URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ^ __ _— ________________vj Številka 35 Ljubljana, 17. oktobra 1973 Cena 3 din Leto XXX 310. • Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/ 71 in št. 34-296/73) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah I Na javnih cestah v SR Sloveniji se v času od 30. oktobra 1973 do 30. aprila 1974 omejuje hitrost vožnje za vsa motorna vozila: — na magistralnih in regionalnih cestah na 100 km na uro, — na lokalnih cestah na 80 km na uro. Za avto cesto Vrhnika—Postojna omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja. Ne glede na določbe prvega odstavka ostanejo še naprej v veljavi omejitve hitrosti vožnje na delih cest, ki potekajo skozi naselja. Prav tako ostanejo v veljavi omejitve hitrosti vožnje, ki so s posebnimi predpisi določene za avtobuse, tovorna motorna vozila s priklopnimi vozili ali brez njih. II Vozniki motornih vozil, ki vozijo v nasprotju z določbami te odredbe, se kaznujejo za prekršek po 80a členu zakona o varnosti cestnega prometa. III Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 21-S-34/14-73 Ljubljana, dne 12. oktobra 1973. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. \ . 4 311. Na podlagi 15. in 17. člena zakona o ukrepih za Pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1 1 S steklino (Rabies) je okuženo območje občine Murska Sobota, neposredno so ogrožena območja občin Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, ogroženo pa je območje vseh drugih občin v SR Sloveniji. Ne glede na prejšnji odstavek razglasi občinska skupščina, čim se ugotovi steklina na njenem območju, celotno območje občine za okuženo, skupščine sosednih občin pa razglasijo območja teh občin za neposredno ogrožena. 2 Za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju SR Slovenije se uporabljajo s to odredbo določeni veterinarsko-sanitarni ukrepi. 3 Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po katerih se sumi, da je domača žival ali divjad zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec itd.) to takoj sporočiti pristojni veterinarski inšpekciji ali najbližji veterinarski postaji. . 4 Lastnik živali, pri katerih se sumi, da so zbolele za steklino, mora tako žival takoj izolirati v poseben prostor, ločeno od ljudi in drugih živali. O tem mora takoj obvestiti najbližjo veterinarsko postajo, ki odloči, da se žival izolira pod veterinarskim nadzorstvom ali ubije. Domače živali pri katerih se sumi, da so zbolele za steklino in ki so napadalne in nevarne ter zveri, ki pridejo v bližino naselja, čred, hiš in podobno in ki se nenaravno vedejo, je treba takoj ubiti. Da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni je treba truplo ubite živali zavarovati tako, da je ljudem in živalim onemogočen dostop do trupla. O tem je treba takoj obvestiti najbližjo veterinarsko postajo, ki mora zagotoviti diagnostiko bolezni in nadzorovati neškodljivo odstfanitev trupla. 5 O sumu ali ugotovitvi stekline in o svojih ukrepih mora veterinarska postaja takoj telefonično in pismeno obvestiti pristojno občinsko veterinarsko inšpekcijo, ta pa mora takoj telefonično in pismeno obvestiti sanitarno inšpekcijo in zdravstveno službo, pismeno pa vse veterinarske inšpekcije sosednih občin, republiško veterinarsko upravo, lovske organizacije ter zainteresirane organizacije združenega dela. Za veterinarsko inšpekcijo pristojni organ mora na krajevno običajen način takoj obvestiti vse občane o ugotovitvi in nevarnosti te bolezni ter o ukrepih, ki so odrejeni, da bi se bolezen preprečila, zatrla in izkoreninila. 6 Pse oziroma mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka je treba takoj strogo izolirati. O ugrizu oziroma poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti najbližjo veteri- narsko postajo oziroma zdravstveno organizacijo združenega dela. Veterinarska služba je dolžna vsakogar, ki je bil ugriznjen, opraskan ali izpostavljen kakršnikoli drugi neposredni nevarnosti okužbe, takoj napotiti v najbližjo zdravstveno organizacijo združenega dela in jo o tem obvestiti. Zdravstvena organizacija druženega dela vzame od poškodovanega človeka podatke o lastniku živali, ki ga je poškodovala in jih takoj telefonično in pismeno posreduje pristojni veterinarski inšpekciji in veterinarski postaji. Občinski veterinarski inšpektor mora brez odlašanja ugotoviti točne podatke o živali in njenem lastniku, ne glede na to, ali je žival še živa ali ne. 7 Pse in mačke iz prvega odstavka 6. točke je treba petnajst dni veterinarsko nadzorovati, ne glede na to, ali so bili proti steklini cepljeni ali ne. Veterinarska postaja mora o rezultatih kliničnega pregleda živali prvega, petega, desetega in petnajstega dne, poročati pristojni zdravstveni organizaciji združenega dela ter veterinarski inšpekciji. Po preteku petnajst dni veterinarski inšpektor ukine veterinarski nadzor oziroma odredi drugi ukrep. 8 1 Čim se ugotovi, da je žival okužena s steklino ali je podan utemeljen sum za to, odredi veterinarski inšpektor pokončanje take živali. Pse oziroma mačke za katere se ugotovi, da so bili v neposrednem stiku z okuženo živaljo, je treba pokončati, ne glede na to, ali so bili cepljeni proti steklini ali ne. 9 V okuženem ali neposredno ogroženem območju odredi pristojni organ občinske skupščine takoj kontu-mac psov in mačk in prepove lov s psi. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V času kontumaca morajo biti mačke zaprte. V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega ali neposredno ogroženega območja. Določbe te točke ne veljajo za pse organov za notranje zadeve in JnA, če gre za neodložljive službene zadeve. 10 Na območju SR Slovenije morajo posestniki psov v osmih dneh po nabavi prijaviti le-te pristojni veterinarski postaji, ki vodi register psov. Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Vsi psi na okuženem ali na neposredno ogroženem območju morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj ko dopolnijo tri mesece starosti. Vsi psi na ogroženem območju, ki so dopolnili tri mesece starosti, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini ob redni vakcinaciji teh živali. Cepljenje opravi pristojna veterinarska postaja na podlagi prijave posestnika psa. Registrirani in cepljeni psi morajo nositi znamkico z označbo občine in s številko živali. Občinske skupščine sprejmejo predpise o reji, registraciji in označevanju psov. 11 V okuženem ali v neposredno ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca. Na območju SR Slovenije je treba pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — potepuške pse in mačke. 12 Postinfektivna vakcinacija psov in mačk je prepovedana. Pristojni veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli postinfektivno vakcinacijo kopitarjev in parkljarjev, ki jih je stekla žival ugriznila ali so bili v neposrednem stiku s tako živaljo: — če so kot sumljivi izolirani in šest mesecev pod veterinarskim nadzorstvom in — če so postinfektivno cepljeni takoj, najpozneje pa v treh dneh po ugrizu oziroma neposrednem stiku Z okuženo živaljo. V času veterinarskega nadzora ni dovoljena sprememba bivališča ter ni dovoljen promet s tako živaljo brez dovoljenja pristojne veterinarske inšpekcije. V času veterinarskega nadzora ni dovoljeno zaklati postinfektivno vakciniranih živali. 13 Na okuženem ali na neposredno ogroženem območju se odredi pokončavanje zveri in pižmovk. Pokončavanje zveri in pižmovk organizirajo in opravljajo lovske organizacije. Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski postaji. Veterinarska postaja poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska higienska služba občine pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega terena, transport trupla poginule ali ubite divjadi iz prvega odstavka te točke težaven, se sme truplo te živali zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj en meter visoko plastjo zemlje ali kamenja. 14 Prepovedano je na okuženem in na neposredno ogroženem območju odirati trupla divjadi iz prve®3 odstavka 13. točke in jemati lovske trofeje te divjadi- Pristojni veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli odiranje trupla divjadi iz prvega odstavka 13-točke iz neposredno ogroženega območja le v urejeni konjačiji ali kafileriji. Kože divjadi iz prvega odstavka 13. točke je treba skladiščiti ločeno od drugih. Dovoljenje za odprem3 takšne kože v predelavo lahko izda pristojni veterinarski inšpektor po tridesetih dneh sušenja kože, če je bila laboratorijska preiskava možganov negativna. 15 Prepovedano je klati živino, če se ugotovi, da ie stekla ali če obstaja sum da je zbolela za steklino. V okuženem ali neposredno ogroženem območju mora lovska organizacija prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla. Živino, ki jo je ugriznila stekla žival ali žival, za katero obstaja Sum, da je zbolela za steklino, ali ki je bila s tako živaljo v neposrednem stiku, se sme izjemoma takoj zaklati pod veterinarskim nadzorstvom v klavnici, najpozneje pa v 24 urah po ugrizu ali neposrednem stiku. 16 Ce je bila živgl zaklana v nasprotju z določbo prvega odstavka 15. točke ali če je bila divjad ustreljena, pa se sumi da je zbolela za steklino, mora biti njeno meso v vsakem primeru vet^rinarsko-sanitarno pregledano, čeprav je namenjeno za domačo porabo. Prepovedano je uporabljati, prodajati ali darovati meso, mleko, druge surovine in proizvode, ki izvirajo od živali, zbolelih ali sumljivih, da so zbolele za steklino. 17 Prepovedano je odirati žival, ki je poginila ali bila pokončana zaradi stekline ali suma, da je zbolela za steklino. Trupla takih živali je treba napraviti neškodljiva skupaj s kožo. Prav tako je treba napraviti neškodljive tudi odrte kože, če se po odiranju ali raztelesenju ugotovi, da je bila žival bolna ali obstaja sum za to. 18 z Vsi prostori in predmeti ter neposredna okolica, s katerimi so bili v dotiku bolne živali ali posamezni njihovi deli, se morajo razkužiti. Posodo, ovratnico in podobne predmete steklih psov in mačk je treba zakopati ali sežgati po navodilih in pod nadzorstvom veterinarske inšpekcije. 19 Nadzorstvo nad izvrševanjem te odredbe opravlja občinska veterinarska inšpekcija in republiška veterinarska uprava, glede določb, ki se nanašajo na lovske organizacije pa tudi lovska inšpekcija. 20 Kršitev določb te odredbe se kaznuje po temeljnem zakonu o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16-339/65 in št. 29-371/66). 21 Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odi'edba o območju, ki je ogroženo s steklino in ukrepih za preprečevanje in zatiranje te kužne bolezni (Uradni list SRS, št. 26-251/72). 22 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322/A-028/72 Ljubljana, dne 10. oktobra 1973. Soglašam! Republiški sekretar Za republiškega za kmetijstvo in gozdarstvo sekretarja za zdravstvo MUovan zidar> dipl. inž. L r. in socialno varstvo namestnik republiškega sekretarja dr. Stanko Lajevec 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OUCiNE ŽALEC 838. Skupščina občine Žalec je na podlagi 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št, 50 72) in 115. Člena statuta občine Žalec /Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. oktobra 1973 sprejela ODLOK o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo. tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš 1 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, se štejejo celotne ali delne zamenjave dotrajanih konstrukcij, elementov in °Preme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi, med katere se šteje zlasti: — zamenjava in obnova strešne konstrukcije in kritine; — zamenjava in obnova dimnikov in zračnikov; — zamenjava in obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov; ,— obnova pročelij hiš; ■— zamenjava in obnova stopnišč in balkonov; — zamenjava in obnovo stropov, strešnih kon-strukeij in podov; — obnova navpične in vodoravne hidro izolacija; — obnova ponikovalnic in greznic; — zamenjava in obnova hišne kanalizacije in priključka na zgradbo; — zamenjava in obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah; — zamenjava in obnova osebnih in tovornih dvigal; — zamenjava in obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten; — zamenjava in obnova elektro, vodovodne in plinske instalacije; — zamenjava in obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije v zgradbi; — zamenjava in obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi; — pleskanje‘zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob ter snegobranov; — slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stopniščnih ograj; — vsa ostala dela, ki niso navedena v 4., 8. in 9. členu tega odloka. 2. člen Poleg def'iz 1. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov iz opreme v stanovanju, če jp pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana. Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme. Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik na lastne stroške so: Let 1. zidan štedilnik 40 čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo in zamenjava šamotne obloge, pekači, kotlički za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obroči, vratca in posode za pepel 2. železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna dola kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi 3. emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod točko 2 4. plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi 5. električni štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov 7. železna peč — litoželezna 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel 8. železna peč — pločevinasta vzdrževanje enako kot pod točko 7 9. lutzova peč vzdrževanje enako, kot pod točko 7 10. termoakumulacijska električna peč vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih 12 20 20 20 luči 11. emajlirana peč na plinsko olje 15 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov 12. trajno žareča peč na trdo gorivo • 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov 13. toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu 14. toplovodni litoželezni radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje 15. plinski radiator 35 čiščenje gorilcev, mazanje pipe. pregled vleka dimnika in nadomestitev metulj čkastega gorilca ter pleskanje 16. infra peč *0 vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice Let 17. peč v kopalnici na trdo gorivo 20 (kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, ob- , loge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spaj-kanje kotlička, nadomestitev armature 18. WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir 19. umivalnik iz porcelana 30 redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic 20. WC rezervoar — emajliran 30 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača 21. WC rezervoar — plastični 25 vzdrževanje enako kot pod točko 20 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila,. zamaškov z verižico in lesenih okvirjev 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod točko 20 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako .kot pod točko 20 25. plinski bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca 26. električni bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termometrov 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice 28. litoželezna kopalna kad — emajlirana 50 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico 29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les 35 b) trdi les redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les b) trdi les vzdrževanje enako kot pod točko 29 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podlago b) položen na neizolfrano podlago redno vzdrževanje, manjša popravila 32. lamelni parket (jesen, bukov, hrast) redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 33. bukov in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 34. hrastov parket vzdrževanje isto kot pod točko 33 35. tlaki iz umetnih mas a) guma, linolej, podolit, likolit 40 50 25 10 30 50 80 Let b) topli pod, vinas 10 redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili 36. ksilolit tlak 25 redno vzdrževanje z loščenjem 37. teraco in venecianski tlak 80 redno vzdrževanje (pranje, mazanje) 38. betonski tlak 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 39. tlak iz keramičnih ploščic ' 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40. tlak iz marmorja 100 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 41. lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja 42. pločevinaste ali plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, poplavilo in nadomestitev okovja, pleskanje 43. platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata 44. lesena vrata 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje 45. leseni vratni okvirji 60 redno vzdrževanje, pleskanje 46. lesena okenska krila in okvirji na fasadi, 40 redno vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja 47. lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 48. kovinska krila in okvirji na fasadi 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov. oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 49. keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje 50. električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic 51. domofonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipalk, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmerni del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben, brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 3. člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elementov stanovanj v sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in istočasne dotrajanosti, če s tem povečajo: — funkcionalnost stanovanj, — uporabno vrednost stanovanj, — stanovanjski standard. Po izvršeni revitalizaciji se mora ugotoviti nova vrednost stanovanja in stanovanjske hiše v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 4. člen Stroški tekočega' vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: a) prva skupina: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev, 2. popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine (podtikanje), 4. manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov, 6. manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras, 7. popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, 8. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih, 9. manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb, 10. manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa, 11. pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika, 12. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, 13. manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, 14. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, 15. manjša popravila električnih instalacijskih vodov, 16. zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, 17. popravilo plinskih, električnih in centralnih bojler jev, 18. popravilo in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki so izven zidu, 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; b) druga skupina: 20. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in de-sinfekcije, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ko so namenjena hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. tekoče vzdrževanje , v letih z AM dobo 100 let zgradbe z AM dobo 6 10 12 80 i let Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi višino sredštev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 6. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje, 3. bančni stroški, 4. pisarniški material, 5. del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 7. člen Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini določeni s tem odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja. Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo. 8. Člen Stroški, tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, obsegajo: 1. beljenje stanovanja (slikarska dela), 2. čiščenje lončenih peči, Štedilnikov in dimnih cevi, 3. popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov), 4. nadomestitev električnih svetilk in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in kerafriičnih izdelkov, 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, 7. nadomestitev vseh vrst teknil pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd., 8. nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah itd., 5. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupni zgradbi tele višine sredstev : 14 18 9. čiščenje in odmaševanje straniščnih Školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, 10. barvanje vgrajenih elementov in opreme, 11. pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih boj lerjev vsaki dve leti, 12. nadomestitev termostatov, grelcev, varnostnih ventilov in kontrolnih luči v električnih bojlerjih, 13. nadomestitev stekel na j oknih in vratih, 14. čiščenje in struženje parketa, 15. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 16. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, 17. vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika, 18. stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih, odsesačev in sedežnih desk v straniščih, 19; popravila in nadomestitev pip in armatur. 9. Člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti: 1. poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore ih naprave, 2. stroški za čiščenje skupnih prostorov in funk- cionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), ^ 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, 4. stroškj za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarnp- varnostnih naprav, v ' 7. stroški nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk. okvirjev za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov, 9. vzdrževanje zvoncev, s skupnimi napravamb domofonov in električnih ključavnic, odstotek stanarine glede na starost hiše 0—10 11t—20 21—40 .41—60 61—80 81—100 nad 100 6 10 12 13 16 21 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov do greznice, 12. vzdrževanje, čiščenje in odrriašitev jaškov za smeti, 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. stroški prisilne uprave, 15. stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivce ni bilo mogoče ugotoviti. Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanališčina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov), ki so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način. i 10. člen Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, dokler se zbor stanovalcev in navedena organizacija ne sporazumeta drugače. Obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov in stroškov komunalnih storitev je m2 koristne stanovanjske površine. 11. člen Ko začne ta odlok veljati, preneha veljati odlok o tehničnih normativah za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradni vestnik Celje, št. 6-62/70). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/73-6 Žalec, dne 2. oktobra 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 839. Skupščina občine Žalec je na podlagi 1., 3. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. oktobra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj N 1. člen V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9-151/73) se tretji odstavek 7. člena spremeni in glasi: Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 50 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/73-6 Žalec, dne 2. oktobra 1973. Predsednik skupščine občine Žalec 1 Jožko Rozman 1. r. 840. * Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o. urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št^ 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. oktobra 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko »Podvin« v Žalcu 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko »Podvin« v Žalcu. 2. člen Zazidalni načrt določa gradnjo devetih vrstnih atrijskih in dveh samostojnih atrijskih hiš, kompleks nad njimi pa je zapolnjen s šestimi individualnimi enoetažnimi hišami. 3. člen Kompleks omejujejo na severu, vzhodu in jugu kmetijske površine parcele št. 110/2. 98/1, 119/1, 117/3, 134/1, 134/2, del 113/1, del 126/1, del 128/6 in del 128/1 vse v katastrski občini Gotovlje. Na zahodu pa je kompleks zaključen z daljnovodom in naravno prelomnico. 4. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje. 5. člen Zazidalni načrt št. 68/73, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v juniju 1973 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/73-6 ’ Žalec, dne 2. oktobra 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 841. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. oktobra 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta za rekreacijski center v Libojah 1. člen Sprejme se zazidalni načrt rekreacijskega centra v Libojah. 2. člen Zazidalni načrt določa ureditev smučišč, treh vlečnic, sankaške proge in gostinski objekt s prostori za parkiranje vozil. 3. člen Lokacije v skladu s tem odlokom izdaja upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. 4. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v juniju 1970 je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/73-6 Žalec, dne 2. oktobra 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožku Rozman 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA LJUBLJANA 842. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 171. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji 1. oktobra 1973 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \ St. 420-7/73 Ljubljana, dne 1. oktobra 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. SKLEP o odpravi sklepa o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka za nadomestilo osebnega dohodka upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani 1 1 s Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka za nadomestilo osebnega dohodka upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/73, preneha veljati s 1. aprilom 1973. VSEBINA Stran 310. Odredba o omejitvi hitrosti vožnic na javnih cestah 1253 311. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1253 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 838. Odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževa- nje, revitalizacijo tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš (Žalec) 1255 839. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ueo- * tovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Žalec) / 1259 840. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko »Podvin-- v Žalcu (Žalec) 1259 841. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za rekreacijski center v Libojah (Žalec) 1259 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 842. Sklep o odpravi sklepa o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka z.a nadomestilo osebnega dohodka upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani (Ljubljana) Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta romAlča«* vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 197? MO din — Reklamacije upoštevalo le mesec dni do Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselov# 11. oofttnl orednl 379'VU - Telefon: direktor uredništvo, uprava in knjlROVod-stvo: 20 701. prodaja, nreklin in naročnine 23 579 - žiro račun 50100-003-40323 - Oproščene prometnega davka po mnenju sekretariata zn informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije št 421-1/72 Številka 35 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Razglasni del z dne 17. oktobra 1973 LETO XXX Razglas* in objave Postavitev stalnega sodnega tolmača St. P 74/A-L73 9509 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-l 73 z dne 23. VIL 1973 je bil postavljen za stal-^ega sodnega tolmača za francoski jezik za območje SR Slovenije Tone Valas, Ljubljana. Zbačnikova 3. Odločba se objavlja na podlagi 9 elana pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967. Ur. 1. SRS St. 1/68. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo lle^isler podjetij in obrlov Spremembe ^krožna gospodarska sodišča razglašajo: Kmetijski kombinat -Hmezad-, Žalec Predmet poslovanja kombinata se razširi še na proizvodnjo kmetijskih strojev in priključkov, kar izvaja ^OZD Strojna postaja. Pri SOZD Kooperacija Žalec — Prodajalni »Kmetijska preskrba-v°jnik. se dosedanji predmet poslo-Vanja izbriše in vpiše nov ki glasi: a' opravljanje prometa blaga na Ptobno iz naslednjih trgovskih strok: Vrvarskj izdelki ter izdelki iz konoo-*10 in jute; usnje, usnjarsko in ier-jPenarsko blago ter potrebščine — z te stroke le skupine blaga' tehnič-1 usnjeni izdelki, tehnično jerme-l,e iz usnja, tekstila, gumija in nla-■ “čoih mas. konjska oprema: proiz-°di iz gurne. kavčuka in plastičnih {“P® —iz te stroke le skupine blaga ohnični proizvodi iz gume. kavčuka Plastičnih mas. potrebščine in op-oiha iz gume za vozila, pomožna Pedstva iz gume. kavčuka in pla-Uč-ih mas, se uporabljajo v indu-,triji; železnina in kovinsko blago. Jcikli. šivalni stroji ter potrebščine 'T 'z te stroke le skupine blaga: i e^Pi proizvodi: jekleno žica, Uea v barvnih kovin žični proizvodi, ko-®no železo in kavlji vseh vrst za k ® namene, podkovske potrebščine: stroji in orodje, umetna j, ‘n sredstva za varstvo rast- t ’ Plektrotehnični material in po-g, bščine — iz te stroke le blagovne v uP'ne' material za stikalne nnpra-iz V ^abli ir kabaiske rntrnbščine. •o irani prevodniki, spojni in obe-ni material, izolatorji, material za električno razsvetljavo, štedilniki in hladilne naprave; gradbeni material — iz te stroke le blagovne skupine: cement, mavec, apno, cementni izdelki, keramični gradbeni in nepregor-ni material, kovinski proizvodi za gradbeništvo; sanitarni in instalacijski material — iz te stroke le blagovne skupine sanitarne, armature, sanitarne naprave: steklo, porcelan in keramični izdelki — iz te stroke le blagovne skupine: votlo steklo: pihano. strojno in ročno, okraski iz stekla, porcelana, majolike, keramike. mavca in gline; lončarsko trgovsko blago: živina in krma — iz te stroke blagovne skupine: industrijska krma in stranskUproizvodi, otrobi, odpadki, ki nastanejo pri čiščenju žita urodica in drugi stranski proizvodi ter odpadki, ki nastanejo pri predelavi drugih žit. zrnata krma, želod in žir. buče in krmni krompir, divji kostanj: semensko blago, izključno v izvirnem pakiranju do-delovalca. b) oskrbuje individualne kmetijske proizvajalce — kooperante: s premogom in drvmi za sušenje hmelja tpo individualnih naročilih, z direktno dostavo na dom): z industrijskim grozdjem in industrijskim sadjem za stiskanje, z. enodnevnimi piščanci za vzrejo: s senom, slamo, koruznico in deteljo: c) odkupuje zdravilna zelišča ter gozdne sadeži in jih prodaja na- deb-lo delovnim organizacijam, ki se. ukvarjajo z njihovo predelavo ali prometom. Pri SOZD Mesnine — samopostrežna mesnica in delikatesa Žalec, se dosedanji predmet poslovanja razširi še na prodajo na drobno alkoholnih in brezalkoholnih pijač, (vse v originalnem pakiranju). Pri SOZD Mesnine — Mesnica in delikatesa Šempeter v Sav.' dolini, se dosedanji predmet razširi še na prodajo naslednjih artiklov: meso in mesni izdelki delikatesni proizvodi: gorčica konzervirana povrtnina, konzervirani' in posušeno meso. mast. namizno olje. margarina, konzerve vseh vrst. mineralna voda. brezalkoholne pijače v originalnem pakiranju alkoholne pijače, pivo in med: mleko in mlečni proizvodi: mleko (pastelizirano). sir. maslo, smetana, jogurt in kislo mleko: kruh: žemlje pecivo in sendviči: kuhani in pečeni, izdelki- kranjske, hrenovke piščanci in pečenka: jajca (sveža in kuhana). Pri SOZD Mesnina — Mesnica in delikatesa Celje. Linhartova ul., se razširi predmet poslovanja, prodaja na drobno: mleko (original embalirano) konzervirano zelenjavo. Pri SOZD Mesnine Celje se izbriše dosedanji direktor -lože Štruc in vpiše Anton Grm. direktor SOZD. Pri SOZD Vital Celje se izbriše dosedanji direktor Stanko Gobec in vpiše Alojz Lilija, direktor SOZD. Celje, 21. septembra 1973 Rg VI 106/94 1201 Zlatarna Celje. Pri prodajalni Celje se vpiše razširitev predmeta poslovanja prodajalne na: prodajo dentalnih legur, odkup odpadkov paladorja in auro-pala, zamenjavo auropala (detalna legura) za odpadke auropala m paladorja, odkup lomljenega zlata. Rg XI 5/21 1240 Zlatarna Celje Vpiše se nova organizacija združe-, nega dela — prodajalna Skopje, Skopje, ulica JI. Oktombri br. 4, gradski trgovački centar, ki prodaja na drobno: vseh vrst polizdelkov, izdelkov in ostalega blaga iz plemenitih m neplemenitih kovin, spajk, anod, elektrod, talil, kontaktov itd., iz čistih ali legiranih plemenitih in neplemenitih kovin, zobnega zlata in njih nadomestkov, okrasnega kamenja. briljantov, biserov ter njih polizdelkov in izdelkov, nakita in bižuterije vseh vrst. značk, plaket, spominkov ter darilnih predmetov vseh vrst. izdelanih iz kovin, nekovin, lesa. jantarja, slonove kosti itd., jedilnega pribora in namiznega posodja, izdelkov domače obrti, ur vseh vrst in njihovih izdelkov vključno pasove in etuie. izdelkov iz navadnega in kristalnega stekla, vse vrste embalaže za nakit in bižuterijo, steklo, ure. itd. oprerrje orodij in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo nakita. bižuterije itd., odkup lomljenega zlata, prodaja dentalnih legur, zamenjava auropala (dentalna legura) za odpadke auropala in paladorja Poslovodia je Vladimir Maraš, vršilec dolžnosti poslovodje, ki prodajalno zastopa in zanjo podpisuje v okviru njene registracije. Samostojnih pravic nima: posluje v imenu in za račun delovne organizacije Zlatarna Celje Ustanovitelj: DS Zlatarne Celje z aktom o ustanovitvi z dne 22. V 1973 in sklepa poslovnega odbora z dne 22. Vlil 1972. Celje, 24. septembra 1973 Rg XI 5/22 1241 Zlatarna Celje Vpiše se nova arganizacija združenega dela — prodajalna Zadar. Zadar. Sarajevska 3; ki prodaja na drobno: vseh vrst polizdelkov, izdelkov in ostalega blaga iz plemenitih in neplemenitih kovin, spajk anod. elektrod, talil, kontaktov itd., iz čistih ali legiranih plemenitih in neplemenitih kovin, zobnega zlata in njih nadomestkov, okras- nega kamenja, briljantov, biserov ter njih polizdelkov in izdelVov, nakita in bižuterije vseh vrst, značk, plaket, spominkov ter darilnih predmetov vseh vrst, izdelanih iz kovin, nekovin, lesa, jantarja, slonove kosti, itd. jedilnega pribora in namiznega posodja, izdelkov domače obrti, ur vseh vrst in njihovih izdelkov, vključno pasove in etuije, izdelkov iz navadnega in kristalnega stekla, vse vrste embalaže za nakit in bižuterijo, steklo; ure itd., opreme, orodij, reprodukcijskega materiala za proizvodnjo nakita, bižuterije itd., odkup lomljenega zlata, prodaja dentaliih legur. zamenjava auropa-la (dentalna legura) za odpadke au-ropala in paladorja, odkup odpadkov paladorja in auropala. Poslovodja je Branimir Barančič, ki zastopa prodajalno in zanjo podpisuje v okviru njene registracije. Samostojnih pravic nima; posluje v imenu in na račun ustanovitelja Zlatarne Celje. Ustanovitelj je Poslovni odbor podjetja Zlatarna Celje z aktom o ustanovitvi z dne 16. V. 1972. Rg XI 5/23 1242 Zlatarna Celje Vpiše se nova organizacija združenega dela — prodajalna Banja Luka, Banja Luka, ulica braće i sestara Kapor 6, ki prodaja na drobno: vseh vrst polizdelkov, izdelkov in ostalega blaga iz plemenitih in neplemenitih kovin, spajk anod, elektrod, talil, kontaktov, itd., iz čistih ali legiranih plemenitih in neplemenitih kovin, zobnega zlata in njih nadomestkov, okrasnega kamenja, briljantov, biserov ter njih polizdelkov in izdelkov, nakita in bižuterije vseh vrst, značk, plaket, spominkov ter darilnih predmetov ' vseh vrst izdelanih iz kovin, nekovin, lesa, jantarja, slonove kosti, jedilnega pribora in namiznega posodja, izdelkov domače obrti, ur vseh vrst in njihovih izdelkov vključno pasove in etuije, izdelkov iz navadnega in kristalnega stekla, vse vrste embalaže za nakit in bižuterijo, steklo, ure itd., opreme orodij in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo nakita, bižuterij? itd., odkup lomljenega zlata, prodaja dentalnih legulr, zamenjava auropala (dentalna legura) za odpadke auropala in paladorja. Poslovodja je Huso Delič, ki prodajalno zastopa in zanjo podpisuje v okviru njene registracije. Samostojnih pravic nima; posluje v imenu in na račun podjetja Zlatarna Celje. Ustanovitelj : DS podjetja Zlatarna Celje z aktom o ustanovitvi z dne 22. V. 1973 in poslovni odbor s sklepom z dne 22. Vlil. 1972. Rg XI 5/25 Celje, 24. septembra 1973. Mizarstvo »Dravinja«, Slovenske Konjice Izbrišeta se Leopold Jerneišek, dosedanji direktor in Adela Črešnar, dosedanja računovodkinja ter vpišejo novi pooblaščeni podpisniki podjetja: Mariin Fevžer, direktor, podjetja, Rezika Jevšenak, honorarna računovodkinja, Jurij Hohler, ki podpisuje za direktorja in računovodjo v njuni odsotnosti. Celje, 27. septembra 1973. Rg VI 124/4 1247 Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«, Brežice. Izbriše se iz registra poslovalnica št. 16, Brežice, Ulica prvih borcev 11.; Predmet poslovanja izbrisane poslovalnice se prenese na poslovalnico. št. 10 Avtomaterial, Brežice, Ulica prvih borcev 9, zato se pri tej poslovalnici predmet poslovanja razširi na naslednje: prodaja na debelo: avtomaterial vseh vrst, kmetijske stroje in rezervne dele na kmetijske stroje, kosilnice, traktorje in nadomestne dele. V prodaji na debelo je zajeta tudi konsignacijska prodaja vseh rezervnih delov last podjetja »Agrotehnika« iz Ljubljane. Pri poslovalnici št. 10 Avtomaterial, Brežice se izbriše poslovodja Peter Kobler in vpiše Ivan Sepec. v. d. poslovodje. Rg V 103/44 1251 Industrija gradbenega materiala in montaža »Sava«, 'Krško 1 Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo in prevoz v javnem prometu s tovornimi avtomobili, za lastne in tuje potrebe. Rg V 73/30 1249 ZGP »Mladinska knjiga«, Ljubljana Pri skladišču na debelo, Celje se vpiše sprememba firmi in je odslej ZGP Mladinska knjiga, TOZD trgovina p. o., trgovina na veliko P. E. Celje, Stanetova 3. Franc Orovič je odslej šef poslovne enote , Celje. Rg IV 126/3 1252 »Slovenija avto«, Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje, prodajalni Velenje, Šaleška 18 se vpišejo tele spremembe: naziv prodajalne v Velenju se spremeni in je odslej: »Slovenija avto«, Ljubljana — SOZD Avtomotor«, Celje, prodajalna Velenje, Šaleška 18. Poslovni predmet te prodajalne se spremeni in je odslej: trgovanje na veliko in malo z: motornimi vozili, bicikli, njihovimi rezervnimi deli ter potrebščinami, naftnimi derivati (olja, masti, maziva), potrebščinami in opremo iz gume in plastičnih mas za vozila. Izbriše se dosedanji, poslovodja Regina Šertelj in vpiše Silva Skaz, po-slovodkinja, ki podpisuje za prodajalno v okviru njenega predmeta poslovanja. Celje, 1. oktobra 1973 Rg IV 139/17 1248 Konfekcija »Lisca«, Sevnica Izbrišeta se Dušan Harlander i“ Andrej Martinc — oba z vsemi pravicami podpisovanja. Pri že vpisanih pooblaščencih za podpisovanje se spremenijo nazivi in so odslej: Jože Zugič, direktor komercialnega sektorja, Zvonko Kranjc, direktor nrganizacijsko-kadrovskega sektorja. Pri organizacijah združenega dela se vpišejo naslednje spremembe; Pri obratu Krmelj št. 9 se izbriše Vincenc Božič, poslovodja in vpiš« Miroslav Gačnik, obratovodja; Pri obratu Zagorje, Cesta Zmage 35 se izbriše Vincenc Bczič poslovodja in vpiše Boris Fele, obrato-t'odja; Pri obratu Senovo se izbriše Vincenc Božič poslovodja, ter vpiše Igor Dobrovnik, obratovodja; pri obratu družbene prehrane Sevnica Kolodvorska 44, se vpiše: sprememba sedeža, ki je odslej: obrat družbene prehrane Konfekcija »Lisca«, Sevnica. Prešernova 4; izbriše se Ana Slapšak,, poslovodkinja ter ostale tri podpisnice za obrat: Anica Vovk, Ogorevc Rezika in Požun Rezika ter vpišejo: Mira Sebanc, vodja kuhinje, Izidor Simončič, ekonom. Za ta obrat podpisuje tudi pooblaščeni podpisnik matičnega podjetja Franc Ogorevc, direktor finančno-ra-čunovodskega sektorja. Rg V 101/26 1385 Konfekcija »Lisca«, Sevnica. Vpiše se nova pooblaščena podpisnica za podjetje Štefka Vorina, glasna knjigovodkinja, ki sopodpisuje v odsotnosti direktorja finančno-računovodskega sektorja vse listine finančnega, denarnega in materialnega značaja. Rg V 101/27 1286 Konfekcija »Lisca«, Sevnica. Vpiše se razširitev predmeta P0' slovanja na stransko dejavnost in to: opravljanje gostinske dejavnost1 v obratu »Tončkov dom« na Lisci. Vpiše se nova organizacija združenega dela — delovna enota »Tončkov dom« na Lisci, ki ima takle P 10129 Žagar Marjeta, Kočevje, Prešernova 2, spričevalo o zaključnem izpitu za tehničnega risarja, izdano leta 1964 v Ljubljani. 10130 Zun Ivanka. Mengeš. Ulica Mengeške skupine 19, zdravstveni izkaznici na ime Zun Franci in Zun Ivanka. 10217 Izdaja »Uradni list SRS Direktor In odgovorni urednik: Milan Btber - Tiska tiskarna -Toneta TomSlča- v Ljubljani