posamezne storitve. Po konzultaciji pri zdravniku, ki vam bo predpisal terapijo, se vključite v naše programe. •zeliščne kopeli* •VIBRO masaža ( pasasta masaža )• •biserna masaža* •celutron* •aerobika* ( program Jane Fonda in Jelena Tinska ) •pitje zeliščnih čajev* •ročna anticelulitna masaža* •refleksno conska masaža* (masaža stopal) *OpRAvljAMO VSE VRSTF pEdikuRF* V jesenskem času vam bomo ponudili programe hujšanja in odvajanja kajenja z pomočjo akupunkture, ki jih bo izvajala dr. Jadwiga Hajevska - Kosi, ki se v tej vedi trenutno izpopolnjuje na Kitajskem. i'j:' i oblikoVANJE ÌN TERApijA NOHTOV EfENkovA 50, VEIENJ'E TEL: 065 Ö55 220 Nohti, ki vam jih izdelamo v Salonu Viktorija prihajajo iz Amerike, od koder so uvoženi tudi vsi materiali. So 70% trdnejši kot naravni, izdelujejo se iz naravne smole, ki ne poškoduje naravnih nohtov. Pri izdelavi uporabljamo dve metodi; oblikovanje z šablono in oblikovanje s pomočjo konic, vse pa je odvisno od zaželjene oblike in dolžine nohta. Salon marate po prvem oblikovanju obiskati enkrat mesečno in vaše roke bodo vedno urejene. Nohti so zelo obstojni, lak, ki ga nanesete na njih, bo obstojen tudi en mesec. Umetni nohti na naravne delujejo terapevtsko - ti se močno utrdijo. Primerni so predvsem za ženske, ki imajo krhke in pogrižene nohte. ♦ ♦t*************** Naj vam horio va^i nohti v ponos zavrtite tclpfnn in nag ohišritp I ilPsÄ! ftifi DIE!A Z MLEKOM IN ZEMLJAMI Če idhE sTORiii ntkaj doÒRtqA za svoj fclodtc, pRtbAvo h vfclu ter se pRi iem reSìtì kAk $nec|a kloqRAMA, poskusiiE i dfcio AVSIRijskEqA zdRAVNikA dR. FrANZA XAVIRjA MAyRA, kì pRipOROCA dlEIO l MUkoM IN ŽEMljAMi. 10 jE ENA NAj'bdjSfc d'tj NA SVEIU. I*k$NA JE ZAI0, kER: - Sii pRlbAVNE ORGANE k RtdNLMU dtloVANju - CÌSli CREVESjt - pOSpESujE ddoVANjE pREbAVNECJA IRAklA, ob IEM pA - Ullko VSAk dAN sliujs AIE ZA 200 do XX) q ra MOV. Mrko VSEbujE VSE fERMENIE, UloRÌjt, MÌNERaU n dRuqE ŽivljENsko pOMEMÒNE SN0VÌ, ki SO CloVE^LMU 0RqANÌZMU NEjjNO pOTRtbwE. ^EkA NE SMETE kRAlkoMAlo vlivAli VASE. NASpROINO, pili qA MORATE zdo pOČASi, pO pOZÌRkjll. ČE tlOČEIE docdA izRAbili UC'lNsk IiRAnUnÌIi SNOvi "m NEqOVAli pREbAVÌU, IcAR OMOqOCA MUko, MORAIE ob IEM qRizljAli NA ZRAku POSUŠENE ŽEMljE. TÒ lORlj pOMENÌ, dA ŽEMijE NE SMEJO bili NE SVEŽE K NE pREIRcfc. NAj'bolj$E bodo TISTE, ki SE bodo dv* do TRI (hi SEJ$iU NA ZRAku. ŠievIo ŽEMdj Ni siRoqo določENO, Wiko sia dvi, Ullko pa ludi irì, štiri do «est star»! ŽEMdj. VEdNO PA S skocktico mUIcA. lodA N Ad VSE pOMEMbNO jE, Uko SE pRi TEM VtdtTE. NikAkoR NE SMEIE ll^OMA ZAqRÌZNÌli V ŽEmIjO, jo liipoMA poqotiNiii in nato popiii skoddico mIeLa. Če bosiE ravnaIì wko, bosiE sicer ludi shujšAli, ven®S©l S jpr®[p®fe®(jS) (krema in olja z zaščitnim faktorjem od 2-12) SREDSTVA. KI JIH UPORRBLJRH10 fflED SOnČEnJER) ftalfer® 8®k)ir® (mleko in olja z zaščitnim faktorjem od 2 - B ffìw®® (mleko za sončenje z zaščitnim faktorjem od 2 - 6) Tr@jpied] fetore^ (mleko in olja za sončenje z začšitnim faktorjem 2-5), (otroško mleko za sončenje z zaščitnim faktorjem 6), (losijon za hitro rjavenje kote z zaščitnim faktorjem 6), (losijon z zaščitnim faktorjem 15) C@(p(p®r{L®(n)® (olje in mleko z zaščitnim faktorjem 2-1) S«n tnfe (mleko in olje z zaščitnim faktorjem 2-1 ter krema z zaščitnim faktorjem do 8) II (emulzija in olja z zaščitnim faktorjem 2-8) (Pfe [by« (mleko z zaščitnim faktorjem od 1-8) 5RED5TVR ZR UPORRBO PO SOnČEnJU lltewss®! S |pP®[p®te®Hi (kreme in olja) (nfaCšr® §®l®ir® (mleko) II (emulzija) IPfe fewtni (mleko) 5R£D5TVR ZR PRVO POITIOC PRI OPEKLiriRH ( losion ) KRSmE PROTI CELULITU nudimo vam kreme iz kolekcije "priroda daje" proizvajalca 5>@p©(n)§® Osijek Priporočamo pa vam tudi "multiaktivno kremo proti celulitu" proizvajalca Plw© Zagreb Obiščite naš salon, kjer boste deležni izvrstne nege s priznanimi lepotilnimi programi: MYOLIFT (hujšanje, obdelava celulita, odstranitev aken, strij, gubic, masaža, pomlajevanje...) LASER (za nečisto kožo, odstranjevanje gub, starostnih peg...) VIBROSAUNA ~ naravni način za vzdrževanje zdravja in vitalnosti in celotna nega obraza, vratu in dekolteja s priznanimi, uvoženimi preparati. oM0¥@ST ¥ WElEWUo mMm-mmm&M\mm Solarij omogoča sončenje z UV.A žarki. To je lahek in neškodljiv način sončenja. Koža se enakomerno obarva, ob nadzoru strokovne osebe se koža ne poškoduje. V solariju se boste počutili prijetno, kar omogoča ventilator, ki hladi vroče žarke. Z njim uspešno zdravimo luskavico, mozolje in ekceme. Po 10 obiskih pri nas boste lepo, enakomerno porjaveli. Število obiskov je lahko manjše, če želite pridobiti podlago za sončenje na morju. Ker je ozonska plast vsako leto tanjša in je sončenje pod naravnim soncem postalo nevarno, se odločite za obisk pri nas ! Poriavite na neškodljiv način ! Razmišljanje ob koncu šolskega leta Ko se otroku poruši svet V času, ko se končuje šolsko leto in prvi topli dnevi v nas vzbudijo željo po počitni-kovanju, se nemalo mladostnikom, ki se zavedo, da domov ne bodo prinesli spričevala, kot si ga želijo njihovi starši, poruši svet. Namesto, da bi razmišljali o prijetnih poletnih dneh na morju, v mestu, potepih s prijatelji, razmišljajo o tistem trenutku, ko bodo morali stopiti pred starše in jim povedati, da jim ni uspelo. Pa slab učni uspeh ne pomeni le negativnih ocen. Za otroke, od katerih starši pričakujejo veliko, je hudo že, če jim odličen uspeh kazi prav dobra ocena iz kakega predmeta. Morda je takemu otroku še huje kot tistemu, ki razred zaključi z negativno oceno, saj so o takih neuspehih praviloma starši obveščeni že prej in to pričakujejo. Zakaj takšen uvod v to razmišljanje ob koncu šolskega leta? V tem času so otroci zelo občutljivi. Če doma ne pričakujejo razumevanja in se v njih naseli strah, so sposobni narediti marsikaj. Statistike kažejo, da se ob koncu šolskega leta močno poveča število pobegov mladostnikov od doma. V tem času pa tudi močno poraste število poskusov samomora, na žalost to nekaterim tudi uspe. Tudi v našem mestu pobegi od doma niso osamljeni primeri. Samo v lanskem letu so na velenjski Postaji milice zabeležili 39 prijav pobegov mladoletnih oseb od doma, to pa je že številka, nad katero se velja zamisliti. Med mladoletniki ni bilo poskusov samomora in tudi nobenega samomora. Republiške statistike so tu bolj zastrašujoče. Še vedno v Sloveniji poskuša narediti samomor 105 do 175 otrok letno, pri tem jim to uspe 20—24 tim. Pri razlagi vzrokov za tako dejanje obupa mladostnika obstajajo določene • skupne značilnosti, kot sta slab učni uspeh in nedružabnost, samomor je povezan z šolo, vsaj ponavadi s samomorom v naprej ne grozijo. Eden najpogostejših vzrokov za pobege od doma je prav tako učni uspeh v šoli. Kako težko je biti dober oče in mati se zavemo šele, ko imamo svoje otroke. Želimo jim najboljše, pa vendar včasih reagiramo na njihovo ravnanje tako, da nam je kasneje žal. Prav tako je otroku težko biti dober otrok, tak, kot si ga njegovi starši želijo, tak, da se lahko ob vsaki priložnosti pohvalijo z njegovimi uspehi pred znanci in prijatelji. Dejstvo, da je šolanje, pa skrb za zdravje in še to in ono domala v celoti prešlo v družbeno pristojnost pogojuje, da so naši otroci za tisto, kar prejemajo, mnogokdaj le malo hvaležni svojim staršem. Vendar vemo, da morajo v naši družbi za delo poprijeti tako očetje kot matere, zato teh pogosto ni doma po osem in več ur, pa naj imajo enega ali več otrok, majhnih ali velikih. Tako otroci pogrešajo tako očeta kot mamo, starši pa večji del dneva ne morejo nadzorovati svojih otrok, še več, zelo se je tudi spremenil odnos med starši in otroki. Poglejmo si nekaj najpogostejših napak, ki jih pri vzgoji uporabljajo starši otrok, ki imajo težave pri odraščanju, čutijo strah pred lastnim domom, jih morda preganja občutek, da jih nihče ne razume . . . Starševska laž Naučeni smo, da moramo svoje starše ljubiti, spoštovati, ceniti. V starševstvu je nekaj svetega. Vzgajanje otroka pomeni učenje vedenja, ki je staršem všeč; otrok je kaznovan vsakič, ko se ne vede tako, kot je staršem všeč. Kazen je preprečevanje nezaželenih oblik vedenja z bolečino. Zato ima vsakdo svoj osebni način za-nikovanja, ki je posledica vzgoje njegovih staršev. Kadar doživi-mo zlom, ga doživimo zato, ker nas je tisto, kar so nas naučili starši pustilo na cedilu. To, za kar so nam rekli da je resnica, je v resnici laž. Pogodba s starši Starševska lažje del pogodbe s starši. Starši le redko kdaj brezpogojno ljubijo svoje otroke. Ponavadi pričakujejo, da se otrok vede tako ali drugače; če jih ra- učimo, naj »ne bo«, pravi mojster sprene- zornosti«, Postal bo vedanja. Nekateri starši sploh ne prene sejo spodrsljajev. Mogoče hoče jo tako otroka naučiti uspešnosti, v resnici pa ga učijo, kako se ne uspe. »Ne pripoveduj mi o spodrsljajih, zanimajo me edinole uspehi« — takšna zahteva spravlja otroka v neznosno stisko. Tudi otroku, tako kot vsem ljudem mora kdaj spodleteti, če naj se česa nauči. Če svoje izkušnje ne more deliti z nekom, ki ga ima rad, je korist, ki jo prinaša polom manjša. Toda takšen otrok kaj kmalu ugotovi, da poštena polomija zbudi precej več starševske pozornosti kot kak majhen uspeh. Tako postane mojster v polomijah in večen upornik zoper zahteve svojih staršev. Bodi hvaležen! Eden izmed najzahtevnejših izmed vseh nemogočih členov v pogodbi s starši je člen, ki zahte- zočara in se grdo vede, je njihove naklonjenosti konec in otroka vzljubijo šele takrat, ko spet izpolnjuje pogoje. Vsi ti pogoji skupaj so nekakšna pogodba. Ce otrok izpolnjuje svoje obveznosti, ga ljubijo, če pa ne, se pogodba razdre in je kaznovan. Nemara navzkrižij med pričakovanji ne bi bilo, če bi bili otroci svojim staršem podobni, če bi se rodili z že izoblikovano osebnostjo in če se jim ne bi bilo potrebno ničesar naučiti. Otroci so svojim staršem sicer podobni, niso pa takšni kot oni. Šola in vrstniki jih postavljajo pred zahteve, s kakršnimi se njihovi starši nemara niso nikdar soočili. Tu in tam se torej vsak otrok znajde pred izbiro: ali naj ravna po svoji glavi in prelomi pogodbo, ali naj je ne prelomi in ostane prikrajšan. Če svoje nezadovoljstvo pokaže, ga najbrž doleti kazen, s katero poskušajo starši pogodbo znova uveljaviti. Tako se otrok nauči zatirati čustva in nečutiti nezadovoljstvo ali pa se prenarejati in sprejeti dejstvo, da vedno pač ne more zmagati, pa naj počne kar hoče. Številni otroci so često vpleteni v bitko za moč in njihovo življenje se spremeni v niz neuspelih uporov. Otroci potrebujejo pozornost Vedo, da so pomembni. Če naletijo na prezir in jezo, kadar hočejo kaj pomembnega povedati, jih s tem učimo, da zatirajo čustva in staršem lažejo, namesto, da bi jim zaupali ali se z njimi pogovorili, ker vedo, da bi jih z resnico le prestrašili ali razjezili. Otroka, ki mu pogosto govorijo, naj »ne bo siten«, naj »ne zganja hrupa«, naj »ne zbuja po- va hvaležnost. Otroka naučijo, da bo ljubljen le, če bo iz dna srca hvaležen za vse, kar starši storijo zanj. In vsako najmanjšo skrb in pozornost je potrebno potem sprejeti z hvaležnostjo, če se hočejo izogniti dolgemu pogovoru na temo »zavedaj se. kaj vse sem storil-a zate!« Nekateri starši vseskozi poudarjajo. da se otrokom godi bolje, kot se je njim, ko so bili toliko stari; oni so morali delati; kar naprej so jih pretepali; niso imeli kaj jesti; za rojstni dan so dobili komaj kakšno malenkost; si še zdaleč niso upali tako jezikati ; nenehno se žrtvujejo, ne da bi to sploh kdo opazil. Dandanes pa so otroci pohlepni, sebični, grobi, hrupni in neotesani in še zdaleč niso takšni angelčki, kot so bili njihovi starši. Težava je v tem, da je hvaležnost čustvo, ki ga lahko prepričljivo hlini le docela zasužnjen človek. Hvaležni smo za velike usluge, ne pa za vse povrsti. Kadar otrok odrašča ob tem členu, se nauči najzane-slivejšega prenarejanja čustev. To je le nekaj dognanj strokovnjakov o napakah pri vzgoji otrok. Verjetno katero od naštetih napak v življenju storimo prav vsi. Če otroka vzgojimo tako, da ga je strah stopiti pred nas in se nam zaupati takrat, ko je prizadet, pa se tega ne zavedamo, lahko nepremišljen korak našega otroka preseneti tudi nas. Otroci se bolj kot kakšne klofute boje odklonitve zaradi neuspeha. Starševstvo je dovolj naporno že samo po sebi, brez zahteve po popolnosti. Najbrž starši res naredijo vse, kar je v njihovih močeh. Toda to le stežka opravičujemo, kadar njihove »najboljše moči« ustrelijo mimo .. . B. ŠPEGEL Nasilje nad nemočnimi družinskimi člani Rejništvo: dobro delo in poklic Nič več po tiho, ampak kar na glas in na vsakem koraku — ne le gospodarska kriza tudi kriza vrednot sooblikuje današnji trenutek. Kriza, ki medsebojne človeške odnose postavlja v kaj čudno luč: ni spoštovanja, ne razumevanja, kajšele strpnosti, dostojanstva in potrpljenja. Toplo, prijazno besedo je zamenjalo nasilje: v družbi in družini. Kam to vodi, ne upamo razmišljati, toliko bolj, če se zavedamo vseh posledic »trde« roke in dejstva, da nasilje stisk ne bo odpravilo. Prav nasprotno. Le poglobilo in nas ob tem osiromašilo — milo rečeno — tistega, kar nas loči od živali. Prav posebnega optimizma o boljših, lepših trenutkih za trpinčene nemočne člane družine pa prihajajoči časi tudi ne napovedujejo. Čeprav pravijo laž na laž statistika, pa vendarle Ne brez razloga, je pred dobrim letom dni v občini nekoliko močneje spet zaživela dejavnost odbora za preprečevanje nasilja nad otroki oziroma nemočnimi družinskimi člani. Dovolj zgovoren dokaz za prej zapisane Oesede so nekatere številke in spoznanja, do katerih so ob potegni-tvi črte pod opravljeno delo v minulem letu prišli njegovi člani. Iz muhe res ni treba delati slona. vzrokov za malodušie pa tudi ni. Kajti, v zakup je ob posledicah treba vzeti tudi to, da je nasilje v družini še vedno tabu tema, vmešavanje v družinske zadeve pa — po mnenju nekaterih — vse prej kot nekaj priporočljivega. Po zbranih statističnih podatkih, ki so del raziskave nasilja v družinah društva SOS iz Ljubljane, so na Centru za socialno delo Velenje v obdobju 1986—90 obravnavali 32 primerov hujšega nasilja. Nekoliko nazornejši, vsebinski pregled dogajanj in nekatere številke dovolj zgovorno pričajo o naši osveščenosti in osvetljujejo bedo posameznikov, nemočnih članov v okolju, v katerem živijo in delajo. Vreden vsaj pomislekov, če ne že poglobljene analize, je podatek, da so vso bedo trpinčenih v več kot 28-odstotkih obravnavanih primerov razkrili možje postave, v 18 so se na ustrezen naslov obrnili svojci trpinčenih, v 15-odstotkih so določeno mero osveščenosti v teh primerih okazali na nekaterih šolah, v 2-odstotkih pa sorodniki trpinčenih. Če je pri tem sploh kaj razve-seljuiočega, morda je to, da ie zbralo dovolj poguma in se otreslo sramu tudi 22-odstotkov obravnavanih nemočnih članov samih. Podatki o tem, od kod ti izhajajo so več kot le zanimivi. V kar 75-od-stotkih žrtve nasilja izhajajo iz družin temelječih na zakonski zvezi, v 18 je šlo za izvenzakonske skupnosti in v 6-odstotkih za eno-roditeljske družine. Po svoje je zgovorno tudi, da so družine, iz katerih so izhajali trpinčeni, imele v poprečju 2;3 odstotke otrok, in da je bila njihova poprečna starost v času ugotovljenega nasilja 13 let. In kao so bile žrtve nasilja? Otroci v 81 odstotkih, žene-partnerke v 12 in pastorki v 7-odstotkih. »Izvajalci« nasilja so bili v 53-od-stotkih primerov očetje, v 18 matere, očimi oziroma mačehe v 15, brat, sestra v 7-odstotkih in prav toliko je bilo nasilnežev med partnerji. Težo problematike tega vprašanja in nemoč odgovornih pri ukrepanju dokazujejo naslednja kruta dejstva: v 75-odstotkih družin je bilo nasilje prisotno že več let, v 9 % dve leti in v 16-od- stotkih eno leto. Ne samo klofuta, nenormalna kazen ali kakšen drugačen način stresanja jeze nadnemočnim, kot posledica danega trenutka, ampak mnogo bolj zaskrbljujoče so dolgoročne posledice taksnega ravnanja, ki se jih nasilneži ne zavedajo, opazovalci pa si najraje pred njimi zatiskajo oči. Družinska nesoglasja namreč pogojujejo še druge probleme; od vedenjskih motenj pri otrocih, neurejenih partnerskih odnosov, do kaznivih dejanj, vzgojne neosveščensoti staršev, tradicionalno strogi vzorci vzgajanja pa se tako in tako radi iz roda v rod še stopnjujejo, da ne omenjamo posebej alkoholizma in beganja otrok iz družin. Zapisani podatki sicer ne dopuščajo generalizacijo pojava in oblikovanja zaključkov nasploh. Tega med drugi m ne dopušča tudi dejstvo, da na centru ali v kakšni drugi strokovni ustanovi v takih primerih obravnavajo le vrh ledene gore. Tisto, kar je očem prikrito, ostaja pod vodo in dokler osveščenost staršev, sorodnikov, prijateljev ali le mimoidočih občanov ne bo večja, bo tako tudi ostalo. Mimogrede — na Centru za socialno delo v Velenju imajo v »obdelavi« v tem letu ze 16 novih primerov grdega ravnanja z otroki. Začetek konkretnih aktivnosti v informiranju, nadaljevanje v rejniških družinah Kako se zoperstaviti naraščanju nasilja v družinah? Odgovor na vprašanje ima svoj začetek v strankarskih veljakov v predvolilnem boju o skrbi za sočloveka, kaj skromen odnos do reševanja tovrstnih vprašanj pa kaže da kam dlje od besed še niso prišli. »Predelava« sistemske zakonodaje in vzporedno z njo razmeram prilagojeni strokovni modeli, so sicer nekaj, vse pa še zdaleč ne. Na Centru za socialno delo v Velenju se močno boje, da se bodo pri oblikovanju novih modelov odgovorni mnogo bolj oprijeli »zidanja od temeljev« kot nadgradnje dosedanjih izkušenj. Učinek bo gotovo enak sedanjim. Očitno je pot od besed k dejanjem za nekatere stvari zelo tež- ka. To dokazuje med drugim, da še vedno nimamo v Sloveniji uradnega zavetišča za reševanje stisk nemočnih družinskih članov. Poskusi Karitasa sicer obstajajo, stroka pa... Za občinske prilike je po mnenju direktorice Centra za_ socialno delo Velenje Jelke Fužir v danem trenutku najsprejemljivejše in tudi na-ioprijemljivejše pridobivanje krušnih staršev oziroma rejniških družin za takojšnjo pomoč trpinčenim. »Zavedamo se odgovornosti te naloge, vendar menimo, da bo morda ob pomanjkanju delovnih mest tudi takšna >zapos!itev< doborodošla. Rejništvo si je pridobilo določen položaj med dejavnostmi v naši družbi, tudi kolikor-toliko nagrajeno je. Le malo ljubezni, čuta . . . je potrebnega, da bodo urice otroštva vsaj za nekatere trpinčene prijetnejše.« Trenutno imamo v občini 6 rejniških družin, krušne starše pa ima 16 rejencev. informiranju o problematiki. Za-tiskanje oci pred tistim, kar obstaja med nami in na vsakem koraku, vso zadevo namreč le poglablja. Če bi se vsi zavedali tega, aa nasilje nad nemočnimi družinskimi člani je, bi ga lažje odkrivali in preprečevali. Tako pa . . . Drugi vezni člen v verigi Rejništvo je danes lahko eden od poklicev, seveda če družina, ki se za to odloči, izpolnjuje določene pogoje. Najpomembnejši je ta, da družina res živi takšno niranje vano mrežo. Vanjo so vključeni predstavniki posameznih ustanov: od šol, vrtcev, centra, ki skupaj oblikujejo program za saniranje posameznega problema. Združenje znanja, moči, sposobnosti na enem mestu — konkretneje v odboru za preprečevanje nasilja nad otroki — je v minulem letu že opravičilo svoj obstoj v občinskem prostoru. Pri tem pa ne gre prezreti tudi deleža telefona za pomoč v stiski, ki deluje pri občinski zvezi društva prijateljev mladine. Je pač tako, da tisto, kar je bilo včeraj dobro, danes ni več. In glede na spremembe na vseh področjih življenja in dela, bo tudi pri tovrstni problematiki center moral poiskati druge sogovornike. Polna usta so bila življenje, ki bo otroku iz ogroženega okolja lahko nadomestilo vse tiste funkcije, ki jih v prejšnji družini ni imel. Za poklicno delo pa je ob tem treba izpolniti še naslednje pogoje: sprejeti tri zdrave otroke ali dva lažje umsko manj razvita ali enega težje umsko manj razvitega ali težje prizadetega. Biti oče ali mati je gotovo nadvse zahtevna in odgovorna naloga. Žal, se tega nekateri starši zavedajo, ko je že prepozno. Otroci najbrž niso nič krivi nič dolžni za to, da so se znašli v tem vse bolj krutem svetu. Kakovost življenja, ki ga sploh v zadnjem letu tako opevamo, niso le dobrine, pa tudi krizo je še vedno moč prebroditi kako drugače kot z nasiljem. Zato pa, najprej vsak zase, če pa to ne gre, pa s skupnimi močmi poskušajmo tudi nemočnim in trpinčenim pomagati za naš in njihov lepši dan, mesec, leto. T. Podgoršek Hoggar (6) Dan po kamelah je za naju z Vikijem bil dan slovesa od prijateljev in puščave, na letališču sva opravila zelo hitro vse potrebno in, to moram povdariti, brez problemov. Sistem dvajsetkilogram-ske osebne prtljage se tukaj ni obnesel, ker je tehtnica še pri najbolj težkem nahrbtniku kazala' le 60 dag. Tako so v trup letala spravili vso najino prtljago, ki je seveda krepko presegala dovoljenih 20 Kg. Pri izhodu se je zataknilo pri pregledu moje torbice s kamero, k jer je bil v enem od žepov tudi za pest velik kamen. Ta kamen sem spravil v spomin na mojo kamelo Fanči. Gospod policaj me je mimo začudenih obrazov treh prijateljev odpeljal na policijski urad 7. dokaznim materialom v roki. Tam me je prijazno sprejel dobrodušen ogromen črn policaj, ki je bil po vsem sodeč glavni na letališču. Ob mizi je «svetil» še visok suh policaj v civilu. V lepi knjižni francoščini sem mu objasnil, da je kamen spomin iz puščave. Prej na srečo, kot na žalost se mi je na zadnjo stran potnega lista zalepila nalepka zavarovalnice Triglav, ki jo je začel previdno in počasi odstranjevati. Prijazno sem mu povedal, da stoji stolp, ki krasi nalepko, na naši najvišji gori Triglavu in da mu jo veliko- dušno poklanjam. Darila je bil zelo vesel. Skoraj ukazal mi je naj kamen skrijem v žep puhovke, da me njegovi hutasti podrejeni ne bi spet maltretirali. S stiskom roke mi je zaželel lep polet in stvar je bila opravljena. V Algeru naju je čakalo prijetno presenečenje, najina prtljaga je namreč prispela skupaj z nama. Vrnitev naj bi bila vedno najlepši del potovanja, vendar me je kar precej strah, če to še vedno drži. Za današnji dan bo obveljala: «Dan se po večeru sodi«. Če bom zvečer doma, bo marsikateri, mogoče nesmiselni strah izgubil svoj pomen in spet bom bogatejši za marsikatero izkušnjo. Ko človek premaga določen strah, je ta strah le še kupček smešnega dreka na kupu gnoja, ki pa mu, resnici na l jubo, pomaga smrdeti. Vendar ima tudi pre-nekatero zdravilno lastnost, ne drekec ampak strah. Če ga enkrat premagaš,je težko da še te kdaj zgrabi za vrat. Skozi strašno alžirsko carino sva se dobesedno sprehodila, ne da bi naju sploh kdo kaj vprašal. Le deklaracijo za devize sem nekam založil, vendar je kar čedna carinica prijazno potrpela, dokler 96 je končno nisem našel v kupu vozovnic in raznih papirjev. Na ozemlju, ki naj ne bi pri- padalo nikomur, sva si veselo segla v roke. Vendar je bilo najinega veselja kaj hitro konec, ko sva izvedela, da letalo zamuja v prihodu za debeli dve uri. Po dolgem času sediva spet ob pravem pivu. Razposajeno se smejiva ob spoznanju, da bova še danes jedla svinjsko meso in uživala ob Zlatorogu. Za prešeren smeh imava dovolj tehten razlog, saj se globoko pod nama že svetlikajo luči »večnega mesta« Rima. Na obzorju v daljavi naju pozdravljajo še zadnji sončni žarki. Najlepša stvar vseh potovanj je vsekakor spet vrnitev tja, kjer si vzel slovo. Ne vem zakaj nas nekatere neka nevidna sila nenehno vleče na vedno nove in nove poti, ki jim ni nikoli konca. Vsak konec je začetek nekega novega potovanja in kdo ve kam me bo zanesla naslednja pot. NASVETI ZA VRTIČKARJE Poletna dela v sadovnjaku V tem času je vegetacija v našem sadovnjaku najbolj bujna. Končalo se je obdobje, za nas sadjarje čas najbolj neugodnega vremena, ko so bile skoraj vso pomlad zelo nizke temperature, bilo je mnogo preveč deževnih dni, tako da je vegetacija kljub ranemu začetku pričela zelo zaostajati. Zaradi takšnega vremena se na sadnem drevju pojavlja mnogo več glivičnih okužb kot jih je bilo sicer in le tisti, ki so se dosledno držali škropilnega koledarja, so uspeli obdržati svoj sadni vrt kolikor toliko zdrav. Po številu okužb se je letošnje leto izenačilo z dvema najbolj neugodnima letoma in sicer s pomladjo leta 1980 in 1984. Morda le še ni vse zamujeno, saj se je sedaj vreme ustalilo, temperature so se močno dvignile in bo lahko vegetacija delno nadoknadila zamujeno. Prihajamo v čas zorenja ribeza, ki ga sedaj ni treba več škropiti do samega obiranja. Po končani zrelosti pa bi ga morali vsaj še dvakrat poškropiti s kontaktnim fungicidom, da bomo čim dalj časa obdržali lepo listno maso, saj bo le tako lahko tvoril nove brste za drugo leto. Breskve ali marelice bi kazalo sedaj poškropiti še dvakrat in to s »cira-mom« ali »antracolom«, saj se je breskova kodra-vost že ustavila. Če imamo breskve prepolne, jih moramo sedaj ročno razredčiti, da bomo imeli lepše in debelejše plodove. Pri hruškah je situacija podobna. Škropili jih bomo vsaj še trikrat s kontaktnimi fungicidi (dihtane, captane, antracol, ven-turin ...) ter jim posvetili posebno pozornost zaradi hruševe bolščice, ki nam DRUŠTVO MODELARJEV HBE3 »modelar sicer lahko uniči ves nov rodni les. Poškropili bomo še z »mitacom« ali »decisom«, proti zavijaču pa bi kazalo škropiti v poletnih mesecih po drugem izletu metuljčkov. Pri jablanah je še vedno malo več problemov s škr-lupom, saj se primarne okužbe škrlupa močno širijo naprej. V kolikor ni preveč močnih okužb, bi jih lahko škropili samo s kontaktnimi fungicidi, če pa so okužbe močne, jih je potrebno poškropiti vsaj še enkrat s sistemi-čnim fungicidom (topas-c, systane-mz, tridal-mz ...), kasneje pa vsaj še dvakrat s kontaktnim fungicidom. Glede plesni je tako, da je močno okužene poganjke najbolje obrati ali poreza-ti ter jih odnesti iz sadovnjaka, da se okužbe ne bi širile naprej. Poškropiti jih je treba s sistemičnim fungicidom, ki tudi zdravi obolele poganjke (bayle-ton). Če so se nam spet razvile uši seveda dodamo še enega od blažjih insek-ticidov, kot sta »pirimor« ali »actelic«, če pa smo dodali proti zavijaču »zo-lone«, potem ni treba dodajati insekticidov, ker ima le-ta že dovolj delovanja proti ušem. Zdaj je tudi ravno pravi čas za junijsko prikrajševanje vrhov. Odrežemo jih za pri- bližno tretjino po možnosti na manjši poganjek, ki je zrastel že v letošnjem letu. Ta rez zelo ugodno vpliva na samo rast jablane, kot tudi na večjo prehranjenost plodov s hrano, saj s to rezjo ustavimo prehitro in prebujno rast in tako tudi odtekanje glavnih hranljivih snovi v sam vrh, kar slabo vpliva na prehranjenost plodov in posledica tega je, da imamo večjo količino drobnejših plodov. Naslednje opravilo pri jablanah je vezanje poganjkov v vodoravni položaj. Lahko zavežemo tudi lanske poganjke, če to nismo storili že prej in prav tako letošnje, ki so že dosti močni, saj jih le tako lahko ustavimo v rasti in s tem povečamo možnost tvorjenja cvetnih listov za prihodnje' leto. Seveda moramo biti pri tem opravilu zelo previdni, da se nam ti poganjki ne polomijo, da jih ne zavežemo preveč trdno in da se nam vrvica ne bi zajedla v sam poganjek. Paziti moramo tudi, da bodo zavezani čim, bližje ogrodnim vejam in tako ne bo prišlo do upognjenosti, kar je nepravilno, saj bi nam na tem loku pričelo ponovno rasti. Matjaž Jenšterle Ob 10-letnici Kultura poslovnega Odprto mednarodno prvenstvo komuniciranja Ob 10-letnici organiziranega tekmovanja daljinsko vodenih «f Ob 10-letnici organiziranega tekmovanja daljinsko vodenih modelov motornih čolnov skupine FSR — V, organizira Društvo modelarjev »Modelar«, Velenje, odprto mednarodno tekmovanje. Omenjena prireditev pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje in podjetja Pečovnik, bo v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija na velenjskem jezeru s pričetkom ob 9. uri. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo tekmovalcev — modelarjev iz sosednjih držav in domačih klubov, obenem pa vabijo ljubitelje tega športa, da se tekmovanja, ki ga bo odprl predsednik skupščine občine Velenje, udeležijo v čim večjem številu. ]yi_ MI MED SEBOJ Se znamo pogovarjati? Glede zgovornosti vemo, da so nekateri ljudje zelo odprti, drugi pa zadržani in redkobesedni. Nihče se ne pogovarja o stvareh, ki ga ne zanimajo, ali pa čimprej preusmeri pogovor na temo, ki mu v tistem trenutku ugaja. Ta ali oni se tudi noče pogovarjati s vsakim človekom. Veliko jih je med nami, ki se jim neizobraženi ljudje zdijo manjvredni in se pogovora z njimi že na daleč izognejo, prav vsiljivo pa iščejo stike z imenitneži, samo da bi se bahali, s kom se poznajo ali celo tikajo. Vem. da ste o teh stvareh že kdaj premišljevali. Navadni delavci, kot radi rečemo, so prav tako polnokrvni ljudje kot vrhunski znanstveniki. Pogovor z njimi je lahko prav poživljajoč. Nič manj izkušenj nimajo kot drugi ljudje. Včasih celo več. Pogovor s sočlovekom nikakor ni nepomembna stvar. Res je. da se ne pogovarjamo z vsakim o vsem, ampak da vsebino pogovora prilagajamo in izbiramo. V Angliji ali Avstraliji spada kramljanje o vremenu k pogovorni oliki. Podobno je tudi pri nas. Kadar se pa zgodi, da med nami ostaja beseda le o dežju in soncu, je to znamenje, da se pogovor ne more in ne more prav odpreti. Vsebine naših pogovorov često temeljijo na zaupanju. So stvari, kijih morda povemo enemu samemu človeku, tistemu pač. ki mu zaupamo. Zaupanja pa ne smemo nikoli izdati! Če te mika. da bi s tem, kar je kdo povedal samo tebi, brž seznanil vse druge, se brž ugrizni v jezik. Zaupanih nam stvari nimamo pravice nikomur izblebetati, niti \svojemu najboljšemu prijatelju ne. Si predstavljate, kako "bi se počutili, ko bi kdo vaše čisto osebne stvari razbobnal po celem svetu? Saj veste, kako pravi ljudska modrost: kar vedo trije, vedo vsi ljudje. Je pa nas globoka potreba, da se včasih izpovemu sočloveku. V Ameriki nekoliko v šali pravijo, da ima vsak njihov državljan svojega psihiatra. V ozadju tega je nedvomno človeška prapotreba po izpovedovanju. Naši pogovori so lahko hrupni ali umirjeni, morda izšepetani. Kar pa nam je bilo v njih zaupano, naj ostane v nas kot dragocen zaklad. JAKA ČUK Diplomirana estetinja in kozmetičarka Ana Kneževič je svoje predavanje, namenjeno skupini poslovnežev Gorenja začela z mislijo: »Prvega vtisa ne boste nikoli naredili dvakrat!« Prvi vtis je pri poslovnih stikih namreč najpomembnejši. Pomembnejši od vsebine je vsekakor nastop in način nastopa, pridobitev zaupanja. Tega podzavestno odseva celotna osebnost poslovneža, od zunanjega videza, do stiska rok, pogleda, nasmeha. Pomislimo, ali se znamo sporazumevati. Zasebno in poslovno. Komuniciranje ni le govorjenje, saj nanj odpade le sedem do deset odstotkov sporazumevanja. To je tudi govorica telesa, njegovi gibi in vonj. Prvi stik je pogled in izraz na obrazu, na katerem so našteli kar blizu deset tisoč različnih izrazov. Odnos med ljudmi je pravzaprav komunikacija med ljudmi. Za uspešno sporazumevanje pa morajo vsekakor veljati napisana in nenapisana pravila te komunikacije. Med bistvene dele nebe-sednega sporazumevanja, pomembnega za uspešnost pri delu, vsekakor sodijo drža telesa, način sedenja na javnih mestih, mimika, način rokovanja. Poleg skrbi za fizično in psihično kondicijo je vsekakor treba poznati tudi pravila osebne urejenosti in poslovnega bontona. Slednji je prepleten z običaji posameznih dežel. Poleg gospodarskih moramo zato poznati tudi kulturne običaje dežel, s katerimi sodelujemo. Ne glede na posamezne kulture in njihove značilnosti v poslovnem svetu prevladuje misel, da moramo v poslovnem partnerju videti človeka in ne to, koliko milijonov je vredno njegovo podjetje. Seveda pa k uspešnosti sodi tudi pravilno izbrana obleka, torba, poslovni kovček, kravata, moški in ženski nakit, darila, cvetje in nenazadnje način, kako ga podarimo. Med različnimi temami, s katerimi so se na predavanju srečali poslovneži Gorenja, je Ana Kneževič posebno poglavje namenila kajenju. Temu je v svetu podrejen kult telesa in zdravja. Kajenje je namreč znak osebnega neobvladovanja in z njim povezane poslovne nezanesljivosti. Seveda je bilo predavanje zanimivo. Slišati je bilo dosti že znanega, pa odrinjenega ob rob, vsekakor pa koristnega za vsakega udeleženca. V. k. OPRAVIČILO V prejšnji številki je v naslovu nastala namesto (ne)popolnosti (ne)polnoletnost. To je pomen seveda povsem spremenilo. KUHARSKI NASVETI Oslič po dalmatinsko 2 osliča po 450 g, moka, olje, sol, česen, peteršilj, rdeče vino, 400 g krompirja, 400 g blitve, 150 g olja OSLIČ PO DALMATINSKO Cele osliče posolimo, povaljamo v moki in spečemo v pekaču. Hladnemu olju primešamo česen, peteršilj in rdeče vino ter prevremo. Posebej skuhamo narezan krompir in blitvo, ju premešamo ter vse skupaj zabelimo oziroma vroče prelijemo z omako. Prav tako omako pripravimo tudi za kuhanega osliča po dalmatinsko. kmetijski kombinat ptuj P.0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Optometer Nie več »avion listke spust«?! V soboto so na področju Hrastovca iz letal metali listke. Tega so bili seveda najbolj veseli otroci. Nad Velenje pa si letala ne upajo več; po mnenju Zelenih menda ti močno onesnažujejo okolje, zato velenjski otroci ne bodo več kričali »Avion, listke spust!« Nikar po knjigo, po radio raje! Bi se radi izobraževali? Čestivam vam! Vendar pa vam svetujem, da se ne odpravite v Mladinsko knjigo v Velenju. Lahko se zgodi, da boste izgubili voljo do dela. Ponavadi se zgodi, da knjiga, strokovna literatura tukaj nima svojega domovanja. Boljše bo, če se boste odpravili in odšli v Celje. Res je pot daljša, vendar pa ne bo slabe volje. Če pa slučajno potrebujete HI-FI opremo, posodo, pa se lahko oglasite tukaj. Samo zakaj je to potem Mladinska knjiga, pa še edina je v Velenju in v okolici?! • •• Sklepčnost... Za sklepčnost na zasedanjih republiške skupščine vemo in za zaplete pri sprejemanju »zgodovinskih« odločitev tudi. Problemov z nesklepčnostjo v mozirskih skupščinskih klopeh (skorajda) nimajo. Zanimiva pa je številčnost. Na minuti seji občinske skupščine (naslednja je na vrsti jutri, v petek) je denimo pri sedmi točki glasovalo še 51 poslancev, pri petnajsti in šestnajsti pa »že« 36. • •• ... in prisotnost Sklepčnost torej naj ne bi bila vprašljiva, zatika pa se s prisotnostjo posameznih delegatov, oprostite poslancev. Na kar dveh zadnjih sejah je bilo »izpostavljeno« vprašanje, kaj sploh delajo poslanci republiških zborov iz mozirske občine. Pravzaprav nič, je bilo eno od mnenj. Ne oglašajo se, ne zahtevajo ukrepov (mišljeno je bilo odpravljanje posledic poplav). Na obeh teh sejah republiškega poslanca dr. Antona Žunterja ni bilo — ker je bil na seji republiške skupščine. Obtožbe so ga seveda prizadele in si je priskrbel ustrezne dokaze o svojem oglašanju v Ljubljani (magnetograme). Na tretji seji je bil dr. Zunter s temi dokazi prisoten. Pa vseh teh dokazov ni mogel pokazati poslancem, ki ga obtožujejo, ker so ti sejo pred tem že zapustili. Zato je predlagal, da ga v bodoče ne napadajo ob njegovi (upravičeni) odsotnosti na sejah občinske skupščine. Napadajo ga torej tisti, ki jih tudi ni vedno na zasedanjih. Če sam ne znam, bom pa druge učil, je znan izrek. Sicer pa se je republiški poslanec (do svojega dokazovanja) v Ljubljani 40-krat pojavil za govorniškim pultom in ob tem obiskal še vsaj štiri ministre. • •• Svet za SLO in DS pri skupščini občine Mozirje bo prenehal delovati. To je več ali manj jasno, ker tako pač mora biti. V zvezi s to točko, ki jo bodo obravnavali poslanci na jutrišnjem zasedanju zborov občinske skupščine (petek), pa je zanimiv dodatek, ki govori o »imenovanju predsedstva za delo v tujini«. Morda je malo nerodno zapisano, zanimivo pa je, če pomislimo na včerajšnjo (sreda) slovensko osamosvojitev. Le kaj imajo v mozirski občini »za« bregom (Avstrijo med drugim)? • •• Rudarju spet vzeli svetilko Je že tako, da v teh dneh nihče ni varen. Tudi kip rudarja v središču Velenja ne! Znova, menda že tretjič, so mu iztrgali iz rok svetilko. Upajmo, da mu jo bodo do i. julija, rudarskega praznovanja, vrnili. Aero klub Velenje Tenis Šmartno ob Paki Dvajsetletnica in republiško prvenstvo ' ' ' 1 : ÄN Velenjski aero klub slavi 20-le-tnico obstoja in uspešnega delovanja. To sicer ni pretirano dolga doba, če pa se kdo po 20 letih danes vrne na letališče v Lajše, bo gotovo osupnil nad dosežki vztrajnih zanesenjakov. Le na kratko v zgodovino. Leta 1972 se je pričela v Celju šolati prva skupina jadralnih pilotov, že v tem letu so dobili nova jadralna in motorna letala, s šolanjem novih pilotov in s krepitvijo letalskega parka so seveda nadaljevali vsa naslednja leta. Povedati velja, da so velenjski letalci od leta 1972 do 1978 gostovali na letališču v Levcu, od takrat do leta 1984 v Slovenj Gradcu, tega leta pa je bilo zgrajeno letališče v Lajšah in klub je lahko zaživel s polno močjo. Tudi in predvsem zaradi usposobljenih pilotov in sodobnega letalskega parka za najrazličnejše namene. Veržej:Era Šmartno 3:0 Še leto dni čakanja Nogometaši ERE Šmartnega se niso uspeli vrniti v območno slovensko nogometno ligo. V prvi tekmi so sicer doma premagali ekipo Veržeja z 1:0, na povratnem srečanju pa so bili nasprotniki uspešnejši in so zmagali s 3:0. Počakati bo torej treba še leto dni, vztrajati pa je treba. Poleg Veržeja se je v to ligo uvrstila še ekipa Korotana s Pre-va lj. Koper :Rudar 3:1 Podvig ni uspel Nogometaši Rudarja si niso uspeli zagotoviti dvojnega zmagoslavja. Po osvojenem naslovu republiških prvakov, se pravi po zmagi v slovenski nogometni ligi, jih je v finalni tekmi za jugoslovanski pokal na področju Slovenije v Kopru premagalo domače moštvo s 3:1. Domačini, ki so v tem tekmovanju slavili že drugič zapored, so po-vedli z 2:0, Goršek je v 56. minuti znižal na 2:1, končni rezultat pa so Koprčani dosegli v 80. minuti iz enajstmetrovke. Comet:Elektra 78:85 So se uvrstili v finale? Košarkarji Elektre so v polfinalni tekmi pokalnega tekmovanja za področje Slovenije v Slovenskih Konjicah premagali domači Co-met s 85:78. Sinoči (v sredo) so se v Šoštanju pomerili z ekipo Medvod v finalni tekmi. Z morebitno zmago so se uvrstili na sklepni turnir za pokalnega zmagovalca v Sloveniji, na katerega so se že uvrstili zvezni ligaši Smelt Olimpija, Maribor in Postojna, turnir pa bo v septembru. Na srečanju v Konjicah je Gole potrdil, da je prava okrepitev. Dosegel je 35 točk, Pipan za njim 17 in Tomic 13. Karate Velenjčani uspešni v Rušah Velenjski karateisti so izjemno uspešno nastopili na turnirju v Rušah, ki šteje za neuradno državno prvenstvo, obenem pa je veljal tudi za izbor reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Naslednji turnir bo v Izoli in bo zelo pomemben za Pejkunoviča in Čehajiča. Če namreč ponòvita uspeh iz Ruš, ko sta bila prvi in drugi, se bosta skoraj zanesljivo uvrstila v državno reprezentanco in med potnike za Mehiko. Pri članicah je zmagala Tabakovičeva, pri mladincih pa je bil Pritržnik drugi. ... Šoštanjčani v Italiji Karateisti iz Šoštanja so nastopili na turnirju v Padovi in zmagali. Najprej so premagali ekipo ameriških vojakov iz sestava sil NATO s 4:1, v finalnem srečanju pa še ekipo UNIB Italija s 3:2, odločilno zmago pa je prispeval odlični Todorovič. Ob tem je zanimiva vest, da se karateisti Šoštanja dogovarjajo za nastop v ligi Alpe-Adria, v kateri bi nastopale ekipe iz Italije, Avstrije in Slovenije. Končni dogovor naj bi sprejeli na sestanku v Šoštanju letošnjo jesen, prav tako letos pa naj bi z ligo že pričeli. I * • ; --:- Lepe igre in privlačne nagrade Dvajsetletnico bodo obeležili z republiškim prvenstvom, sami pravijo s prvim slovenskim državnim prvenstvom. Tekmovalni dan bo v soboto, 29. junija, pričel se bo ob 9.30 z otvoritvijo, samo tekmovanje bo potekalo od 11. do 14. ure in od 16.30 do 19. ure, za gledalce pa bo gotovo najbolj zanimiva nedelja, ko bodo pripravili vrsto prireditev z aero mitingom na čelu. Od 10. do 12. ure bo na letališču v Lajšah tekmovanje za pokal Velenja v točnosti pristajanja, ob 15.30 pa se bo pričel prikaz akrobacij z jadralnimi in motornimi letali, opazovali boste lahko prva slovenska ultra lahka letala, motorne zmaje in jadralne padalce, na voljo bo aero taxi, poskrbljeno bo za ples, zabavo in užitke, s kančkom sreče pa bodo obiskovalci deležni na bogatem srečelovu lepih nagrad. Za letošnje slovensko prvenstvo v tenisu, ki ga je vzorno priredil Šaleški teniški klub Velenje, je veljalo kar precejšnje zanimanje med občinstvom, zlasti (pa tudi) med ljubitelji tenisa v Šaleški dolini. Velenjski teniški kolektiv se ponaša s 40 aktivnimi tekmovalci in okrog 500 ljubitelji rekreativnega tenisa na igriščih ob novem velenjskem jezeru. Organizatorji so se zares potrudili in se na turnirju izkazali tudi z lepimi, nadvse privlačnimi nagradami v skupni vrednosti okrog 4000 ameriških dolarjev. To sicer v teniškem svetu ne bi bilo vredno omembe, a na republiških prvenstvih, kot zatrjujejo člani organizacijskega odbora, tako vabljivih nagrad doslej še ni bilo. Tako so najboljši prejeli dragocena darila podjetij Gorenja iz Velenja (barvni TV sprejemnik, štedilnik, mikrovalovna pečica, vikend paket v Termah Topolši- Plavanje Stopar državni rekorder Velenjski plavalci so se v nedeljo udeležili mednarodnega mitinga v italijanski Gorici. S tretjima mestoma v delfinu in hrbtno sta največji uspeh dosegla »povratnika« Katja Mijoc in Sebastijan Vrabič, odlično pa je plaval Jure Stopar, ki je na 100 m delfin dosegel letošnji najboljši rezultat med pionirji v Sloveniji, na 50 m delfin pa je celo postavil državni pionirski rekord. Povedati velja, da sta na mitingu nastopila tudi Giorgio Lamberti in Manuela Dalla Valle, dobitnika kolajn na zadnjem svetovnem prvenstvu. K. Ž. Varnostni inženirji v »Audiu« DVH Velenje - uspešno delo društva Kljub mnogim težavam, ko je društveno življenje marsikje zamrlo, so člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Velenja uspešno sklenili poletno delovanje. Izvedli so vse načrtovane akcije, sodelovali so z Delavsko univerzo Velenje (ob izobraževanju več sto delavcev iz snovi varstva pri delu) organizirali pa so tudi zanimive izobraževalne oblike in ekskurzije. Med večje uspehe si štejejo organizacijo dvodnevne ekskurzije v Tehnični muzej v München ter tovarno avtomobilov »Audi« v Ingolstadt. Prav v slednji so jih sprejeli uradno, izobesili so našo zastavo, vodenje pa opravili brezhibno, profesionalno. In bilo je kaj videti. Tehnologijo, kakršno videvamo v filmih in o kakršni pri nas ne moremo niti sanjati. Varnostni inženirji so spoznali tudi sistem varnosti in pojem, varnost vgrajena v tehnološki proces. Zares poučno in atraktivno. Jože Miklavc Na travnati površini pri restavraciji Jezero so v soboto postavili mastodont, ki so ga pred mnogimi leti izkopali v Skalah. Načrtujejo, da mu bodo družbo kmalu delali novi, večji in manjši mastodonti. Bodo uredili promet? ca), trgovskega podjetja ERA Velenje (gorsko kolo), in podjetje Modni salon (vetrovke). Ob tem so najboljši prejeli še pokale Teniške zveze Slovenije. Brez širokega zaledja, ki ga ima ŠTK Velenje med privrženci tega lepega športa, in razumevanja podjetij bi republiški turnir po tekmovalni plati prav gotovo enako lepo uspel. Tako pa je bilo ob sklepu moškega dela prvenstva, tudi ob navdušujoči igri in kar nekaj zaporednih asih domačina Denisa Topčiča, zmagovalca v dvojicah s Trupejem, videti tudi nekaj blišča, ki je sicer tudi del privlačnosti teniškega sveta. Seveda velja pohvaliti člane organizacijskega odbora, med katerimi so bili najprizadevnejši Franc Avberšek, Peter Jaklič, Alojz Benetek, Brane Radanovič, Tone Grosman in Mustafa Top-čič. Hinko Jerčič Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je spet zaživelo, prav gotovo zaradi svežega vetra v kadrovskih spremembah in zaradi podpore, ki jo SPV pri občinskih organih zdaj prejemajo bolj kot kdaj prej. Mogoče je za to dejavnost večji posluh, ker je prometna varnost spet na najnižji točki v dolgi vrsti let v občini Velenje. Komisija za delo s podjetji in KS, ki jo vodi Alojz PODGORŠEK iz Rečice ob Paki, si je začrtala konkreten program dela. Ni se čuditi, da ravno v domačem kraju predsednika, saj tu najbolje pozna probleme. In v času seje, ki je bila pred dnevi, so si temeljito ogledali vse probleme, ki jih ni malo ter ugotovili, da bi se dalo marsikaj urediti z nekaj strokovnimi potezami, z dobro voljo, za večje stvari pa bi bilo potrebno zagotoviti tudi denar. Šmartno ob Paki in bližnja Rečica sta mala trga (vasi?) skozi katero poteka živahen tranzitni in industrijski promet, ki je največkrat prebu-ren in prehiter. Zato si želijo umiriti voznike, za pešce pa pridobiti čimveč varnih površin. Komisija si je zapisala naloge in nekatere v tem času že uresničila, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in vzdrževalci ceste. Zdaj so na vrsti drugi kraji in podjetja. S svojimi problemi se naj obrnejo na SPV Velenje (organ deluje na občini) ni pa odveč, če problematiko prikažejo tudi v Našem času. Jože MIKLAVC Med pešci, kolesarji, kmetijsko mehanizacijo še največ težkih tovornjakov in avtobusov___to je opazila tudi komisija Prijeten dan na Uršlji gori Vsa obsijana s pravim poletnim soncem, je minulo nedeljo pričakala Uršlja gora številne planince in ostale ljubitelje narave in kulture. Tukaj je minulo nedeljo potekalo eno izmed poletnih srečanj, posvečeno pesniku Antonu Aškercu. Prireditev se je pričela kmalu po desti uri, ko se je iz zvonika skoraj štiristo let stare cerkve sv. Uršule oglasil veliki zvon in vabil vse prisotne k nedeljskemu bogoslužju, katerega je vodil župnik Jože Skrinjar iz župnije sv. Ilj iz Šentilja pri Velenju. Maša je bila namenjena dnevu, ko se bodo slovenskemu narodu uresničile stoletne sanje. Med samo mašo pa so se spomnili tudi vseh tistih planincev, kateri so svojo življenjsko pot končali v gorah. Po končanem cerkvenem obredu se je začel pred planinskim domom drugi del kulturnega programa. V njem so sodelovali učenci in njihov men- torji iz osnovne šole v Velenju, ki nosi ime po pesniku Antonu Aškercu. Poletno kulturno srečanje so zaključili pevci Rudarskega okteta iz Velenja. Skrbno izbran repertoar pesmi in njihovo ubrano petje sta pripomogla, da se je marsikomu skrivoma poto-čila solza. Kot je bilo že na začetku omenjeno, je za dobro počutje vseh obiskovalcev poskrbelo lepo vreme ter bogat in pester program. Svoje so prispevali tudi jadralni piloti, ki so to nedeljo prav nizko preletavali vrh gore in jadralni padalci s svojimi živo pisanimi padali. Nedelja, preživeta na Uršlji gori, je bila res pravi užitek in verjetno ni bilo nikogar, ki bi se kesal, da je prisopihal na Uršljo goro. M. Hrusti Republiški zavod za zaposlovanje OBMOČNA ENOTA VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ ŠT. IZK. DC R0K P 00 DEL. VIZ VELENJE OŠ BRATOV MRAVLJAK Učitelj BI in KE VELENJE OŠ KAREL DESTOVNIK KA- Učitelj SL jezika JUH ŠOŠTANJ Učitelj BI in KE Učitelj SL jezika / DČ 8 dni 12 mes DČ 8 dni 12 mes OVEN od 21. marca do 21. aprila Sprostite se in uživajte v čarih ljubezni. Zasebno življenje, obnovljeni odnosi s partnerjem, skladni odnosi z otroki — vse to bo ustvarjalo vašo srečo in zadovoljstvo. Za tiste, ki še nimate partnerja, je v tem tednu primeren čas, da pričnete z novo vezo. To bo mogoče teden, ki se ga boste še dolgo z veseljem spominjali. Prekrasno vreme in trenutki v dvoje bodo to poletje naredili nepozabno. BIK od 21. aprila do 20. maja Teden, ki je pred vami preživite v krogu družine, ki vas bo varovala rizičnih situacij in ki vam ne bo zamerila vašega čudnega obnašanja. Občutek, da vas imajo prijatelji »vrh glave« vas vara, strahove vidite že v lastni senci. V tem tednu ne bo odveč, če boste pazljivi na cesti, pa naj si bo to v avtu, na kolesu ali na sprehodu. Veliko časa boste preživeli z otroki. Ponudbo, ki jo boste dobili v službi dobro pretehtajte. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Stvari so se pričele odvijati z veliko naglico in sedaj gre zares. Obremenjeni boste tako močno, da boste le stežka našli čas za zabavo. Kljub svoji sproščeni naravi vas bo nekaj močno skrbelo in tega ne boste mogli skriti. Še najhuje je to, da veste, da bo letos dopust bolj klavern; pa ne zaradi denarja ampak zaradi pomanjkanja časa. Hudo bo, ker tega niste navajeni. RAK od 22. junija do 22. julija Bilo bi dobro, da s treznimi očmi pogledate na vaš življe-nejski položaj: do kam ste prišli, koliko iz lanskega leta ponujenih prilik ste izkoristili? Prišel je čas, ko je odveč vsako filozofiranje in premlevanje, kar je je. Do okolice se boste obnašali zelo trezno in mirno, zato bodo najbližji zelo presenečeni in zadovoljni. Bodite še naprej zaljubljeni, partnerje pravi! LEV od 23. julija do 23. avgusta Veste, da ste zmagali! V preteklem tednu ste izpeljali vse tako, kot ste si želeli, zato boste na dopust odšli mirni in zadovoljni. Partner bo pozoren in ljubeč, kar vam bo ugajalo. Sami boste premalo pokazali, da ste zaljubljeni, zato se ne čudite, če se vam bo proti koncu tedna pričel izmikati. Možni so večji nesporazumi s starši, vzrok pa že stare in nepopravljive napake. Tokrat popustite vi! DEVICA od 24. avgusta do 30. seprembra V službi boste v prihodnjih dneh doživeli šok, še najbolj pa vas bo bolelo to, da vas sodelavci ne bodo podprli. Morali se boste zamisliti in vprašati ali niste preveč zaupljivi in širokosrčni. Na čustvenem področju vam bo sicer manjkalo navdiha, vendar boste vseeno srečni in zadovoljni. Partnerja sicer že nekaj časa jemljete z rezervo, kot da je na pragu nova simpatija. Varčujte! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Želeli si boste samote, kar pa nikakor ne bo šlo v račun vašemu partnerju, zato bo tu in tam počilo. Tudi poskusi, da bi mu razložili, da si ne želite v družbo se bodo končali s kreganjem. Partner vas takega ni vajen. Želeli si boste spremeniti stanovanje, zato boste veliko hodili po trgovinah in iskali najugodnejšo rešitev. Ta načrt boste prisiljeni prenesti na boljše čase — vaša denarnica je pretanka. SKORPION od 24. oktobra do 22. novembra V zadnjem času se je vaše življenje močno spremenilo. Spoznali ste veliko novih ljudi, vendar si slike o njih še niste ustvarili. Ker boste še veliko z njimi nikar ne hitite — to lahko povzroči kakšno prenagljeno odločitev, ki jo boste obžalovali. •Tisti, ki imate otroke, jih boste v tem tednu močno razvajali. Posledice pa boste čutili šele kasneje, ko boste ugotovili, da je razvajen otrok zelo naporen. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Toliko, kot delate v zadnjem času, že dolgo niste. Počutili se boste slabo, predvsem si boste želeli spanja in dopoldanskega poležavanja. Želja se vam v tem tednu še ne bo uresničila. Otroci vam bodo v veselje, saj so izpolnili vsa vaša pričakovanja. Ker bo tudi vaš partner venomer utrujen, se bosta tu in tam sporekla. Hujšega ne bo, saj z svojo formo preženete vsako željo po uporu. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Prvotna navdušenost nad dogodki v vašem življenju vas bo počasi minila, ko boste ugotovili, da boste morali marsikaj požreti, pa tudi zamolčati. Vaša eksplozivna narava vam bo to le stežka dopuščala. Preveč ste zdoma, vaši domači pa tega niso vajeni, zato bo verjetno kmalu počilo. Po temeljitem premisleku boste ugotovili, da krivda ni le na vaši strani. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Vaša osebnost in odkritost bodo v teh dneh povzročili burne reakcije. Prijatelji vas bodo vabili na večerje, neprestano boste v številni družbi. To vam bo zelo odgovarjalo, saj ste pred kratkim doživeli neuspeh, ki vas je zelo prizadel. Partner vam stoji ob strani in vas resnično ljubi, sicer pa se tega zavedate tudi sami. Tolaži vas misel, da boste v jeseni napako lahko popravili. RIBI od 19. februarja do 20. marca Dve veliki želji sta se vam uresničili v zadnjem času. Vi seveda še niste zadovoljni. Delate veliko, na žalost to opazi le vaša družina, ki pogreša vašo pozornost. Želeli si boste spati, vendar s tem ne bo nič. Možno je, da vas bo v tem tednu doletela sreča in si boste nepričakovano denarno opomogli. Ker ste znan zapravljivec in denar dolgo ne zdrži pri vas, boste lahko dobljeno hitro zapravili. Upoštevajmo tudi stroške! Spoštovani Viktor Kojc! Paleta vprašanj, ki jih obravnavate v svojem prispevku (Naš čas, 13.6. 1991), je zelo široka in bi v svrho popolne razjasnitve zahtevala pismene odgovore vseh povojnih županov v Šoštanju in Velenju, direktorjev velenjskega rudnika pa tudi kakšnega republiškega funkcionarja. Žal so nekateri že pokojni, drugi pa živijo izven Šaleške doline, zato verjetno ne bo dosti pojasnil. Sam nisem niti lastnik rudnika, niti predstavnik vodstva, le eden od okoli 4.600 sodelavcev, zato res ne morem prevzeti odgovornosti za dejanja, ki mi jih pripisujete. Kot ljubitelj narave sicer razumem del vaše prizadetosti. A bodimo objektivni: vsa de-' janja-ravnanja po vojni menda niso* bile same. napake in krivice?! Osebno menim, da je bilo narejenega dosti več dobrega, kot slabega, v nasprotnem bi še množično živeli v barakah in kočah, teh pa na popotovanjih po slovenski deželi ne vidim. Sprašujete se, zakaj se kot rudniški ekonomist sploh oglašam? Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so nas nekoč učili, da moramo tudi javno delovati. Tega ne morem početi preko Društva ekonomistov Velenje, ker slednje že več let miruje, kot kralj Matjaž na Peci. Lahko pa kaj napišem, v skladu s svojim znanjem in vestjo, objava teksta pa je stvar urednika glasila. Sprašujete se, zakaj se oglašam šele zdaj? Ne bo čisto držalo. V preteklih letih sem javno posredoval razne predloge, pobude, mnenja. Če bi se kakšen študent na počitniški praksi pozabaval z vsebino glasil za več let nazaj, bi tudi nekaj našel, npr.: o jugoslovanski krizi (Delo, 7. 10. 1989), o turizmu v Gornji Savinjski dolini (Naš čas, 20. 8. 1989), o zalivski krizi in nafti (Naš čas, 16. 8. 1990), o rudniku Velenje (Delo, 4. 10. 1990), o železnici Čelje —Velenje (Naš čas, 14. 3. 1991). In še kaj. O vlogi ekonomistov v naši družbi pa je napisal prejšnji mesec zelo značilno mnenje dr. Ivan Ribnikar, z Ekonomske fakultete v Ljubljani, šoštanjski rojak. Citiram del članka »Mencinger in Sachs«, objavljenega v Delu, 11.5. 1991: »Kakor so bili doslej v povojnem času ekonomisti odrinjeni — njihovih opozoril in nasvetov ni hotel nihče poslušati in so postavljali ali ustvarjali jugoslovanski ekonomski sistem priučeni ekonomisti in predvsem politiki, ki so se čudežno spoznali na vse in s tem tudi na ekonomijo, se podobno dogaja tudi sedaj.« Da se povrnem k osnovni ideji. V svojem prispevku z dne 20. 5. 1991 in objavljenem 30. 5. 1991, sem opozoril na eno plat medalje, ki nikakor ni nepomembna. Nikomur tudi nisem vsiljeval svojega mnenja. V preteklosti sem tudi sam posredoval par predlogov za poimenovanja, nisem bil užaljen, ker jih niso upoštevali. Ker se je doslej o tej zadevi javno izjasnilo le nekaj ljudi, menim da je prav, da damo priložnost še drugim, da povedo in napišejo svoje mnenje. Več glav več ve! V tem smislu pozdravljam obvestilo Vladimirja Koruna v Našem času, da zainteresirani občani in drugi dostavijo pismene predloge z utemeljitvami v roku dveh mesecev. Miroslav Žolnir Demokracija na pohodu Zapis gospoda Boruta Koruna v 23. številki tednika Naš čas mi je potrdil strah, da si demokracijo zamišlja in razlaga vsak po svoje, odvisno od TRENUTNEGA političnega položaja. Trenutnega, poudarjam namenoma, ker sem še vedno mnenja, da ni nič večnega, nespremenljivega in nezamenljivega. V času pisanja še vedno živim v državi Jugoslaviji. Ta trenutek pač na žalost država Slovenija še ne obstoja in glede na ponesrečene poteze vladajoče koalicije bo preteklo kar precej vode po reki Paki preden bomo resnično samostojni in ne le zgolj deklarativno. Upam, da mi gospod Borut Korun ne bo štel za zlo citat dela njegovega članka. Citiram: »Žal so med nami Slovenci še vedno mnogi posamezniki in celo neka- tere politične stranke, ki tega ne razumejo. Ne razumejo, da več različnih mišljenj, več dedičev različnih civilizacij, več različnih narodov skratka, ne more odločati v eni državi. Kratko potegne vedno tisti, kije šibkejši.« Konec citata. Če si gospod Korun zamišlja samostojno, demokratično državo Slovenijo kot državo enoumja (neupoštevanja različnih mišljenj), brez pravic odločanja drugih narodov (opozoril bi predvsem na narodnostni manjšini), je potrebno pojasniti in zatrditi, da to še zdaleč ni svoboda in demokracija, ampak le njen vedno bolj očiten ponaredek — DE-MOSKRACIJA. Bojan KONTIČ Čentrajna čistilna naprava Desetmesečno obdobje preizkusnega obratovanja I. etape CČN Šaleške doline je dovolj dolgo, da v tej zvezi podamo prve ocene delovanja. N Tako dobro pa se ni izteklo'za D. M. istega dne, med II. in 12. uro dopoldan na Gorici. V njeno stanovanje je nasilno vstopil A. več pil z nami. Enkrat sem opazila, da ga zebe, saj se je ves tresel, čeprav je bilo toplo. Potem se je nekaj dni vozil z belim opel kadetom, ki si ga je zopet izposodil pri Rent a caru. Na moje vprašanje, če res izosta-ja z dela mi ni odgovoril. Nekaj dni po tem, 9. ali 10. maja, sem ga zgodaj zjutraj zbudila in vprašala: »Adi, kaj bo s tvojim življenjem? Zbudi se, otrezni se! Odgovoril mi je: »Mami, polnoleten sem svoje življenje bom sam urejeval.« Ta dan nisem želela, da vidi moje solze. Odšel je brez pozdrava, s sabo ni odnesel nič. Pustil je uro, zlatnike, ki so dediščina po umrlem očetu, masivni prstan. Po tem sem mu poskušala urediti, da bi se vrnil v službo. Poslala sem Leilo v Velenje, naj ga poišče. Prosila ga je, naj se vrne domov, vendar ni hotel. Takrat je že stanoval v Hotelu Paka skupaj z drugim osumljenim, sinom suspendiranega policaja iz Kamnika, v sobi 203. O njegovem prijatelju smo zvedeli, da je doma očetu ukradel deset tisoč mark, da ga je oče nagnal in se ga odpovedal. Lomilo meje. Prepričevala sem se, da je edino pravilno, da svojega sina prijavim. Vendar ne velenjskim miličnikom, ker bi se mi smejali in me imeli za noro mamo. Poskušala sem priti do UJV-ja. Ravno tisti dan je k nam prišel dober prijatelj. Povedala sem mu, da se moj sin bavi s kriminalom, da gre za šverc orožja in preprodajo mamil. Po daljšem pogovoru mi je dejal, da mi bo pomagal. Na dom je poklical načelnika Celjske UNZ T. P. Na kratko sem mu povedala, kar vem. Poklical me je nazaj in mi povedal, da v ponedeljek prideta s sodelavcem k nam in sta res prišla. Povedala sem jima vse. Med tem časom se je moja hči šla mini detektiva. Zvedeli smo nekaj o Domžalski bandi, nekaj o Velenjski, o tistih, ki so vpleteni v marsikaj. Vse te podatke smo še isti večer sporočili na dom gospodu T. P., ker smo bili dogovorjeni, da bomo kontakti-rali tudi na dom. Iz vsega skupaj ni bilo nič. Nekje po prvem ropu sem T. P. spet poklicala in vprašala: »Zakaj niste nič ukrenili? Moj sin in Z. sta še vedno v Hotelu Paka.« Dejal je: »Po zakonu ne moremo, nimamo dokazov,« Dejala sem »Posredovali smo vam vse podatke, kdaj bodo polni, kam bodo šli. Zakaj niste ukrepali?«Dejal je: »Že ves mesec sem v bolniškem staležu, ne vem pa kaj je naredil moj sodelavec, ker raziskuje rop.« Nič niso ukrepali. Dan pred aretacijo mojega sina nas je še enkrat obiskal sodelavec T. P.-ja iz Celja. Pogovarjali smo se ves popoldan in ponovno sem ga vprašala., zakaj niso nič ukrepali. Takrat sem pri sebi že sklenila, dabom vse dala v javnost. Da bi Bavčarja jasno in glasno vprašala, zakaj so takšni zakoni, zakaj se dovoli kriminal, ki ga je iz dneva v dan več, zakaj, če se mati odloči prijavit svojega sina ne ukrepajo?! Naslednji dan so mi sina, menda tudi Z. R. zelo grobo aretirali. Ne gre mi v račun, zato sem v soboto poklicala novinarje Dela in Večera, da povprašam javnost in Bavčarja, kaj počno njegovi ljudje in zakaj ne ukrepajo, zakaj čakajo na žrtve? Ne verjamem, da je moj sin morilec. Da je sodeloval, bi verjela, da je morilec ne verjamem. Ker ni bil takšen človek. Ker pa me lomi, čisto normalno je, da sem prizadeta, da se počutim bo-lano, da razglabljam, razmišljam ZAKAJ? B. Š. K. in jo z grožnjami prisilil k spolnemu odnosu. OBJESTNEŽ POŠKODOVAL TUJ AVTOMOBIL Do sedaj še neznani storilec je 21. junija, med 6.45 in 13.45 uro poškodoval z ostrim predmetom osebni avtomobil, last Nade J., ki je bil parkiran pred Zdravstvenim domom Velenje. Podobno se je zgodilo Andreju P., 19. 6., med 7. in 19. uro, ko je imel parkiran svoj osebni avtomobil ob Ljubljanski cestr,'V bližini gradu. Neznani storilec mu je povzročil za 6.000 din škode. NA LAHEK NAČIN DO DENARJA Od polnoči do 5. ure zjutraj, 20. junija, je bil do sedaj še neznani storilec »na delu« v lokalu Zeleni bar. Razbil je okno sanitarij in tako prišel v notranjost lokala. Odnesel je »le« denar, v skupni vrednosti 44.000 din. ODNESEL GORIVO Med 18. in 20. junijem je neznani storilec prišel v Družmirje, kjer regulirajo strugo potoka. Ker mu je verjetno primanjkovalo goriva, ga je iz rezervoarja ba-gerja odtujil okrog 1301. To mu ni bilo dovolj, zato je iz soda, ki je bil poleg, vzel še 1001. Vse na škodo NIVO Celje. POVOZIL PEŠCA Voznik osebnega avtomobila Jožef T. (41 let) je na križišču Tomšičeve in Jenkove ulice spre- gledal Gorana R. (8 let), ki je tekel preko prehoda za pešce. Ker ni pravočasno ustavil svojega vozila, je zbil Gorana. Slednji je dobil hude telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico. OBISK NA ZAPUŠČENEM POSESTVU Hilda L. je bila verjetno nemalo presenečena, ko je prišla na svoje opuščeno posestvo v Pod-kraju 80. Ugotovila je, da je med 15. in 17. junijem neznanec nasilno vstopil v hišo in povzročil materialno škodo. POGASILI OGENJ V Belih vodah je 23. junija, ob 18.30 uri, med nevihto strela povzročila gozdni požar. Pripadniki Teritorialne obrambe so bili takoj »na mestu« in požar hitro pogasili. ZBIL OTROKA Mihael K. (17 let) je 21. junija, ob 11.20 vozil po Stantetovi cesti motorno kolo brez vozniškega dovoljenja. Pred stanovanjskim blokom je peljal po neprometni površini in zbil Almira R. (5 let), ki je dobil lažje telesne poškodbe. »DOBER POSLOVNEŽ« Neznani gost je 18. junija igral na avtomatih v bistroju M, na Tomšičevi 10, last Mehmeda M. Kasneje je ponudil v prodajo 7000 nemških mark. Mehmed M. in Miljan J., ki sta bila v lokalu, sta zbrala denar, da bi jih kupila. Neznani gost je denar preštel. ga pustil in odšel v avto po devize. Vendar se ni vrnil. Šele takrat pa sta Mehmed M. in Miljan J. ugo- Rekreacijsko turistični center Golte Napovedali so vojno zelenim zimam Na rekreacijsko-turističnem centru Golte tudi po nekaj zelenih zimah, kot jim pravimo, niso vrgli puške v koruzo. Prav nasprotno, poprijeli so za delo in že letos nameravajo temeljito posodobiti smučarsko središče, da bi pozimi in v letnem obdobju v Zgornjo Savinjsko dolino privabili kar največ obiskovalcev. Tudi na desetkratno povečanje iztržka računajo (glede na lansko leto), s svojimi načrti pa so javnost seznanili prejšnji teden v Logarski dolini. »Zaspana« Logarska ni bila naključno izbrana za takšen pogovor, saj je ta biser narave eden glavnih razvojnih in strateških ciljev delavcev RTC Golte, velja pa za zimsko in letno sezono, ob dograditvi in posodobitvi središče na Golteh seveda. Načrtov je veliko. Zgraditi nameravajo akumulacijsko jezero za do 40.000 kubikov vode, ki jo bodo rabili za zasneževanje pobočij, črpanje vode iz doline za te namene bi bilo namreč več kot drago. Že prihodnjo zimo naj bi ob pomanjkanju snega krajše proge zasnežili v eni noči, vsa smučišča pa v sedmih dneh. Z izgradnjo jezera je povezana tudi izgradnja sodobne čistilne naprave, pri obeh pa so v največji možni meri upoštevali ekološke zahteve in varovanje naravnih danosti. V načrtu je tudi gradnja trose-dežnice, prestavitev nekaterih naprav, s tem in ostalimi posegi pa želijo smučarsko sezono podaljšati od sredine novembra do sredine aprila. Gradili bodo tudi apartmansko naselje z 200 posteljami, kar je predpogoj za izvajanje vseh že opredeljenih programov v zimskem in letnem obdobju. Še zahtevnejša naložba je popolna obnova hotela, ki ga želijo s prizidkom urediti v hotel visoke B kategorije. Ob tem je zanimiva ideja, da bodo v hotelu pripravili umetno steno, ki bo poleti primerna za plezalce, pozimi pa jo bodo spremenili v posebno atrakcijo, saj bo predstavljala plezanje po zaledenelih slapovih. S tem bo hotel pridobil novo kakovost ponudbe, to pa je osnovni cilj razvojnih in delovnih razmišljanj. Teh pa tudi ob že naštetih ne manjka. Seveda niso pozabili na propagando, trženje in prodajo, saj negotov položaj v družbi pomeni tudi negotovost v turizmu. Ne slepijo se, da bodo vse te zahtevne načrte v celoti uresničili, vseeno pa so polni volje in želje, da bi na Golte privabili več obiskovalcev kot doslej. Pogoj za to so novi programi, ki že letos omogočajo jahanje, letenje s padali, gorska kolesa, ple-j zanje in še vrsto drugih aktivnosti, ki jih ponujajo na Golteh in v Logarski dolini. Golte seveda niso otoček v turistični in siceršnji ponudbi Zgornje Savinjske doline, zato ne razmišljajo le o svojem centru, ampak o celoviti ponudbi doline. To naj bi omogočilo več delovnih mest in zaslužka tudi domačinom, v te namene pa bi radi ustanovili turistično podjetje z mešano lastnino. V začetnem obdobju naj bi v njem s svojim deležem sodelovali Merx-Holding, Turist Mozirje, RTC Golte in Savinja Mozirje, seveda pa bi k sodelovanju radi pritegnili vse, ki so s turizmom kakorkoli povezani. Vse torej kaže, da se na področju turizma v Zgornji Savinjski dolini vendarle nekaj premika. Veselimo se tega in upajmo, da bo končno res tako. (Jp) tovila, da je bil neznani gost pri preštevanju denarja tako spreten, da jima je vzel 41.000 din. IZ SODNIH KLOPI 10 mesecev pogojno za posebno hudo telesno poškodbo Na Temeljnem sodišču v Celju, enoti Velenje so v sodne mape »pospravili« še eno zadevo — poskus umora v zadevi Franc Ci-gale, Aleksander Cigale iz Spodnje Rečice. Dogodek sega v prvi julijske dni lanskega leta, ko je vinjeni Franc prišel domov in po prepiru z ženo in sinom slednjemu z vbodom z nožem prizadejal posebno hudo telesno poškodbo in mu s tem ogrozil življenje. Že pri prvi obravnavi ga je sodišče spoznalo za krivega in mu za storjeno dejanje naložilo leto in šest mesecev zapora. Višje sodišče v Celju je nato obtoženčevi pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo ponovno vrnilo v obravnavo na sodišče prve stopnje. To je torej znova sodilo Francu Cigalu in mu ob ponovnem preverjanju vseh okoliščin, ki so bile povod za povzročeno dejanje, kazen znižalo na 10 mesecev pogojne obsodbe. Ta ne bo izvršena, če obtoženec v preizkusni dobi treh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. S kuhinjskim nožem naj bi v predel trebuha zabodel sina Aleksandra v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Med ukrepi pa je zapisano tudi obvezno zdravljenje alkoholizma. Kaj bo z gradnjo ob velenjskem parku? Inšpektorji naj ukrepajo Kot kaže bo izgradnja nove stanovanjske soseske pri velenjskem parku, provizoriji, jo tudi imenujemo, vsaj za nekaj časa zastala. Lokacijski in gradben inačrti namreč niso usklajeni, dejansko stanje na terenu pa tudi precej drugačno kot na papirju. Namesto predvidene pet in pol metrov široke ceste, so sanirali le obstoječo (3,9—4 metre široko), namesto dveh uvo-zov k novim stanovanjskim blokom, so zgradili le enega, podaljšali so pešpot in prestavili del parkirišča. O tej problematiki je spregovorila velenjska vlada, ki je sicer zadolžila svoje strokovne službe, da pripravijo predlog razrešitve stanja, ob tem pa pridala, da naj inšpekcijske službe ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Tega menda inšpektorji doslej niso storili, ker so dobili tkašna navodila od bivšega predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. (mz) Voznikom v opozorilo Razigranost otrok na cesti je lahko tudi tra- • v gicna Začele so se počitnice, kar seveda ne velja samo za bazene in igrišča, ampak tudi za ceste. S poletjem se je pričela sezona kolesarjenja in vožnje s kolesi z motorjem. Prav s temi prometnimi sredstvi se po naših cestah vozi največ mladih, ki so vse prej kot pazljivi ali preudarni. Ni dneva ali ure, da na prometnicah ne bi srečali mladega mopedista, dekleta niso izvzeta, ki vozi moped s polno močjo plina in se niti slučajno ne ozira na lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. K temu dodajmo, da je kljub visokim kaznim, še veliko takih, ki se vozijo s kolesi z motorjem in motornimi kolesi brez obveznih zaščitnih čelad. Ni potrebno posebej poudarjati kakšne so lahko posledice (celo tragične), če voznik pri nezgodi nima zaščitne čelade. Zato ne bo odveč, da starši ali skrbniki opozorijo otroke, da k mopedu in motornemu kolesu sodi tudi čelada. Če so mu torej kupili moped, sodi zraven tudi čelada, predvsem pa njena uporaba. Zadnje dni se je v občini Velenje zgodilo več prometnih nezgod, ena je bila hujša, v katerih so bili udeleženi mladi. Ker razigranost in igrivost mladih ne poznata meja, žal tudi ne na cesti. Postaja milice Velenje opozarja vse udeležence v prometu, zlasti voznike, da so pri vožnji skrajno previdni in strpni, sicer lahko kaj hitro pride do nepredvidljivih posledic. Tudi starši in vzgojitelji so dolžni mlade nenehno opozarjati kako se morajo obnašati v prometu in na upoštevanje prometnih predpisov. Ne smemo dovoliti, da bi jeseni ostala kakšna klop v razredu prazna, da bi zaradi nezgode ugasnilo mlado življenje. Vozniki in drugi udeleženci v prometu — ne povečujmo krvnega davka, kije že tako previsok, zlasti pri otrocih! Pa srečno vožnjo vsem. B. Mugerle