Celje - skladišče
D-Per
159/1982
nje
.............. nje
■	__ ___ ■	in'9820613.44.." cobiss . 0J6
informatui
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —St. 44,—Leto XVII,—Titovo Velenje, 10.9.1982
Delo sindikata
Prejšnji petek so se na svoji prvi seji sestali delegati koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD, ki so poleg informacije o izvoznih usmeritvah Gorenja in stabilizacijskih prizadevanjih, obravnavali sklepe programsko volilne seje in oblikovali skupno stališče o kandidatu za predsednika kolektivnega poslovodnega odbora Gorenja SOZD. Na osnovi stališč osnovnih organizacij sindikata so izrekli podporo dosedanjemu vršilcu te dolžnosti Marku Vraničarju pri imenovanju na to odgovorno funkcijo.Ob obravnavanju naših izvoznih usmeritev so nanizali nekatere svoje ugotovitve, predvsem pa so poudarili, da ne smemo izvažati za vsako ceno, da pa je potrebno več izvažati na konvertibilno tržišče in v dežele v razvoju, pri čemer ne smemo zanemariti tesne medsebojne povezanosti proizvodnih in prodajne delovne organizacije. Prav od tega sodelovanja je namreč v veliki meri odvisno, kako bomo uspeli s prodajo na tujem trgu. Posebno pozornost moramo ob preusmerjanju v izvoz posvetiti kvaliteti proizvodov. V razpravi, kjer je sodeloval tudi član KPO Gorenje SOZD Andrej Kržič, so se delegati dotaknili problema nagrajevanja po delu ter interne stimulacije in seveda problema pridobivanja resnično dobrih kadrov, ki bodo sposobni naše izvozne načrte uresničiti in jih nenazadnje tudi izpopolniti s svojim ustvarjalnim delom.
Delegati koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD se bodo ponovno srečali 16. 9. 1982 , ob "okrogli mizi" na temo Problemi samoupravne organiziranosti sozda, ki naj bi bila hkrati tudi naš prispevek k bolj kvalitetnemu delu 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, saj bodo v njej poleg predstavnikov republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin ter gospodarske zbornice in poslovodnih delavcev sodelovali tudi vsi naši delegati za ta kongres.
40. KON6N5S
Samoupravna organiziranost mora biti bolj kot doslej izraz dolgoročnih interesov in potreb delavcev, zato se bomo v sindikatih zavzemali za krepitev delovnih organizacij in preprečevanje czkih tozdovskih interesov pod krinko samo-
upravnih odločitev delavcev. Seveda pa združevanje v DO ne sme omejevati neodtuljive pravice delavcev, da odločajo o dohodku.
Bolj kot doslej bodo sindikati analizirali rezultate vseh oblik samoupravnega povezovanja, spodbujali raziskovanje in razvoj teh oblik in dajali pobude za povezovanje in konkretno reševanje problematike samoupravnega povezovanja. Gre predvsem za povezovanje v SOZD in združevanje funkcij razvoja, financ, zaokroževanja proizvodnih procesov in programov, prodaje, nastopanja na tujih trgih.
Sindikati se bodo zavzemali za smotrno organiziranje skupnih strokovnih služb, pretežno na nivoju DO in SOZD, ki bodo delovale na podlagi svobodne menjave dela in prispevka k uresničevanju razvojnih ciljev temeljnih organizacij. Zavzemali se bomo za zmanjševanje režije v OZD, v SIS in upravnih organih.
Posebna pozornost bo veljala ustvarjanju pogojev, da bodo vsi delavci s predlogi, mnenji in ocenami sodelovali pri vseh odločitvah. Pri tem je izredno pomembna vloga osnovne organizacije ZSS, ki mora samostojno in odgovorno oblikovati svoje stališče do vseh pomembnejših vprašanj, o katerih odločajo delavski svet in drugi samoupravni organi. Krepiti moramo vlogo zborov delavcev, vendar bomo nasprotovali temu, da bi zbori odločali o zadevah, za katere so pristojni delavski sveti. Delegatski sistem preko zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pomeni širitev samoupravnega odločanja na vsa področja življenja. Sindikati bomo vztrajali, da morajo za delo delegatov organi upravljanja in družbenopolitične organizacije pripraviti smernice, delegacije morajo imeti strokovno pomoč, še bolj pa je treba spodbuditi delo konferenc delegacij, kot mesto usklajevanja interesov. Poudarjamo pomen obveščanja predvsem z vidika pravočasnih, točnih in dostopnih informacij, ki so delavcu — samoupravljalcu potrebne za samoupravne odločitve. Gre predvsem za celovit informacijski sistem, tovarniško glasilo je le eden njegovih delov.
(iz gradiva za javne razprave pred 10. kongresom ZSS)
Akcija, vredna posnemanja
DVA DNI V PROIZVODNJI ALI KAKO IZBOLJŠATI PRODAJO
V časopisih ni več tako redka vest o tem, kako so se delavci za dan ali dva preselili iz pisarn med stroje. Pogosto takšnim odločitvam botruje želja po izboljšanju medsebojnih odnosov ljudi. Nihče ne razmišlja o kakšnih ekonomskih učinkih, ko se nekdo nevešče loti dela.
Motiv šestih sodelavcev iz prodaje kuhinj pa je prav takšen, izboljšati prodajo kuhinj, ki zaostaja, ker primanjkujejo nekateri elementi. Dva dni je bilo njihovo delovno mesto v tozdu Pohištvo, kjer so delali vse mogoče; pač tisto, kar je bilo najbolj potrebno, ob traku in strojih, kjer primanjkuje največ delavcev. Tako so Jelena Blaguš, Marjana Ver-buč, Olga Oder, Slavko Pižorn, Ivo Amon in Jana Praznik v teh dveh dneh dodobra spoznali tozd, kjer nastajajo pro-
izvodi, ki jih oni prodajajo, iz kakšnega materiala so posamezni elementi in nenazadnje, srečali so se z ljudmi, s katerimi skupno ustvarjajo dohodek in tako delijo skupno usodo. V pisarni bodo te dni morali potegniti tudi po drugi uri, a najbolj pomembno je to, da bo lahko prodaja tekla nemoteno, da se kupci ne bodo pritoževali, korist pa je seveda obojestranska.
Jelena Blaguš, referent II.: ,,Delo ni posebno težko, verjetno sčasoma postane enolično, a za nas je tudi zanimivo in prijetna sprememba. Veseli sme, da lahko pomagamo in prispevamo nemoteni prodaji."
Marjana Verbuč, samostojni referent: „Veliko pomeni tudi to, da se seznanimo z načinom dela, z materiali. Tudi to nam pomaga, da se s kupcem lažje dogovarjamo."
Rajko Podhovnik, mojster v tozdu Pohištvo: „Delavcev nam primanjkuje, ker jih je veliko na bolniški, poleti smo problem reševali s počitniško prakso, sedaj pa smo pobude delavcev Prodaje še kako veseli."
Jelena Blaguš
Marjana Verbuč
Rajko Podhovnik
EKSKURZIJE
Vse osnovne organizacije Zveze sindikatov imajo v svojih programih tudi izlet, ki naj ne bi bil samo družabnega značaja, ampak bi ga naj povezali z ogledom tovarn ter kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Na kratko, po svoji vsebini naj bi spominjali ti izleti na šolske ekskurzije. Dogovorili smo se tudi, da se del prevoznih stroškov prevoza krije iz sredstev osnovne organizacije, del pa se krije iz drugih sredstev. Iz drugih sredstev se bo poravnal račun za en avtobus na vsakih 200 delavcev v tozdu in za relacijo 200 kilometrov. Da bi imeli manj težav z organizacijo prevozov in bi dosegli ugodnejše cene za prevožen kilometer, bomo posebne avtobusne prevoze naročali preko ustrezne službe v kadrovskem sektorju.
Naročilo za avtobusni prevoz mora seveda odobriti izvršni odbor konference osnovnih organizacij, ki se bo odločal na podlagi programa ekskurzije. Program mora namreč vsebovati ogled najmanj ene delovne organizacije združenega dela, spomenika ali muzeja narodnoosvobodilne borbe, likovne razstave in podobno. V popoldanskem času pa mora biti predviden program rekreativno—zabavnih iger. Samo če bo program tako sestavljen in pripravljen, se bodo stroški krili tudi iz drugih sredstev. Potrebno je tudi zagotoviti nekoga, ki bo izlet organiziral, za vsak avtobus določiti vodjo skupine in vodjo poti. V vsakem primeru pa morajo udeleženci izleta tudi sami prispevati, saj je nedopustno, da bi takšen ali drugačen izlet izpraznil blagajno osnovne organizacije.
Nedeljsko popoldne na Muti
V nedeljo je sonce zasijalo tako kot je treba. Mlado in staro je zaživelo. Varčni so se sončili na domačem dvorišču, manj stabilizacijski pa so sedli v avto, vzeli s seboj boljše ali še boljše polovice (nekateri pa kar cele) in se odpravili na izlet. Mnogi so se odločili za popoldanski obisk razstave male kmetijske mehanizacije na Muti. Kdor še ni poznal tega kraja, je lahko vprašal za pot kjerkoli v dolini Drave — vsi so vedeli, da je ta dan slavnostna povorka skozi Muto. Ko si zavil z glavne ceste v hrib, si moral odpreti vsaj eno okno v avtu, takšna vročina je bila. Pametneje je bilo iti peš. Če pa si bil trmast, si moral daleč iz vasi, na parkirišče sredi travnikov, in se vračati peš, medtem pa so te zagrinjali oblaki prahu, ki so jih dvigovali nasproti vozeči avtomobili.
Kdor je mogel, se je umaknil v senco hiš in dreves, ostali pa so v gneči na cesti iskali najugodnejše mesto za razgled, čakali v vrsti pri sladoledarju ali za obisk razstave.
Povorki je utirala pot modra utripajoča luč, redarji pa so skrbeli za prehod godbe in traktorjev s priključki, katerim so domačini dodajali domiselne priprave. Dekleta in fantje so iz povorke ponujali cvetje, ljudje pa so bili najbolj veseli, če so dobili kozarec kave, kovinski odlitek, grebljico ali kak drug spominček. V povorki si lahko videl kovače, livarje, ribiče, lovce, čebelarje in tabornike, prikaz raznih kmečkih opravil in seveda vse, kar prispeva k izboljšanju pridobivanja hrane na malih površinah.
No, to je bil tudi najboljši det prireditve, ki je z uspelim programom izpolnila svoj namen, zbuditi zanimanje, ljubezen in spoštovanje do zemlje in kruha, ki na njej raste. Videli smo mlade, ki so se odločili za kmečki poklic, zato iskrene čestitke organizatorjem.
Besedilo: Blaž Jelen Fotografije: Hinko Jerčič
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA. Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
HUDA DELOVNA NESREČA SKOPSKEGA
Šoferja
V ponedeljek, 6. septembra, se je na skladiščnem prostoru za pločevino pripetila huda delovna nesreča, ki je terjala življenje voznika skopskega prevozniškega podjetja ,,Vardar". Strahil Andreevski je s sovoznikom Petrom Mirče-vskim pripeljal v Gorenje pločevino formata 2x1 m, zloženo v paketih po okrog tri tone. Med vožnjo so paketi zdrsnili na desno stran v stranice vlačilca. Kmalu po šesti uri sta skopska šoferja že bila na skladiščnem prostoru. Sama sta začela odpirati stranice, čeprav sta bila opozorjena na nevarnost, skladiščnik pa je tudi svetoval, naj po-čak >ta viličarja.
Ker | rve in druge stranice nista mogla odpreti, sta začela pri či trti — zadnji. To sta odprla. Nato pa sta ob 620 začela odpirati še tretjo stranico, ob kateri je prav tako slonela pločevina. V trenutku, ko je Strahil Andreevski s pomočjo vzvoda in kladiva dvignil zatič, ga je k tlom pritisnila stranica, nanj pa padla še pločevina. Kljub hitri pomoči zanj ni bilo rešitve.
To je bila prva nesreča s smrtnim izidom v varovanem območju naše delovne organizacije. Mesto nesreče si je ogledal tudi republiški inšpektor dela Ivo Kramar, dipl. inž., in o dogodku povedal tole:
„Delovna organizacija Gorenje TGO sicer ni kriva za nesrečo, vendar pa ob tej priložnosti znova opozarjam celoten kolektiv na marsikdaj malomarno ravnanje voznikov viličarjev in vseh vozil v notranjih transportih.
Vse kaže, da je bil vzrok za nesrečo le v neizpolnjevanju navodil, ki sta jih voznika vlačilca prejela od odgovornega delavca skladiščne službe. Opozoril ju je, da naj stranic ne c dpi ra ta sama.
Hkrati pa velja opozoriti tudi na varnost pri nakladanju in razkladanju tovorov, kar je predpisano s posebnim pravilnikom. Po pravilniku, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ 7/66, za tovor odgovarja voznik. V Gorenje pa prihaja tovor iz najrazličnejših koncev in raznih dobaviteljev ter avtoprevoznikih podjetij. Tovori, ki niso varno naloženi, pa ogrožajo tudi varnost na cestah. Kljub poostrenemu nadzoru milice pa nekateri vozniki še vedno ne upoštevajo vseh pravil.
Ob tem naj dodam še to, da služba varstva v Gorenju dela dobro, saj nezgod v Gorenju na splošno ni veliko.''
Janez Stakne, komisionar v skladišču pločevine, in Alojz Meklav, voznik viličarja, sta bila na tečajih iz varstva pri delu poučena o obveznostih, ki jih imata pri takšnem delu. Tako sta tudi tokrat opozorila voznika iz Skopja, ki sta v Gorenje že večkrat pripeljala pločevino, da je tovor nevarno naložen in jima predlagala varen način odpiranja stranic s pomočjo viličarja. Žal, voznika tega nista upoštevala, kar pa je bilo za enega izmed njiju usodno.
Ponesrečeni Strahil Andreevski se je rodil leta 1939 v Skopju. Bil je šofer delovne organizacije ITŠ „Vardar" Skopje. Zapustil je ženo Eleno, 17-letno hči in 13-letnega sina. Družini ponesrečenega šoferja je Gorenje poslalo so-žalno brzojavko, izvršni odbor sindikata pa je odobril 10.000 din solidarnostne pomoči.
RAZPIS TEČAJEV TUJIH JEZIKOV V ŠOLSKEM LETU 1982/83
Šolski center Titovo Velenje organizira v sezoni 1982/83 naslednje jezikovne tečaje:
Angleščina I. (začetni)	6 ur tedensko (2 x 3)
Nemščina I. (začetni)	6 ur tedensko (2 x 3)
Angleščina III. (nadaljevalni) 6 ur tedensko (2x3)
Nemščina III. (nadaljevalni) 6 ur tedensko (2 x 3)
Tečaji se izvajajo z moderno učno tehnologijo in po sodobni učni metodi ter so verificirani.
Vabimo delavce Gorenja, ki za opravljanje del in nalog potrebujejo znanje tujega jezika, da se prijavijo v izobraževalnem centru Gorenje TGO najkasneje v 5 dneh po objavi v Informatorju.
Prijave na posebnem obrazcu, ki ga dobite v IC, sprejema tov. Podhovnikova, soba štev. 2.
Delavci, ki bodo obiskovali tečaj na stroške Gorenja, morajo hkrati s prijavo podpisati tudi izjavo o prevzemu obveznosti do Gorenja.
Izobraževalni center
RAZPIS PRVENSTVA GORENJA V ATLETIKI ZA LETO 1982
Tekmovanje bo v petek, 17. 9. 1982, s pričetkom ob 15.30 na stadionu ob Jezeru.
Tekmovalne discipline:
MOŠKI: 100 m, 1000 m, skok v daljino, suvanje krogle in štafeta 4 « 100 m.
ŽENSKE: 100 m, 600 m, skok v daljino, suvanje krogle in štafeta 4 x 100 m.
Pismene poimenske prijave z navedbo letnice rojstva, za vsako disciplino posebej, pošljite v službo za rekreativno in kulturno dejavnost do torka, 14. 9. 1982, do 10. ure.
Po tri najboljše ekipe in posamezniki v vseh disciplinah bodo nagrajeni.
IZLET NA OJSTRICO
Planinska sekcija organizira izlet na OJSTRICO v soboto, dne 25. 9. 1982. Odhod avtobusa bo ob 4. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane. Število prijav je omejeno. Prijave z vplačilom 120 din zbira Milica Lesjak na izvozu.
TUDI TO JE AMERIKA
V nedeljo, 12. septembra, bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju ob 19.30 nastop Dausas Maricaibo iz Venezuele. Za ogled latinskoameriške folklore boste morali odšteti 80 dinarjev. Toliko namreč veljajo vstopnice za to prireditev, ki jih lahko kupite pri kulturnih animatorjih.