KO GREM IN SE VRNEM, OBJEMAM VES SVET Nič ni ... in vse je hkrati, ko grem in se vrnem ... Ko čutim, da me bo razneslo, ko te hočem objet, objemam ves svet ... Ko vem, da ne gre, in vseeno stiskam, se bojim, da mi uide tvoj dih z obraza, pogled sanjav, ki noče, da sem, kot sem, ki mi pomaga, da sploh sem. KO GREM IN SE VRNEM, OBJEMAM VES SVET V daljavi začutim smeh iz mladosti, otroški jok, Katalog k razstavi skupine W.O.R.M.S. stisk roke, pogled očitajoč ... v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7.–11. 9. 2021 Pa kaj sploh hočeš? Veš? Kaj bi rad? Ustavil čas? Mogoče pa res ... Urednica: Karmen Salmič Kovačič Gorazd Šifrer Maribor, 2021 Kazalo VEČMEDIJSKEMU PROJEKTU 1 Večmedijskemu projektu W.O.R.M.S. na pot (dr. Zdenka Petermanec) W.O.R.M.S. NA POT 3 Kako smo sestavljali in sestavili ter postavljali in postavili razstavo skupine W.O.R.M.S. (dr. Karmen Salmič Kovačič) 4 Najprej so bili Črvi (Uroš Smasek) Univerzitetna knjižnica Maribor ponuja svojim obiskovalcem in upo-4 Skupina W.O.R.M.S. (Miha Colner) rabnikom mnogo več kot le knjižno ali knjižnično dejavnost. Zliti z 5 Film in video klub Maribor (Franc Kopič) okoljem in v sodelovanju s partnerji ji uspevajo številne prireditve in 6 O članih skupine razstave, povezane z aktualnimi dogodki. Obeležuje tisto, česar se je vredno spominjati. 7 O filmih (Uroš Smasek) Podpiramo, promoviramo ali sooblikujemo umetniško ustvarjanje na 8 Krog (1983) univerzi in v mestu (organizirali smo tri filmske šole Filmika 1–3, dvakrat 9 Danaja (1984) posvečene igranemu filmu, enkrat animiranemu), pet let je v knjižici pote-12 Kolektivni angel (1984) kala igralska šola Izrazi.se, v goste vabimo priznane glasbenike ali tiste, ki 15 107 (1986) jim naše okolje pomeni priložnost za nastop pred obiskovalci dogodkov. 18 Kratke misli o zvoku in glasbi v filmu 107 (dr. Mitja Reichenberg) Eden od teh dogodkov je letošnja poletna domoznanska razstava, ki 19 Brat moj, umetnik, in sestra Trenta (1986) obeležuje rezultate prodornih, umetniško navdahnjenih zanesenja-23 Invazija rdečih izrodkov (1989–1990) kov, ki so pričeli s kritičnim pristopom zbujati pozornost v osemdese-26 Glasbena plat pisarniških sponk in obešalnikov ali vse kar ste želeli vedeti o Invaziji rdečih izrodkov tih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja na likovnem, glasbenem, literarnem ali filmskem področju in so aktivni še danes. Že njen naslov (pa ni več skoraj nikogar, ki bi ga lahko vprašali) (dr. Mitja Reichenberg) »Ko grem in se vrnem, objemam ves svet« priča o njihovem domolju-27 Vojna poema (1991–1992) bju in neizmerljivem mladostniškem navdihu. 28 Einstein v mesnici (1996) V okviru Zasedanj s knjigami smo v knjižnici leta 2019 že predstavili 29 Oči niso samo za gledanje (1996) pesniški prvenec člana skupine, gospoda Gorazda Šifrerja, Pesmi. V 30 Razstavna dejavnost skupine W.O.R.M.S. letošnjem retrospektivnem in aktualnem projektu hkrati člani mari-45 Utrinki z razstave v Univerzitetni knjižnici Maribor borske skupine posegajo na tista področja umetnosti, ki jim tako ali 46 Fotografija: Vedute, ki jih (ne) želite videti – pogledi, ki jih (ne) vidite (Uroš Smasek) drugače ostajajo zvesti ves čas: režiser, fotograf in snemalec Uroš 50 Slikarstvo: Ko grem in se vrnem, objemam ves svet (Dominik Olmiah Križan) Smasek, akademski slikar in magister videa ter novih medijev Dominik 61 Dominik Olmiah Križan – Horizonti (Olga Butinar Čeh) Olmiah Križan, pesnik in igralec v filmskih uprizoritvah Gorazd Šifrer ter glasbenik in skladatelj dr. Mitja Reichenberg. 62 Poezija: Pesmi (Gorazd Šifrer) Z razstavo v treh razstaviščih Univerzitetne knjižnice Maribor, s pro-63 Gorazd Šifrer – Pesmi (dr. Marija Švajncer) jekcijo filma Invazija rdečih izrodkov, ki je nastal leta 1990, in s pri-67 Gorazdove pesmi, kažipot k svetlobi v nas (Danica Geršak) čujočim katalogom želimo opozoriti ter ohraniti dokument nekega 68 Glasba: Ko pridem, slišim ves svet (dr. Mitja Reichenberg) časa, ko je v Mariboru nastajala ljubiteljska filmska umetnost. Skupina W.O.R.M.S. je namreč začela svojo kreativno pot pod okriljem Film in video kluba Maribor in tam naredila svoje prve korake v svet filma. Večina njenih članov je obiskovala Prvo gimnazijo Maribor. Ta se tradi-cionalno ponaša z odličnimi posamezniki, ki so s svojimi umetniškimi eksperimenti trajno zapisani v svetu ustvarjalnosti. Katalog, ki je pred nami, je rezultat uspešnega sodelovanja knjižnice in kreativcev, ki jim je še vedno mar za kulturo. Zato so k projektu pristo-pili zavzeto, strokovno in z izdatno finančno podporo. Zahvaljujem se za to prijetno in zanimivo sodelovanje vsem, ki so pri-spevali k temu, da bo projekt trajno zapisan v zgodovino knjižnice, mesta in njegovega umetniškega ustvarjanja. Urednici kataloga in soavtorici razstave dr. Karmen Salmič Kovačič iz UKM sem hvaležna za to, da je projekt pripeljala od zamisli v koronskem letu do realizacije letos poleti. Članom eksperimentalne in avantgardne, delno pa svojstvene večmedijske skupine želim še veliko navdiha in sugestivnosti, saj razumejo bistvo, ki je svetu današnjega potrošništva sicer skrito. Prav zaradi sodelovanja smo namreč vsi bogatejši. dr. Zdenka Petermanec, ravnateljica UKM 1 KAKO SMO SESTAVLJALI V katalogu ob razstavi smo ponatisnili nekaj besedil o skupini in njenih umetnikih, nekaj jih je nastalo na novo in za to priložnost. Predstavlja-mo tudi filmografijo, generalije vseh filmov z reprodukcijami filmskih IN SESTAVILI TER sličic, kratke biografije vseh članov, razstavno dejavnost skupine ter utrinke z razstave v naši knjižnici. Jeseni, 2. septembra 2021, ob 20. POSTAVLJALI IN POSTAVILI uri si bomo lahko ogledati še restavrirani film Invazija rdečih izrodkov, ki je lani praznoval tridesetletnico. Zato smo že lansko leto načrtovali razstavo ob njegovem jubileju, a nas je ustavila pandemija. V okviru knji-RAZSTAVO SKUPINE žničnega cikla prireditev Iz knjižnice v mesto se bomo po projekciji filma skupaj s člani skupine W.O.R.M.S. sprehodili do lokacij snemanja filma v W.O.R.M.S. mestnem jedru ter z njimi obujali spomine na njegovo nastajanje. Zahvaljujemo se vsem avtorjem besedil, ki so dovolili ponatis v katalogu (Miha Colner, Olga Butinar Čeh, dr. Marija Švajncer, Uroš Smasek) in drugim sodelujočim. Druženje s skupino W.O.R.M.S. je bilo prijetno, Univerzitetna knjižnica Maribor ima bogato domoznansko tradicijo zabavno in ustvarjalno. Skrivnost njihove skupne avre, ki jo izžarevajo zbiranja, hranjenja in promoviranja dragocenega gradiva, znanstvene še danes, ko so vsi že zreli gospodje, je gotovo v »nepopravljivi« otroški ter kulturne dediščine lokalnega okolja. Vendar za vsem tem stojijo iskrenosti, igrivosti in odprtosti do vsega, kar radi počnejo in do sveta, ki raziskovalci, umetniki, zasebni zbiralci, ljubitelji in poznavalci, ki v in-jih obdaja. Umetnost namreč povezuje. Vseeno, za katero gre. Je navdih, terakciji s knjižnico pišejo nove zgodbe, ki so hkrati tudi zgodbe mari-ki ga ni mogoče zatreti in ki se mu ni mogoče upreti. Še več. Je nekaj, borske preteklosti. kar oplaja življenje in vse bivajoče z Lepoto, Harmonijo in Smislom ter Vsako leto pripravi Enota za domoznanstvo in posebne zbirke eno prihaja od drugod – iz Enega in v to Eno združuje mnogotero. Umetnik večjo, poletno razstavo, skozi leto pa še številne druge, bolj ali manj je pri vsem tem le medij, ampak le, če v sebi nosi Ljubezen. povezane z dogajanjem v tej regiji, ob nepregledni množici raznovr-stnih dogodkov in prireditev. Doletela me je prijetna naloga, s katero dr. Karmen Salmič Kovačič sem imela tekom sosnovanja razstave priložnost bolje spoznati tudi člane skupine W.O.R.M.S. Trije od štirih, ki danes tvorijo še delujoče jedro skupine, so izšli iz Prve gimnazije. Od samega začetka (1983) sta bila v skupini Uroš in Gorazd, ob številnih drugih. Prvi je srce in gonilna sila skupine ostal še danes. Kasneje sta se jim pridružila še Dominik in Mitja. Ob koncu devetdesetih jih je življenje razteplo po poteh lastne usode in kariere, pred nekaj leti pa so se zopet začeli pojavljati v javnosti kot skupina. Ves ta čas so tudi nepretrgoma ustvarjali – slike, pesmi, fotografijo, glasbo, in bili povezani med seboj. Ko smo začeli pripravljati skupaj katalog in razstavo, so mi najprej mnogo in o mnogočem le pripovedovali, vsak po svoje. Uroš je takoj prinesel vse filme in povedal, da bodo posebej za to priložnost resta-vrirali oziroma tehnološko obnovili film Invazija rdečih izrodkov. Gorazdovo poezijo smo spoznali že pred dvema letoma ob njeni predstavitvi v knjižnici, Dominik je obljubil za razstavo dokončanje svoje slike Svet, Mitja pa zvočno instalacijo. V treh razstaviščih smo želeli predstaviti vse štiri umetnike posamično in skupaj. Devetim filmom je zato posvečeno Knjižno razstavišče, odlomki iz njih se na razstavi zvrstijo v obliki video instalacije, v vitrinah pa so na ogled tudi nagrade in priznanja, artefakti, lepaki, medijski odzivi itd., povezani z delom skupine. V Avli Univerzitetne knjižnice se s fotografijami mariborskega ribnika in Ljubljanskega gradu predstavlja Uroš Smasek: Vedute, ki jih (ne) želite videti – pogledi, ki jih (ne) vidite, v Likovnem razstavišču nas s svojimi deli očara Dominik Olmiah Križan, ki je tri svoje slike povezal z Gorazdovo poezijo, ostale pa s filmi W.O.R.M.S. Zvočna instalacija Ko pridem, slišim ves svet, je delo dr. Mitje Reichenberga, na stebrih pa se srečamo s poezijo Gorazda Šifrerja iz njegove zbirke Pesmi, ki je izšla leta 2019. Za odprtje so pripravili tudi performans, tako kot se je v nenačrtovani performans prelevilo vsako snemanje njihovega filma, ki je bilo polno naključij, nepredvidene akcije in peripetij. 2 3 ne pojave pa je mogoče prenesti tudi na tukaj in zdaj, saj se osnovna eksistencialna vprašanja človekovega bivanja in družbenih odnosov NAJPREJ SO BILI ČRVI SKUPINA W.O.R.M.S. FILM IN VIDEO kljub ideološkemu in gospodarskemu prelomu niso dosti spremenila. Kratki film Krog (1983) skozi krožno strukturo pripoveduje mračno Eksperimentalna, avantgardna, večmedijska umetniška, tudi pesniška Skupina W.O.R.M.S. (1983–96) predstavlja specifičen pojav v domači zgodbo o nasilju, nadvladi, okoriščanju na račun drugega, medtem ko KLUB MARIBOR in naposled skoraj najbolj filmska skupina W.O.R.M.S., dejavna pred-zgodovini umetnosti, ki ga je težavno umestiti v smernice tedanjega je bil film Danaja (1984) ustvarjen po pesniški predlogi, ki se naslanja vsem v preteklih osemdesetih in devetdesetih letih, ima začetke v letu prostora in časa. Ekipa mladih večmedijskih ustvarjalcev iz Maribora na teme, kot so ljubosumje, maščevanje in nezaupanje. Pri osrednjem 1983, ko s(m)o se v Mariboru povezali mladi ustvarjalci in se poime-je namreč delovala povsem neodvisno od prevladujoče institucional-delu, filmu 107, je za okvirno predlogo služil kultni roman 1984 Ge-Začetki mariborskega Film in video kluba, ki je poleg radomeljskega novali najprej Črvi ali v nadaljevanju po angleško Worms. Ustanovna ne umetnosti in popularne kulture ... V drugi polovici 20. stoletja je v orgea Orwella, predelana času in prostoru primerno. To vplivno lite-najstarejši filmski klub v Sloveniji, segajo v leto 1970. Takrat je ne-zasedba – Gorazd Šifrer, Edmund Türk, Maja Jeričević, Dušan Ivani-Sloveniji in Jugoslaviji t. i. amaterski film odigral pomembno vlogo pri rarno delo nakazuje (tudi) današnji družbeni vsakdan, saj so številne kaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo v Fotokino klubu Maribor šin in Uroš Smasek – je delovala na področjih fotografije, pesništva, razvoju obče ljudske kreativnosti. Številni foto in kino klubi so ljubi-skrajno distopične ideje sčasoma dobile novo, po potrebi tudi komer- »filmsko sekcijo«, štiri leta za tem pa samostojni Kino klub, ki se je leta slikarstva in filma. Prvič se je javno predstavila januarja 1984 ter ob teljskim ustvarjalcem ponudili osnovno infrastrukturo in neprecenljivo cialno preobleko. Zato ta pripoved nedvomno obvelja za univerzalno 1997 preimenoval v Film in video klub Maribor. Že kmalu po ustanovi-sodelovanju še nekaterih soustvarjalk in soustvarjalcev – Andreje Pi-platformo za druženje ter izmenjavo mnenj, film in fotografija pa sta metaforo trenutno prevladujoče družbene in politične ureditve, ki ne tvi so bili organizatorji večera, nato pa tudi festivala amaterskega fil-snik, Vita Lužarja ... – že s prvima kratkima igranima filmoma Krog in bila zaradi svoje dostopnosti kot naročena za masovno uporabo, tako premore niti enotnega imena in ki sama zase trdi, da nima alternative. ma ter še nekaj festivalov amaterskega dokumentarnega filma FADF Danaja (navdihnjenim s Türkovo ljubezensko poezijo) sodelovala in bila pri ustvarjalcih kot pri odjemalcih vsebin. Zato je bila takrat vzpostav-Skupina W.O.R.M.S. je tako v maniri »naredi sam« ustvarila dosleden MB-YU. Kar trinajst let so bili organizatorji odmevnega mednarodne-nagrajevana na vseh domačih in večjih tujih festivalih amaterskega ljena mreža klubov in festivalov, ki so postali nosilci tega novega in opus izjemno sugestivnih in prepoznavnih avtorskih filmov, zazna-ga Toti video festivala Maribor. Člani kluba so bili izjemno ustvarjalni, oziroma produkcijsko neodvisnega filma. zunajinstitucionalnega vala kreativnosti. movanih z močno telesno govorico in dramatičnostjo, ki nedvomno in sodelovali so na mnogih festivalih doma in v tujini ter bili prejemniki Še v letu 1984 je skupina z že novimi soustvarjalkami in soustvarjalci Leta 1983 se je v Mariboru zbrala skupina mladih ustvarjalcev, ki upravičeno, lucidno in kreativno, odraža duh (tedanjega in današnjega) številnih nagrad in tako postali tudi člani žirij, snemali so za zunanje Lenko Jemeršić, Dominikom Šolarjem – zdaj akademskim slikarjem se je brez pretiranega predznanja, a z neizmernim zagonom, začela nestabilnega časa. naročnike in bili mentorji mladim. Pohvalijo se lahko s številnimi pri-znanji, med drugim z zlato plaketo Svetovnega združenja UNICA za Dominikom Olmiahom Križanom –, Marjetko Slano in drugimi ter v udejstvovati na različnih umetniških področjih, kot so vizualna umet-sodelovanju z montažerjem Edijem Malekovičem realizirala novi, nost, poezija in film. Po prvotnih večmedijskih predstavitvah, na kate-Miha Colner najboljši klub v tedanji Jugoslaviji, pa z zlato plaketo Ljudske tehnike prav tako nagrajevani, srednjemetražni igrani film Kolektivni angel rih je pomembno vlogo odigrala predvsem fotografija, je v usmeritvi (ponatis besedila iz kataloga ob razstavi skupine W.O.R.M.S. v Cankar-Jugoslavije in še bi lahko naštevali. V vsem tem obdobju se je zvrsti- (svojstveno predelavo Slike Doriana Graya pisatelja Oscarja Wilda z prevladal film, čeprav je duh meddisciplinarnega eklekticizma ostal jevem domu, 2017) lo pet predsednikov kluba. V 90-ih letih je delovanje kluba nekoliko usihalo in le velika ljubezen do amaterskega filma ga je obdržala pri Gorazdom Šifrerjem v eni od glavnih vlog). Leta 1986 pa je realizira-vselej občuten. Filmi W.O.R.M.S. so že ob nastanku veljali za nenavad- življenju. Takrat je klubu začel predsedovati Božidar Kunstelj, sledilo la kar dva, praktično najbolj nagrajevana filma: s še nekaterimi no-ne izdelke, ki niso sledili aktualnim trendom, ampak bolj arhaičnim for-je najbolj uspešno festivalsko obdobje in prav v jubilejnem letu 2020 vimi močmi – skladateljem Mitjo Reichenbergom (nadalje članom mam iz filmske zgodovine. Avtorji so uporabljali skromno ljubiteljsko je ponovno prevzel vodenje kluba Kunstelj. Predvsem iz finančnega W.O.R.M.S.) in igralsko angažiranimi Janezom Kušarjem, Tomažem opremo, super 8mm kamero, prav tako pa so posedovali pomanjkljivo vidika so pred leti prenehali z zahtevno organizacijo festivalov, zadnjih Borkom, Jasno Vešligaj … – je nastal načrtno pretežno črno-beli in znanje o filmski produkciji. A kmalu je princip »naredi sam« postal av-osem let tako organizirajo le še klubske revije kratkega filma. za povrh izrazito grafično vizualizirani celovečerec 107 (navdihnjen s torska izjava, medtem ko je bil izraz kolektiva, pogojen s tehničnimi in Kmalu po ustanovitvi Kino kluba Maribor se je v klub včlanila skupina 1984 pisatelja Georgea Orwella) ter v ekskluzivnem sodelovanju z Ol-produkcijskimi okviri, idealen formalni okvir izrazito mračni ikonografiji W.O.R.M.S. Delovali so kot njegova samostojna sekcija. Snemali so fil-miahom Križanom (že tudi članom W.O.R.M.S.) še kratkometražni Brat ter nelinearni, distopični in včasih nadrealni naraciji. me in tudi sodelovali na festivalih. moj, umetnik, in sestra Trenta (navdihnjen z in uresničen na glasbo Kljub temu so bila ta nekonvencionalna dela ob nastanku odmevna skupine Laibach). in večinoma dobro sprejeta pri publiki. Osemdeseta leta je namreč Franc Kopič W.O.R.M.S. je leta 1990 spet z več dodatnimi novimi močmi (Dare Me-pomembno zaznamovala video produkcija, ki je – nezadržno pove- ško, Maks Soršak, Cveto Škorja, Mojca Kasjak, Stane Vozel, Zvone Štor zana s televizijo – ponujala drugačne ustvarjalne možnosti in vizualni ...) dokončal nagrajevano, produkcijsko zahtevno celovečerno Invazijo jezik. Njena bleščeča estetika pa je odražala tudi začetek nove sve-rdečih izrodkov, do leta 1996 pa tudi kratkometražno Vojno poemo tovne ureditve, zaznamovane z glamurjem, spektaklom in vizualnim (spet na glasbo Laibacha) ter v nadaljnjih nekaj letih še dva kratko-nasičenjem javnega prostora. A svet skupine W.O.R.M.S. ni prav nič metražna eksperimenta: animacijo Oči niso samo za gledanje in igrani bleščeč in spektakularen, ampak izmaličen, okruten in nasilen, kar se Einstein v mesnici. je odlično odražalo v grobi zrnasti teksturi filmske podobe, v kateri Osrednja tema večine filmov W.O.R.M.S. je raznovrstno manipuliranje je mogoče zaznati težnje in frustracije mlade generacije. Ta je takrat, z ljudmi (medčloveško, režimsko ...), kar je hočeš nočeš očitno večno četudi na obrobju družbene moči, (lahko) postala glasna in kritična do aktualna problematika! In konec koncev občutena tako že nekoč kot nestabilne politične situacije, okostenelih tradicij in gospodarske krize. danes tudi v Šifrerjevi poeziji. Skupina W.O.R.M.S. je tako združila aktualno, a hkrati izjemno univerzalno temo, z estetiko, ki je pripadala minulemu času. Filmi so za-Uroš Smasek radi tehničnih omejitev običajno brez zvoka (ta je bil občasno dodan (ponatis besedila iz Pesmi Gorazda Šifrerja, Maribor: Mariborska literarna v postprodukciji), kar je močno vplivalo na ustvarjalni pristop. Avtorji družba, 2019) so iskali prizorišča v opustelih urbanih okoljih; razpadajoče fasade, temačna dvorišča, propadajoče delavnice, marginalni bari so, poleg same zgodbe, morda najbolj značilni za večino izmed devetih filmov, nastalih med letoma 1983 in 1996. V začetku so bili to kratki filmi, v katerih je odločilno vlogo odigrala urbana scenografija degradiranega starega mestnega jedra Maribora, nato pa krajši narativni celovečerci, ki se običajno posvečajo medčloveškim odnosom, nasilju, boju za pre-vlado in manipulaciji, tako na intimni kot kolektivni ravni. Te univerzal-4 5 Od 1995–2002 je sodeloval z RTV pri oblikovanju, urejanju in vodenju pa nastopa tudi na samostojnih avtorskih projektih, koncertih in re-oddaj o kulturi in umetnosti. Med letoma 1996 in 2004 je avtorsko citalih z avtorskimi skladbami ter kot pianist nemih filmov na mnogih O ČLANIH SKUPINE konceptualno posegal v strukturo tega množičnega medija (Koncep-O FILMIH festivalih in projekcijah (Ljubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, Trogir, tualni posegi v prostor neinteraktivnega množičnega avdio in avdio-Split, Pula ...). Njegova bibliografija je dostopna tudi preko platforme UROŠ SMASEK (1960) vizualnega medija, 2010). Pri svojem delu uporablja različne medije bibliografskega sistema COBISS in CONOR (ARRS – kjer ima šifro GENERALIJE FILMOV W.O.R.M.S. in razmerja med njimi. Aktiven je na področjih risbe, slikarstva v po-raziskovalca) ter obsega do leta 2021 preko 520 bibliografskih enot, se je rodil v Ljubljani, mladost in leta šolanja pa je preživel v Mariboru. vezavi z novimi mediji, videa, instalacije, performansa, konceptualnih podpisuje 29 CD-albumov, kar 183 monografskih publikacij in druge-I. Kronološki pregled filmov Njegov talent za glasbo je rodil željo po igranju bobnov, a za to ni bilo posegov v urbane prostore, umetnostne teorije in kritike, v zadnjem ga strokovnega, znanstvenega, filmskega in glasbenega gradiva. prave možnosti, zato se je nekaj let učil klavir. Od konca sedemdesetih času pa se posveča tudi umetniškemu raziskovanju mejnih področij 1. Krog (1983) let naprej je vse pogosteje pisal časopisne članke o glasbi, gledališču, konceptualizacije stvarnosti (Vzporedne resničnosti – arheo utopije, 2. Danaja (1984) filmu in nasploh o kulturi doma in na tujem ter prispeval tematske foto-DLUL , 2008; Z neba prihajajoči, Galerija Domžale, 2010; Distorzirana 3. Kolektivni angel (1984) grafije, predvsem za časnik Večer. V tedanjem tedniku 7D je do prve po-stvarnost, DLUL, 2013) itd. Je predsednik Sekcije za video in medijsko 4. 107 (1986) lovice osemdesetih let objavil številne fotografske in tekstovne repor-umetnost ZDSLU. Živi in deluje v Ljubljani. 5. Brat moj, umetnik, in sestra Trenta (1986) taže z glasbenih (jazzovskih, eksperimentalnih ...) prireditev na domačih 6. Invazija rdečih izrodkov (1989–1990) in tujih koncertnih prizoriščih ter tematske sklope umetniških fotografij, GORAZD ŠIFRER (1962) 7. Vojna poema (1991–92) slednje tudi v Mladini, poročevalske pa med drugim še v Katedri. 8. Einstein v mesnici (1996) Kot idejni ustanovitelj, srce in gonilna sila filmske skupine W.O.R.M.S. se je rodil v Ljubljani očetu pravniku ter mami germanistki in sla-9. Oči niso samo za gledanje (1996) je ob začetku leta 1984 sodeloval pri prvi razstavi njenih zametkov z vistki. Po končani osnovni šoli se je vpisal na I. gimnazijo v Mariboru, naslovom Fotografija Pesem Slika, ki je bila v razstavišču mariborske-kjer je leta 1980 maturiral in v naslednjem letu odslužil vojaški rok. II. Opisi in podatki o filmih ga Doma upokojencev Danice Vogrinec pospremljena že z otvoritveno Zatem je študiral pravo, najprej v Mariboru, nato v Ljubljani in leta projekcijo prvih dveh kratkometražnih igranih filmov Krog in Danaja, po-1987 diplomiral. V času študija je med počitnicami delal v ZRN, kjer Splošno: snetih z njegovo kamero in v njegovi režiji. Le četrt leta zatem je prišlo je spoznaval novo okolje, zanimive ljudi ter se izpopolnjeval v znanju Osrednja tematika prvih filmov skupine W.O.R.M.S. (še posebej prvih do prve razstave pod uradno znamko W.O.R.M.S. v mariborskem Mla-nemškega jezika. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlil šestih) je, kako človek manipulira s sočlovekom. Presenetljivo pa je, dinskem kulturnem centru, v nekdanjem Klubu mladih. Še istega leta kot strokovni sodelavec Višjega sodišča v Mariboru. Leta 1990 se je kako ta tematika oziroma problematika filmsko funkcionira danes, je sodeloval na večmedijski razstavi skupine v mladinskem razstavišču odločil za samostojno pot in postal odvetnik. Odvetniško pisarno je saj bi v filmih bilo treba samo zamenjati kvečjemu določene vizualne Avla mariborske I. gimnazije ter se poleg pisanja člankov in filmskega imel v Mariboru do leta 1994, leta 1995 pa je bil zaposlen na Agenciji simbole ali jih morda tudi realizirati z večjim proračunom (realizirani so ustvarjanja v okviru skupine tudi redno zaposlil v Lutkovnem gledališču za druge zavarovalniške posle kot svetovalec predsednika uprave. S bili namreč tako rekoč brez njega) in bi učinkovali, kot da so o današnji Ljubljana za nadaljnjih štirinajst let. V tem času je med drugim tudi vse-ponovno uvedbo notariata v Republiki Sloveniji se je še istega leta, svetovni ali evropski ureditvi ...! Skupina W.O.R.M.S. je med drugim na binsko in fotografsko poročal v 7D o predstavi Sapramiška s skoraj eno-kmalu potem, ko so začeli delovati prvi notarji, zaposlil v notarski pi-22. republiškem festivalu neprofesionalnega filma Slovenije leta 1986 mesečnega gostovanja LGL leta 1988 na Japonskem in v Južni Koreji. sarni kot notarski kandidat – namestnik. Je tudi častni konzul Republi-v Zagorju ob Savi osvojila prehodni klubski pokal za najboljšo selekcijo Jeseni 1990 je začel tedensko objavljati prispevke o svetovnem filmu ke Kazahstan za Republiko Slovenijo s sedežem v Mariboru, član Čas-filmov: 107, Kolektivni angel ter Brat moj, umetnik, in sestra Trenta. v Večerovi sobotni prilogi, leta 1998 pa bil povabljen k raznovrstnemu tivrednega vinskega konventa Svetega Urbana, vitez viteškega Reda Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS je 30. novembra 1998 v Sloven-vsakodnevnemu pisanju (ocen, poročil itd.) za Večerovo kulturno rubriko sv. Jurija – Evropskega reda hiše Habsburg-Lothringen, častni senator ski kinoteki skupaj z njo organiziral retrospektivo štirih filmov skupine vse do leta 2014. Od tedaj je med drugim sodeloval s Slovenskim film-in predstavnik za Slovenijo Nemške gospodarske zbornice, predvsem W.O.R.M.S.: Kolektivni angel, Brat moj, umetnik, in sestra Trenta, Vojna skim centrom kot član ene od strokovnih komisij, s Cankarjevim domom pa predan mož in družinski oče. V življenju je veliko potoval – in še poema in 107. pa kot selektor za video in film pri festivalu sodobnih umetnostih mla-potuje v Rusijo, ZDA, Azijo, Afriko, Južno Ameriko ter si s tem širi ob-dih Transgeneracije in v tamkajšnji Mali galeriji kot ustvarjalec na delno zorja v vseh pogledih. Pri skupini W.O.R.M.S. je že na samem začetku retrospektivni večmedijski razstavi skupine W.O.R.M.S. ob 30. obletnici sodeloval kot igralec v filmih in bil z Urošem Smaskom ustanovitelj enega njenih mednarodno nagrajevanih filmov, igranega celovečerca skupine, danes pa kot pisec poezije tvori še delujoče jedro skupine in 107. Zadnja leta je pisal ocene radijskih iger za spletno stran programa je njen mecen. Ars ter ostaja zvest filmskemu in fotografskemu ustvarjanju. DR. MITJA REICHENBERG (1961) DOMINIK OLMIAH KRIŽAN (1968) se je rodil v Mariboru, kjer je obiskoval Srednjo glasbeno in baletno se je rodil na Jesenicah, osnovno šolo in gimnazijo pa je obiskoval šolo. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani (na oddelku za v Mariboru. Že v času dodiplomskega študija na ALUO v Ljubljani kompozicijo pri prof. Danetu Škerlu) ter doktoriral na Filozofski fakul- (1989–1996) je raziskoval mejna področja med novimi mediji, slikar-teti v Ljubljani (na oddelku za sociologijo pri prof. dr. Rastku Močni-stvom in videom (Likovno in video ali channelsurfing; ALUIO, 1996). ku). Piše strokovne knjige s področja filma in glasbe, eseje, kolumne, Diplomiral je (1996) iz slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu, Janezu znanstvene in strokovne članke, predavanja ter recenzije in druge Berniku in Sreču Draganu. Na isti akademiji je leta 2000 opravil ma-ocene za mnoge različne publikacije. Kot pogodbeni predavatelj dela gisterij iz grafike pri prof. Lojzetu Logarju in Sreču Draganu, medtem na štirih različnih fakultetah, sicer pa je podpisan pod več kot 500 ko je temo simulakra in uporabe digitalne tehnologije pri likovnem bibliografskih enot, od tega je avtor 38 knjig s področja teorije filma ustvarjanju raziskal pod mentorstvom prof. Janeza Strehovca. Uspeš- in glasbe, dveh visokošolskih učbenikov, petih priročnikov za visoke no je zaključil še magistrski študij iz videa in novih medijev (2011) na šole ter osmih samostojnih glasbenih albumov, avtor glasbe pri več katedri za video ALUO Ljubljana. kot 30 filmih, je glasbeni producent pri Mladinski knjigi, kot glasbenik 6 7 1. KROG (1983) 2. DANAJA (1984) Opis Opis Glasbeno izrazito ritmična in ciklična vizualizacija nasilnega dejanja Predelava »eterične« ljubezenske poezije kolega iz skupine W.O.R.M.S., človeka nad sočlovekom v otopelem mestu. Izhodiščno je film bil Edmunda - Edija Türka, v poetično uprizorjeno problematiko nadvla-glasbeno-ritmično navdihnjen z občutno ciklično-repetitivno skladbo de človeka nad sočlovekom. Pesmi so utrinki misli, vzdušij, dogodkov Tink Walks Amok avtorja Franka Zappe, idejno pa s pobudo zdajšnjega med dekletom in fantom ter tudi širše, med ljudmi. Film pa ohranja in arhitekta Vita Lužarja z zamislijo, kako prek stopnjevanja do dramske-vizualizira njihovo pesniško vzdušje formalno skozi pripoved o mlajši ga vrhunca dokumentirati določeno mestno arhitekturo, ki si zasluži generaciji, posejano s kar nekaj očitno simbolnimi prizori. tovrstno ovekovečenje, in poleg nje tudi urbano monotonost nekega Osnovna zamisel je na videz preprosta, o razhajanju, ko fant »pač« mesta, konkretno Maribora. zapusti dekle, ki se mu nadalje maščuje. Na vse to pa se navezuje Izhodiščno zamisel smo nato razširili tako, da posnetki dokumentira-druga, kompleksnejša zamisel o smrti ... Prizori se nadgrajujejo skoraj ne arhitekture in urbane monotonosti pripovedno uokvirjajo oziroma kot nekakšni v celoti ali samo delno resnični spomini, ki se mešajo z obkrožajo ne ravno najobičajnejši ali vsaj ne zaželen dogodek ali dva željami in celo blodnjami osrednjega filmskega lika. Kompozicije film-v mestnem vsakdanu (roparski napad na mladenko in z njim povezan skih posnetkov pa asociirajo na ujetost (med)človeških odnosov. Naj-posledični obračun med napadalci), ki vsaj za hip vznemiri njegov utrip, pomembnejši so ti odnosi, ta stanja, te »fotografije«, ki tvorijo film. vendar hitro spet potone v njegovi monotonosti. Režija: Uroš Smasek Režija: Uroš Smasek Sodelavci (igralci idr.): Edi Türk, Maja Jeričević, Andreja Lajh, Dunja Le-Sodelavci (igralci idr.): Vito Lužar, Živa Czurda, Gorazd Debeljak, Gogo gat, Andreja Pisnik, Gogo Šifrer, Tadeja Šifrer, Vito Lužar (Gorazd) Šifrer Tehnični podatki Tehnični podatki • kratkometražni igrani film, dolžina: 15 min, 32 sek, 1 filmski ko- • kratkometražni dokumentarno-igrani film, dolžina: 4 min, 4 sek, lut, format: super-8 mm barvni filmski trak, hitrost predvajanja: 1 filmski kolut, format: super-8 mm barvni nezvočni filmski trak, 18 sličic na sekundo hitrost predvajanja: 18 sličic na sekundo • zapis glasbene spremljave (Lačni Franz, Metabolist ...) na film- • glasbena spremljava izvirno posneta na avdiokaseti (skladba skem traku Tink Walks Amok avtorja Franka Zappe) Festivali, nagrade Festivali, nagrade • 7. klubski festival in revija amaterskih filmov avtorjev mariborskih • 7. klubski festival in revija amaterskih filmov avtorjev maribor-občin 10. decembra 1984 v Mariboru: prva nagrada za film in po-skih občin 10. decembra 1984 v Mariboru (Kino Gledališče): so-sebna nagrada za režijo ter priznanje MZKO Maribor za sodelovanje delovanje • 16. kvarnerska revija amaterskega filma (KRAF) 27. decembra 1985 na Reki: diploma za sodelovanje in zlata diploma za naj-Medijske objave boljši igrani film • programski list za razstavo Fotografija Pesem Slika z otvoritveno • 27. mednarodni festival Brnska 16 v oktobru-novembru 1986 v filmsko projekcijo v razstavišču Doma upokojencev Danice Vogri-Brnu: knjižno vezana diploma nec v Mariboru, 25. januar 1984 • 16. filmski festival narodov za filmske amaterje 20. junija 1987 v • plakat (č-b) za projekcijo 1. marca 1984 v mariborskem Mladin-Avstriji (Filmfestival der Nationen für Filmamateure in Velden am skem kulturnem centru Klub mladih Wörthersee): priznanje in certifikat o sodelovanju • kritika »Izrazna moč gibljivih slik« (avtor Marijan Močivnik) 29. • 27. mednarodni festival neprofesionalnega filma in video stvari-maja 1985 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 6 tev oktobra 1987 v Somboru: nagrada Doma mladine Sombor za • kritika »W.O.R.M.S.« (avtor Tomaž Brenk) 24. junija 1985 v ča-najboljši film, ki obravnava probleme mladih sniku Katedra • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 Medijske objave • plakat (č-b) za projekcijo 1. marca 1984 v mariborskem Mladinskem kulturnem centru Klub mladih • o sodelovanju na 7. klubskem festivalu in reviji amaterskih filmov avtorjev mariborskih občin 10. decembra 1984 v Mariboru (Kino Gledališče) • objava prizorov iz filma 25. januarja 1985 v časniku Katedra • kritika Izrazna moč gibljivih slik (avtor Marijan Močivnik) 29. maja 1985 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 6 8 9 • kritika »W.O.R.M.S.« (avtor Tomaž Brenk) 24. junija 1985 v časniku Katedra • notica v reškem časniku Novi list 26. decembra 1985 o(b) na-graditvi na 16. kvarnerski reviji amaterskega filma na Reki in tudi povzeta v slovenskem tisku • katalog 27. mednarodnega festivala neprofesionalnega filma in video stvaritev oktobra 1987 v Somboru • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 Snemalna knjiga filma Danaja, rokopis in tipkopis 10 11 3. KOLEKTIVNI ANGEL (1984) • 16. vsejugoslovanski študentski festival amaterskih filmov z mednarodnim sodelovanjem od 13. do 14. maja 1988 v Skopju: posebna nagrada za režijo in diploma za film • 23. medklubski avtorski festival amaterskega filma 1988 v Pulju: Opis bronasta plaketa Svojstvena predelava klasične literature (Slike Doriana Graya Oscarja • festival Alpe-Jadran: Film '89 v Trstu: pokal tržaške občine Wilda) v prispodobo porajanja (neo)nacizma. Filmska zgodba okvirno sledi literarni pripovedi v smislu kronologije dogajanja, med bistvenimi Medijske objave spremembami pa je, da se vse dogaja v sodobnosti, da so nekaterim • objava prizorov iz filma 25. januarja 1985 v časniku Katedra glavnim literarnim likom pripisane drug(ačn)e lastnosti (značajske ...) • kritika »Izrazna moč gibljivih slik« (avtor Marijan Močivnik) 29. in dejavnosti kot v literarni predlogi in da nekaterih drugih literarnih maja 1985 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 6 likov ni, ker zanje ni bilo filmske potrebe, ter predvsem, da je naslovni • kritika W.O.R.M.S. (avtor Tomaž Brenk) 24. junija 1985 v časniku literarni lik – ženska, njegov – njen! – moralno vprašljivi mentor, ki v Katedra filmski verziji išče »kolektivnega angela«, vzbujajočega zaupanje vsa- • zapis v beograjskem časniku Večernje novosti 16. julija 1985 o(b) kogar, vse skupnosti, vsega »kolektiva«, pa je postopno razkrivajoči udeležbi na jubilejnem 20. MAFAF-u – Medklubskem avtorskem se – (neo)nacist! festivalu amaterskih filmov Jugoslavije, sicer tradicionalnem Namreč, ko se naslovna filmska junakinja končno vendarle upre, jo predhodniku Jugoslovanskega festivala igranega filma (JFIF) v mentor stre, izbriše, in ona tako prepozno spozna, da je njegovo pravo Pulju ime (bilo) – nacizem! Popolnoma nov lik pa je plesalka v belem kot • 13. in 14. oktobra 1986 v časnikih Delo (Festival neprofesional-protiutež njemu, poosebitev dobrote in predvsem svarilka (žal bolj nega filma) in Večer (Panorama dosežkov, Moč nepoklicne iz-ali manj neuspešna ...), ki vodi skozi filmsko zgodbo od trenutka, ko raznosti) ter 23. oktobra 1986 v reviji Stop (»Uroš Smasek naj-znamenita literarna naslovna »slika« – v filmu uokvirjena povečana boljši«) o(b) nagradah na 22. festivalu neprofesionalnega filma fotografija naslovne junakinje in mentorja – »oživi«, v njej pa poleg Slovenije v Zagorju ob Savi junakinje zaživita in iz nje izhajata omenjena nasprotna pola: plesalka • mnenje predsednika žirije 22. festivala neprofesionalnega filma in uniformirani nacist. Slovenije 1986 v Zagorju ob Savi Janeza Hrovata • katalog in tiskovine Festivala jugoslovanskega alternativnega fil-Režija: Uroš Smasek ma in videa od 19. do 22. novembra 1987 v Beogradu Sodelavci (igralci idr.): Marjetka Slana, Gogo Šifrer, Edi Türk, Andreja Pi- • poročilo s Festivala jugoslovanskega alternativnega filma in vi-snik, Lenka Jemeršič, Nena Zeilhofer, Tjaša Ivanek, Samo Štancer, To-dea od 19. do 22. novembra 1987 v Beogradu (avtorica Andreja maž Borko, Edi Malekovič, Vesna Fradl, Marjan Kores, Dominik Šolar Schamuck) 11. decembra 1987 v 42. št. revije Mladina • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 Tehnični podatki • poročilo »Pregled ustvarjanja nepoklicnih« ob 15. mednarodnem • srednjemetražni igrani film, dolžina: 28 min, 59 sek, 1 filmski ko-festivalu amaterskega filma na Jesenicah 19. aprila 1988 v rubri-lut, format: super-8 mm barvni filmski trak, hitrost predvajanja: ki Kultura, Izobraževanje v časniku Večer, str. 10 18 sličic na sekundo • napoved retrospektive v organizaciji Slovenskega filmskega ar- • zvočno-glasbeni zapis (Ultravox, Laibach, The Residents ...) na hiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998, objavljena 5. no-filmskem traku vembra v reviji Stop (str. 18) in v novembrskem izvodu časnika Kinotečnik ter 30. novembra 1998 v rubriki Kultura časnika Ve-Festivali, nagrade čer, str. 10 • 22. republiški festival neprofesionalnega filma Slovenije • programski list retrospektive v organizaciji Slovenskega filmske-1986 v Zagorju ob Savi: prva nagrada, zlata plaketa dr. Karola ga arhiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998 Grossmanna, v zvrsti igranega filma in posebni nagradi, zlati plaketi dr. Karola Grossmanna, za scenarij in kamero (tudi v filmu 107) ter še posebna nagrada, zlata plaketa dr. Karola Grossmanna, za režijo (skupaj s filmom 107) • klubski festival 8. decembra 1986 v Mariboru: prva nagrada za film ter nagradi za režijo in filmsko montažo • medobčinsko srečanje avtorjev amaterskega filma 1986: priznanje MZKO Maribor za sodelovanje • 16. filmski festival narodov za filmske amaterje 20. junija 1987 v Avstriji (Filmfestival der Nationen für Filmamateure in Velden am Wörthersee): priznanje in certifikat o sodelovanju • 15. mednarodni festival amaterskega filma (MFAF, festivalska kategorija A) od 14. do 16. aprila 1988 na Jesenicah: tretja nagrada – bronasta plaketa železarja in diploma v kategoriji igranih filmov 12 13 4. 107 (1986) jan Pušenjak) 26. novembra 1986 v rubriki Kultura, Izobraževanje v časniku Večer ob mariborski premieri • programski list in vabilo za mariborsko premiero 28. novembra 1986 Opis • kritika »Pas A. P., fragment spomina in zapisa« (avtor Silvo Bru-Večplastni pogled (zasnovan po motivih znamenitih romanov 1984 men) 1. decembra 1986 v časniku Katedra Georgea Orwella in Proces Franza Kafke) v neki svet prisile, ujetosti in • poročilo »Grand prix za '107'« 16. junija 1987 v zagrebškem ča-občutka krivde skozi oči glavnega filmskega lika, psihično občutljivega sniku Večernji list, z zaključenega 30. zveznega festivala amater-samotarja, ki zato vse težje prenaša tegobe tega sveta in ki ga režim, skega filma Jugoslavije v Hercegnovem ker ga ne more uvrstiti v noben predalček, – stre! • bilten 30. zveznega festivala amaterskega filma Jugoslavije 1987 Glavni lik je zaposlen pri nekem mediju. A že na samem začetku filma v Hercegnovem s poročili o filmu in nagradi grand prix je (s) svojo zgodbo končal. To, s čimer film namreč začenja, je glavni • katalog in tiskovine Festivala jugoslovanskega alternativnega fil-lik že doživel. Kamera ni preprost registrator objektivnega dogajanja, ma in videa od 19. do 22. novembra 1987 v Beogradu ampak določujoči element glavnega lika, ki bdi nad njim vsak trenutek, • poročilo s Festivala jugoslovanskega alternativnega filma in vi-pozna vse njegove probleme, slabosti, želje, strasti in ga zasleduje vse dea od 19. do 22. novembra 1987 v Beogradu (avtorica poročila do njegovega konca, ko se razkrije kot pogled njegovega eksekutorja Andreja Schamuck) 11. decembra 1987 v 42. št. revije Mladina oziroma pravzaprav kot pogled gledalca. Od tu dalje pa dotlej črno-beli • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 film postane barvni, prestopi v sedanjost oziroma postane sedanjost • poročilo v zagrebškem Večernjem listu 23. julija 1988 s sklenje-sama ... (povzeto po mislih novinarja Dejana Pušenjaka pred premiero) nega 23. medklubskega avtorskega festivala amaterskega filma v Pulju Režija: Uroš Smasek • napoved ljubljanske projekcije (hkrati z ljubljansko premiero In-Sodelavci (igralci idr.): Janez Kušar, Andreja Pisnik, Dominik Šolar, To-vazije rdečih izrodkov), objavljena 10. maja 1990 v rubriki Kultura maž Borko, Edi Malekovič, Jasna Vešligaj, Mitja Reichenberg, Simon časnika Dnevnik, str. 9 Grilc, Ignac Schmidt, Bojan Maroševič, Mojca Teržan, Varja Šetinc, Loj- • napoved ljubljanske projekcije (hkrati z Invazijo rdečih izrodkov), ze Smasek, Uroš Smasek, Gorazd Debeljak, Danilo Forštnerič, Marko objavljena 11. maja 1990 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Breščak, Mitja Kenda, Boris Munišić Večer, str. 5 • kritika »Filmski dogodek v lutkovnem gledališču« (avtor Tadej Ča-Tehnični podatki ter) 16. maja 1990 v rubriki Kultura časnika Dnevnik (str. 10) o lju- • celovečerni igrani film, dolžina: 56 min, 36 sek, 2 filmska koluta, bljanski projekciji 12. maja 1990 v Lutkovnem gledališču Ljubljana format: super-8 mm črno-beli in samo v določenem delu barvni • napoved retrospektive v organizaciji Slovenskega filmskega ar-filmski trak, hitrost predvajanja: 18 sličic na sekundo hiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998, objavljena 5. no- • zvočno-glasbeni zapis (avtor Mitja Reichenberg) na filmskem vembra v reviji Stop (str. 18) in v novembrskem izvodu časnika traku Kinotečnik ter 30. novembra 1998 v rubriki Kultura časnika Ve- čer, str. 10 Festivali, nagrade • programski list retrospektive v organizaciji Slovenskega filmske- • 22. republiški festival neprofesionalnega filma Slovenije 1986 ga arhiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998 v Zagorju ob Savi: druga nagrada, srebrna plaketa dr. Karola Grossmanna, v zvrsti igranega filma in posebna nagrada, zlata plaketa dr. Karola Grossmanna, za režijo in kamero (oboje skupaj s Kolektivnim angelom) ter nagrada za moško igro (Janez Kušar) • 30. zvezni festival amaterskega filma Jugoslavije v juniju 1987 v Hercegnovem: velika nagrada (grand prix) • 16. vsejugoslovanski študentski festival amaterskih filmov z mednarodnim sodelovanjem od 13. do 14. maja 1988 v Skopju: posebna nagrada-diploma • 23. medklubski avtorski festival amaterskega filma 1988 v Pulju: bronasta plaketa Medijske objave • v časnikih Delo in Večer 13. in 14. oktobra 1986 ter v reviji Stop 23. oktobra 1986 o(b) nagradah na 22. republiškem festivalu neprofesionalnega filma Slovenije v Zagorju ob Savi • mnenje predsednika žirije 22. festivala neprofesionalnega filma Slovenije 1986 v Zagorju ob Savi Janeza Hrovata • kritika »Sklepno povezovanje zgoščenih podrobnosti« (avtor De-14 15 16 17 intenzivnostjo in obliko vibrata in navideznega odmeva, prav tako pa znamenite flute-brass-rees-mellow stikala, s katerimi je bilo možno KRATKE MISLI O ZVOKU IN 5. BRAT MOJ, UMETNIK, narediti brenčanje, rohnenje, utripanje in podobne neprijetne zvoke, ki so sooblikovali filmsko pripoved. V eni od sekvenc se pojavijo tudi GLASBI V FILMU 107 čisto pravi inštrumenti: klasičen klavir, violina, timpani in glas. To je IN SESTRA TRENTA (1986) bilo posneto na stereo kasetniku, nato pa premontirano v film kot del Na prvi pogled gre za majhen film, ki nima želje postati velik – toda, ko reminiscence, sanjskih vložkov fantazme, prehodov med 'sintetičnim' Opis ga pogledamo izza zgodovinskega okvirja in ovinka, vidimo, da je po-svetom in navidezno 'realnim' vsakdanom. Z legendarno skladbo Brat moj skupine Laibach navdihnjena in spod-snet v značilnem buñuelovskem žanru, da spregovori o sanjskih sve-Konceptualnost zvoka in glasbe vsekakor ni naključje, saj je celotna bujena ter v njenem duhu z motiviko tako imenovanega domovinske-tovih, ki bivajo v vsakem izmed nas in da se temu podreja tako rekoč zgodba na prvi pogled omnibus dogodkov, pri natančni analizi pa vidi-ga filmanja zaznamovana in opredeljena vizualizacija, vendar iz možne vse: od kamere, filmskih likov, zgodbe, montaže, slike in zvoka-glasbe. mo, da gre za retro-poglede, za sanjske indice, spomine, za vizualna forme bolj ali manj preprostega glasbenega »videospota« prerasla v Predvsem slednje naj bo del tega premisleka. premišljevanja znotraj drugih doživljanj, blodnje, za sanje v sanjah. In nekakšno hvalnico umetnosti, sicer pa v samostojno filmsko stvaritev, Zagotovo ni slučaj, da smo prej zapisali zvok-glasba kot sinonim in kot za nenehno vračanje v celico, v zapor, ki je očitno nekakšno zatočišče ki prikazuje slikarsko ustvarjanje Dominika Šolarja v naravnem okolju spoj dveh elementov, saj smo hoteli poudariti, da ju je nemogoče ločiti. za poslušalca in gledalca, da se vsake toliko ponovno znajde na 'zna-in še bolj naravnih pogojih dela, začenši s prihodom peš v neokrnjeno Premišljevanje o enem rojeva premišljevanje o drugem. Film 107 se nem' terenu, kjer ga tudi vedno pričaka enak zvok. To tehniko smo naravo pa z nadaljnjim napenjanjem in osnovnim beljenjem vrečevi-naslanja na tisto tradicijo oblikovanja filma po notranji naraciji, čemur uporabili kot tehniko klasičnih filmskih partitur, ki predvidevajo vedno nastega platna na okvir bodoče slike ter vključno s pitjem klenega alp-sledijo zvoki, s katerimi je obdan in v katere stopa gledalec/posluša-ozaveščanje poslušalca, njegovo vizualno in zvočno vračanje tja, od skega mleka vse do vmesnega trenutnega umetniškega razočaranja lec. Del teh zvokov so zvočni učinki, ki hočejo podati neko imaginarno koder pripoved izhaja. Na ta način se omogoča personifikacija pros-in končnega slikarskega triumfa domovinske motivike. verodostojnost pozicije dogajanj in kadrov, pa tudi navidezno realnost tora, zvok-glasba pa pri tem izpolni tisti del vizualnega, kar si mora in občutek prostorskosti. Tako imamo posla s pticami, pa prometom, poslušalec sam povedati. Režija: Uroš Smasek korakanjem, glasom otroške igre, pisarne – in podobno. Vendar pri Film 107 je hkrati avantgarden in hkrati zelo klasično zasnovan vizu-Sodelavci: Dominik Šolar, Katarina Smasek idr. natančnem branju filma opazimo, da vsega tega pravzaprav ne vi-alni dogodek. Ker pripoved ni linearna, tej nelinearnosti sledi tudi vse dimo neposredno v filmski naraciji: ni ptic, ni avtomobilov, ni velikih ostalo; prav zato pa je njegov, uvodoma omenjen buñuelovsko-nad-Tehnični podatki pisarn. Navidezni svet zvoka postane tako srhljiva izkušnja gledalca, ki realistični jezik, nekakšna sodobna platforma za doživljanje (filma) kot • kratkometražni igrani film, dolžina: 14 min, 17 sek, 1 filmski ko-doživlja nekaj, česar ni videti, čeprav se pojavlja kot zvočna resničnost. fiktivne resničnosti, kar pa nenazadnje umetnost tako ali tako je. lut, format: super-8 mm barvni filmski trak, hitrost predvajanja: Razumljivo je, da je bilo tedaj vse, kar se dotika zvoka, narejeno z do-18 sličic na sekundo kaj primarno analogno tehnologijo – kar pomeni kasetnik z vgrajenim dr. Mitja Reichenberg • zapis glasbene spremljave (skladba Brat moj skupine Laibach) na mikrofonom in analogni prenosni sistem Nagra (najprej legendarno IS filmskem traku – kar je v žargoni pomenilo 'Idioten Sicher', nato pa njeno sestrično IV-SJ, ki je omogočala kombiniranje 4 snemalnih in predvajalnih stez Festivali, nagrade v eno smer /2 x stereo/) ter Ampex 800. Ker je bil kolutni Ampex tudi • 22. republiški festival neprofesionalnega filma Slovenije 11. ok-stereo snemalnik in predvajalnik, je bilo možno izvajati montažo, saj tobra 1986 v Zagorju ob Savi: diploma sta bili na razpolago 2 x stereo stezi ali 4 x mono steze v eno smer • mednarodni festival nekomercialnih filmov Danubiale oktobra (imel je celo možnost kombiniranja stez in njihovega preklapljanja, s 1986 v Linzu: diploma tem pa 'stereo' izbire med 1+2 in 3+4, ali 1+3 in 2+4, ali 1+4 in 2+3 • 8. mednarodni in 13. nacionalni festival super-8 filma od 11. do kanali) – in filmski zvok ter glasba sta seveda zahtevala tudi montažni 16. novembra 1986 v Bruslju: uvrstitev v programsko selekcijo postopek, preden smo zvok-glasbo presneli na filmski trak. Tedaj je festivala bil tudi števec analogni, kar pomeni, da je bilo potrebno pač izredno • jugoslovanski 15. festival amaterskega dokumentarnega filma natančno loviti mehansko obračanje številčnice, fizično rezanje traku (FADF) 21. februarja 1987 v Mariboru: druga nagrada z diplomo pa je bilo bolj stvar navdiha, kakor pa današnje digitalne preciznosti. in srebrna plaketa Zakaj govorimo o tem? Poudariti velja namreč, da je osnovno vodilo • 14. mednarodni festival amaterskega filma (MFAF, festivalska pri ustvarjanju še vedno ideja in nikakor ne tehnologija. Težava, ki pa kategorija A) od 16. do 18. aprila 1987 na Jesenicah: tretja na-se v današnjem času kaže, je večinoma nerazumevanju zvoka in nje-grada – bronasta plaketa železarja v zvrsti igranega filma gove funkcije, nikakor pa ne njegova tehnološka popolnost. • 16. filmski festival narodov za filmske amaterje 20. junija 1987 v Že omenjeni zvočni učinki so bili analogni, stereo in mono posneti Avstriji (Filmfestival der Nationen für Filmamateure in Velden am realni zvoki, ki smo jih tedaj pač imeli na razpolago in jih za ta film Wörthersee): certifikat o sodelovanju tudi naredili. V filmu se pojavita dve vrsti glasbe – ena je avtorska, • festival neodvisnega filma in videa Slovenije 15. in 16. novembra druga pa so odlomki iz nekaterih glasbenih del (Bach, popevka v iz-1996 v Ljubljani: diploma v kategoriji igranega filma vedbi ansambla The Platters in pa odlomek ene narodno-zabavne viže). Avtorska glasba je bila narejena na tedanji top sinthesizer Tiger Medijske objave duo R, kar je omogočalo izvabljanje različnih tonov, tudi tako imeno- • prispevek »Moč nepoklicne izraznosti« 14. oktobra 1986 v ča-vanih 'neglasbeno čistih' zvokov. To je pomenilo predvsem oblikova-sniku Večer o sklenjenem 22. festivalu neprofesionalnega filma nje tona pri npr. ponavljajočih se sekvencah celice in pa kasneje tiste Slovenije v Zagorju ob Savi 'spooky-scary-eerie' melodičnosti. Tiger duo R je imel namreč mož- • mnenje predsednika žirije 22. festivala neprofesionalnega filma nost kombiniranja chorus in repetition učinka, s tem pa nadzor nad Slovenije 1986 v Zagorju ob Savi Janeza Hrovata 18 19 • novinarsko poročilo »Čedalje skromneje« (avtor Vili Vuk) z jugoslovanskega 15. festivala amaterskega dokumentarnega filma (FADF) 23. februarja 1987 v rubriki Nedeljska kronika v časniku Večer • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 • poročilo »Monitor prodrl tudi na italijansko TV« (avtor Miha Brun) 9. marca 1989 v reviji Stop o festivalskem 4. Film video monitorju v Gorici • napoved retrospektive v organizaciji Slovenskega filmskega arhiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998, objavljena 5. novembra v reviji Stop (str. 18) in v novembrskem izvodu časnika Kinotečnik ter 30. novembra 1998 v rubriki Kultura časnika Ve- čer, str. 10 • programski list retrospektive v organizaciji Slovenskega filmskega arhiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998 20 21 6. INVAZIJA RDEČIH IZRODKOV (1989–1990) Opis Invazija rdečih izrodkov deluje kot neke vrste burka na (tedanjo!) družbeno klimo, kar potencira že sam naslov. Prizorišče večine dogajanja, kolesar-ska delavnica, je svet v malem, svet, v katerem Ferdo in Oskar (glavna lika) igrata življenjski vlogi. Opozicionalno razmerje dveh možakarjev deluje komično, kar dopolnjuje vpeljava debelušastega (tedaj zelo prepoznavno obsežnega!) dr. Dingendiesichbumsena (Maks Soršak), ki kot nekakšen psihoanalitik rešuje probleme obeh glavnih junakov, s čimer pa še ni reče-no, da jih tudi reši. To reši šele »Coca-cola« kot tisti element (simbol), brez katerega si niti ne znamo več predstavljati življenja ... (prirejeno po mislih Tadeja Čatra po ljubljanski premieri) Alternativni filmski podvig, ki ga zaznamuje razčlenjena režija, upošte-vajoča filmska sredstva, pri čemer poseben poudarek zasluži kamera. Glede na to, da je film nastal v izključno ljubiteljskih razmerah, je še toliko bolj posrečen dosežek, saj so ustvarjalci morali realizirati ne samo sporočilno, temveč tudi tehnično razmeroma težak scenarij. Nastal je film, ki je sporočilno bogat in asociativno razgiban. (povzeto po mislih novinarja Vilija Vuka pred premiero) Režija: Uroš Smasek Sodelavci (igralci idr.): Dare Meško - Raca, Tomaž Borko, Jasmina Šobot, Dominik Šolar, Maks Soršak, Mitja Ritmanič, Cveto Škorja, Lenka Jemeršič, Edmund Türk, Vlado Novak, Mojca Kasjak, Ven Jemeršič, Andrej Ščurk, Samo Novak, Miha Novak, Stane Vozel, Zvonko Štor, Mirjana Rukavina, Loreta Stare, Mojca Popovski, Andreja Jurc, Marko Breščak, Miloš Brankov - Porto, Božidar Miler, Sergej Prosen, Boris Munišić, Tomaž Weber, Rado Kolarič Tehnični podatki • celovečerni igrani film, dolžina: 47 min, 10 sek, 2 filmska koluta, format super-8 mm barvni zvočni filmski trak, hitrost predvajanja: 24 sličic na sekundo • zapis zvočne (dialogi ...) in zvočno-glasbene komponente (avtor Mitja Reichenberg) na filmskem traku Festivali, nagrade • 17. mednarodni festival amaterskega filma (MFAF, festivalska kategorija A) od 19. do 21. aprila 1990 na Jesenicah: druga nagrada – srebrna plaketa železarja in diploma v kategoriji igranih filmov • zvezni festival nepoklicnih filmskih ustvarjalcev oziroma 33. jugoslovanski festival amaterskega filma od 14. do 17. junija 1990 v Kumanovem: zlati kipec za scenarij in nagrada za režijo Medijske objave • predpremierska filmska premišljevanja (avtor Uroš Smasek), objavljena januarja 1990 v 4. št. časnika Katedra, str. 13 • kritiško poročilo »W.O.R.M.S. in ŠTUK predstavljata nov slovenski film« (pred mariborsko premiero) 17. marca 1990 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 5 22 23 • napoved filma z navedenimi glavnimi sodelavci in vsebinskim poudarkom ter pomanjšano in črno-belo kopijo filmskega plaka-ta v marcu 1990 v 6. št. časnika Katedra • filmski programski list (v izvirno rumeni in tudi beli barvi) • poročilo »Srebro in bron v Maribor« 24. aprila 1990 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer (str. 16) o sklenjenem 17. mednarodnem festivalu amaterskega filma (MFAF) na Jesenicah • poročilo »Tri nagrade našim filmarjem« (avtor M. G.) 24. aprila 1990 v rubriki Kultura, Šolstvo časnika Delo (str. 8) o sklenjenem 17. MFAF-u na Jesenicah • poročilo »Po sledeh jeseniškega filmskega festivala« (avtorica Milica Gojanović) 9. maja 1990 v 18. št. revije 7D o sklenjenem 17. MFAF-u • poročilo »Ob jubileju je prijetnejši sprehod v preteklost« (avtor Miha Brun) v 18. št. revije Stop (5.–11. maja 1990) o sklenjenem 17. MFAF-u na Jesenicah • programski list za ljubljansko premiero filma 12. maja 1990 v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) • napoved ljubljanske premiere, objavljena 10. maja 1990 v rubriki Kultura časnika Dnevnik, str. 9 • napoved ljubljanske premiere, objavljena 11. maja 1990 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 5 • kritika »Filmski dogodek v lutkovnem gledališču« (avtor Tadej Čater) 16. maja 1990 v rubriki Kultura časnika Dnevnik (str. 10) o ljubljanski premieri 12. maja 1990 v LGL-ju • vest 22. junija 1990 v rubriki Kultura, Šolstvo časnika Delo (str. 11) o sklenjenem Festivalu jugoslovanskega amaterskega filma 1990 v Kumanovu • vest »Najboljši izbor iz Slovenije«, objavljena 25. junija 1990 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer (str. 6), o sklenjenem Festivalu jugoslovanskega amaterskega filma 1990 v Kumanovu 24 25 GLASBENA PLAT vedno vztrajno sijala na modrem nebu med belimi oblaki in v rdeči Ko je leta 1908 gospod Hermann Minkowski uvedel tako imenovani zarji, je temu primerna bila tudi tehnologija. S pomočjo osnovne sile, četrti prostor, ki je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski 7. VOJNA POEMA (1991–1992) torej močne in šibke jedrske, elektromagnetne in gravitacijske sile, prostor z metrično signaturo, v katerem so tri (za ljudi) običajne raz-PISARNIŠKIH SPONK smo ujeli zvok na tedanje magnetofonske trakove, potili krvavi pot sežnosti kombinirane z eno časovno razsežnostjo in predstavljajo tisti pri navidezni besedni sinhronizaciji ter ustvarjali neminljive glasbene znani prostor-čas, sploh ni slutil, da bo nekaj let kasneje prišla skupina Opis IN OBEŠALNIKOV trenutke magije osemmilimetrskega filma. Tudi tega danes ni več. In W.O.R.M.S. ter njegov formalni štirirazsežnostni realni vektorski pros-Z vsebino znamenite skladbe Vojna poema skupine Laibach spodbu-ni težav. tor z nedegenerirano, simetrično bilinearno formo z metrično signa-jena in tudi nanjo realizirana pripoved o klicu domovine k obrambne-Osnovna sila je gnala tudi nas, skupaj s širitvijo 10-32 sekunde – in turo, spremenila v realno filmsko pripoved o Invaziji rdečih izrodkov in ali mu orožju, kjer se po spustu kamere skozi idilično alpsko okolje na tako smo prispeli v trenutek vračanja k osnovnemu problemu. Rde-tako postavila vse stvari ponovno na svoje mesto. Tako, kakor je bilo kmetijo hoče v bajti speči mladenič v jutranjem mraku čim bolj bli- či izrodki, fantomski multigalaktični nepridipravi, ki so hoteli prevzeti v začetku. skovito odzvati temu klicu, a ga vzame preveč dobesedno, tako da VSE, KAR STE ŽELELI svet in domovino, so preko neverjetnih anomalij dimenzije prostor-In to je bila pripoved o tem, kako smo invazijo preživeli. naposled alegorično odkrije »na dlani« svoje krvaveče – srce! -čas očarali že Kopernika, Keplerja ter Newtona in ni vrag, da so tudi VEDETI O INVAZIJI RDEČIH nas. Tako smo skupaj z glasbo in filmsko podobo sestavili popolnoma dr. Mitja Reichenberg Režija: Uroš Smasek resnično zgodbo o tem, kaj se je dogajalo v tistih težkih časih. (zapisano v sedmem mesecu gregorijanskega koledarja, Sodelavci (igralci idr.): Andrej Slinkar, Maks Soršak, Cveto Škorja, Ma-Sedaj se je vse spremenilo. Pisarniške sponke so že skoraj vse izginile, oz. petem mesecu rimskega koledarja imenovanem Quintilis, rina Košir IZRODKOV (PA NI VEČ leseni obešalniki so se potuhnili v svet onkraj omar, poštni nabiralniki, danes znanem po rimskem generalu z imenom Julius Caesar ki so tedaj požrli mnoge poštene ljudi, pa so večinoma že elektronski. leta MMXXI) Tehnični podatki SKORAJ NIKOGAR, KI BI Edino kolesa, bicikli po slovensko, se množijo. Ampak to je že druga • kratkometražni dokumentarno-igrani film, dolžina: 3 min, 41 zgodba – toda njeni zametki ter spoznanja so v filmu Invazija rdečih sek, 1 filmski kolut, format: super-8 mm barvni filmski trak, hit-izrodkov. Na to smo opozorili, pa nas nihče ni poslušal. In ker nimate rost predvajanja: 18 sličic na sekundo GA LAHKO VPRAŠALI) več skoraj nikogar vprašati, kako se je vse začelo, je vsekakor dobro, • zapis glasbene spremljave (skladba Vojna poema skupine Laibach) da si poskusite ta film ogledati in si ustvarite svoj pogled na svet, iz na filmskem traku katerega smo prišli in v katerega se morda še kdaj vrnemo. Tako, kakor je vesolje natančno naravnano (sicer ne vemo točno kako Festivali, nagrade Za nami je zelo težko obdobje. Če pogledamo v času nazaj, potem in na kaj je naravnano), je tudi vsaka konstanta vedno nekoliko drugač- slovenski Festival amaterskih filmov 1996 v Ljubljani: diploma lahko zagotovo trdimo, da se je v okoli 13.800 milijardah let nabralo na. S tem je postala glasba v tem filmu vedno spremenljiva konstanta najverjetneje že kar nekaj težkih obdobij. Za nekatera vemo, za neka-in temelj sožitja zvoka otroške igrače, znanja kompozicije diplomanta Medijske objave tera pa še slišali nismo. Čas je čudna reč. To je zagotovo res. In res je, Akademije za glasbo ter vsesplošne odvisnosti od povprečne gostote • napoved retrospektive v organizaciji Slovenskega filmskega ar-da smo sedaj tukaj. snovi ter celotne energije v vesolju v tistih slabih 13.800 milijard let, hiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998, objavljena 5. noRes pa je tudi, da se še vedno širimo. In to počnemo s hitrostjo 10-leto gor ali dol. Takrat smo verjeli v moč razuma. A tudi tega danes ni vembra v reviji Stop (str. 18) in v novembrskem izvodu časnika 32 sekunde, če smo vsaj delno natančni. Pri takšni hitrosti zagotovo več. Kinotečnik ter 30. novembra 1998 v rubriki Kultura časnika Ve-nastajajo čudne stvari – in ena takih so brez dvoma tudi težave. Am-Vsak filmski element, s katerim je pretkana pripoved v Invaziji rdečih čer, str. 10 pak to ne bo članek o težavah, temveč o tem, kako smo jih spoznali. izrodkov, je resničen. Vse se je zgodilo. Vse je dokumentirano in vse je • programski list retrospektive v organizaciji Slovenskega filmske-Mogoče so bile pisarniške sponke prve, ki so se nanje odzvale, hitro za možno slišati ter videti. Naj verjamejo tisti, ki so videli, slišali in doži-ga arhiva v Slovenski kinoteki 30. novembra 1998 tem so prišli obešalniki. In nato kolesa. Ampak prav je, da gremo po veli, vsi ostali pa naj verjamejo tistim, ki so to videli, slišali in doživeli. vrsti. Poglejmo, kako smo to preživeli. Tako bo možno ohraniti vero v večno širjenje vesolja, čeprav je večnost Glasba nam pomeni svet, v katerem se določene frekvence spajajo nekako smiselno omejena. Bolj verjetno je, da se bodo invazije zgodile v zanimive kombinacije, ki jih lahko slišimo. Obstaja sicer tudi glasba (ali pa se že dogajajo nenehno) v vzporednih vesoljih, v mnogovesoljih, izven našega slušnega polja, vendar nas ta nekoliko manj zanima, saj na mnogoplanetih in v mnogočasih. Za nas je bilo pomembno, da smo je ne slišimo. To, da jo lahko slišijo psi, pa mačke in morski kiti, nas ne spregovorili o eni invaziji. Glasba je to podčrtala in dodala še močnej-zanima preveč. Lahko pa verjamemo, da imajo tudi oni svojega Mo- šo dimenzijo verjetja, saj je pisec tega članka bil zraven, jo (glasbo) zarta in Elvisa Presleyja, ki ga prav tako obožujejo, kakor mi svojega. ustvaril, kreiral, zložil teorijo vsega in se pod njo (glasbo) tudi podpisal. Skupna nam je torej glasba. In tako je glasba stopila tudi v svet filma, Lahko mu verjamete. ki smo ga kot skupina W.O.R.M.S. naredili pred davnimi leti, ko je bil še Ob koncu je potrebno zapisati še nekaj. Glasba v filmu Invazija rde-svet mlad in je rdeča zvezda gorela na nebu. Tega danes ni več. čih izrodkov je popolnoma naravna. Danes bi rekli, da je bio-izdelek. Vse, kar je bilo tedaj potrebno in nujno, je bilo že dano. In dano nam Ni sintetike. Ni plastičnih algoritmov ali elektronskih virtualnih nado-je bilo, da smo se izognili napadom poštnih nabiralnikov, stare dobre mestkov. Ni sekvencerjev, ni modulatorjev, ni računalniških zank in ni pisarniške sponke in leseni obešalniki pa so se potuhnili. Prišel je tre-umetnih sintetizatorjev zvoka. Vse je resnično. Prav zato pa deluje nutek iskanja glasbenega materiala. Najti smo morali otroško igračo film kot topografski primerek umetnosti, ki se izmakne svoji tretji di-s klavirskimi tipkami in nabaviti primerne baterije, ki so omogočale, menziji in kot za šalo preskoči v četrto. Prostor-čas, ki je pri invaziji da je ta igrača spuščala zvoke. To je bil temelj, kako preprečiti vdor vsekakor pomemben, se z vsakim kadrom, z vsako sekvenco odpre popolnoma klasične glasbe v svet naše filmske iluzije. Do sem je bilo in nato sam vase ponovno zapre, se lepo zloži v kozmični absolut, v vse dobro, sledile so druge težave. A to ne bo članek o težavah, to katerem vztraja do novega odprtja, ko se zvezda ponovno pojavi na smo že obljubili. kolesarski delavnici in postane svet (ponovno) mlad. Tako je potrebno Ker je bil omenjeni svet tedaj še mlad in je že omenjena zvezda še ta film gledati, videti, poslušati in se mu čuditi. 26 27 8. EINSTEIN V MESNICI 9. OČI NISO SAMO ZA (1996) GLEDANJE (1996) Opis Opis Javno še ne prikazana svojevrstna »vaja v slogu« oziroma izbor po-Javno prav tako še ne prikazana nekakšna »vaja v slogu« oziroma z snetkov, več ali manj odlomkov (a k sreči dovolj celovitih in zaključenih) grobo animiranimi predmeti zasnovana »skica« za animirano vizuali-prizorov za nesojeno celovečerno nadaljevanje Invazije rdečih izrod-zacijo določene kratke znanstvenofantastične zgodbe o času in pro-kov, ki ga v tistem trenutku skupina W.O.RM.S. iz objektivnih razlogov storu, kjer ne obstaja več nič živega, samo energije, ki se končno lotijo ni mogla realizirati, nakar je v nadaljnjem spletu okoliščin celoten pro-ponovnega stvarjenja – človeka. Vse pa je filmsko inscenirano kot na jekt dokončno zastal. smetišču civilizacije, v smetnjaku. Vendarle pa je po daljšem premoru kot burkaška »vaja v slogu« nastala krajša pripoved o nadobudnem mesarskem vajencu in njegovem Režija: Uroš Smasek pametnem šefu, umnem mesarskem mojstru (Maks Soršak), ki pa Sodelavci: Stane Vozel idr. ga obsede odrezana, a skrivnostno oživela svinjska glava (v nesojeni Invaziji rdečih izrodkov 2 bi ga prašiči, ki so dejansko tujci iz – veso-Tehnični podatki lja ...!), da se preobrazi v – krvoločno pošast ...! K njegovi (ne)umnosti • javno še ne predvajani kratkometražni eksperimentalni animira-pa se je nekako najbolje podala minimalistično-repetitivna glasba iz ni film, dolžina: 7 min, 27 sek, 1 filmski kolut, format: super-8 znamenitega Glassovega Einsteina, iz česar (ne)smiselno izvira tudi mm barvni filmski trak, hitrost predvajanja: 18 sličic na sekun-filmski naslov. do, zvočno-glasbeni zapis (posnetek monologa, odlomki glasbe skladatelja Briana Ena) na filmskem traku Režija: Uroš Smasek Sodelavci (igralci idr.): Maks Soršak, Stane Vozel, Srečo Kovač, Đoko Mandrino, Katarina Smasek Tehnični podatki • javno še ne predvajani kratkometražni eksperimentalni igrani film, dolžina: 9 min, 56 sek, 1 filmski kolut, format: super-8 mm barvni zvočni filmski trak, hitrost predvajanja: 18 sličic na sekundo • zvočno-glasbeni zapis (dialogi, odlomki glasbenega dela Einstein na plaži/Einstein On The Beach skladatelja Philipa Glassa) na filmskem traku Festivali, nagrade • 7. klubski festival in revija amaterskih filmov avtorjev mariborskih občin 10. decembra 1984 v Mariboru (Kino Gledališče): sodelovanje Medijske objave • programski list za razstavo Fotografija Pesem Slika z otvoritveno filmsko projekcijo v razstavišču Doma upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru, 25. januar 1984 • plakat (č-b) za projekcijo 1. marca 1984 v mariborskem Mladinskem kulturnem centru Klub mladih • kritika »Izrazna moč gibljivih slik« (avtor Marijan Močivnik) 29. maja 1985 v rubriki Kultura, Izobraževanje časnika Večer, str. 6 • kritika »W.O.R.M.S.« (avtor Tomaž Brenk) 24. junija 1985 v časniku Katedra • intervju v časniku Komunist 26. februarja 1988 28 29 RAZSTAVNA DEJAVNOST 1984 – RAZSTAVA FOTOGRAFIJA PESEM SLIKA V MARIBORSKIH RAZSTAVIŠČIH SKUPINE W.O.R.M.S. DOM UPOKOJENCEV DANICE VOGRINEC, MLADINSKI KULTURNI CENTER KLUB MLADIH, TAM KRONOLOGIJA RAZSTAVNE DEJAVNOSTI SKUPINE W.O.R.M.S. DOM DANICE VOGRINEC 1984 – razstava Fotografija Pesem Slika v mariborskih razstaviščih Doma upokojencev Danice Vogrinec, Mladinskega kulturnega centra Klub mladih in TAM-a; istega leta razstava W.O.R.M.S. v Mladinskem razstavišču Avla na I. gimnaziji; 1990 – instalacija Invazija rdečih izrodkov slikarja Dominika Šolarja v tedanjem Klubu novinarjev, dana- šnjem Vetrinjskem dvorcu; 2017 – Mala galerija Cankarjevega doma, 107/30 podobe filma, večmedijska razstava, posvečena obletnici nastanka filma 107; 2019 – Galerija DLUL, W.O.R.M.S. Reloaded/ Ponovno naloženo, večmedijska razstava s spremljevalnimi dogodki (performans, glasbeni nastop, predstavitev zbirke pesmi) 30 31 KLUB MLADIH 32 33 1984 – RAZSTAVA W.O.R.M.S. V MLADINSKEM RAZSTAVIŠČU AVLA Vabilo in NA I. GIMNAZIJI pogled na del postavitve 34 35 1990 – KLUB NOVINARJEV MARIBOR 2017 – MALA GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA Instalacija Invazija rdečih izrodkov slikarja Dominika Šolarja v teda-Večmedijska razstava 107/30: ustavljeni čas – podobe (iz) filma, pos-njem Klubu novinarjev, današnjem Vetrinjskem dvorcu v Mariboru večena obletnici nastanka filma 107 Postavitev 1 Postavitev 2 Člani in sodelavci 36 37 Osnutek naslova razstave v Cankarjevem domu Ritem kompilacija, fotokolaž sličic iz filma 107, 60 x 70 cm in vitrina z artefakti 38 39 2019 – GALERIJA DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV LJUBLJANA W.O.R.M.S. reloaded – ponovno naloženo, večmedijska razstava s spremljevalnimi dogodki (performans, glasbeni nastop, predstavitev zbirke pesmi) Plakat Izložba s pesniško zbirko Gorazda Šifrerja in naslovom razstave 40 41 Gravitoni, glasbeni nastop (dr. Mitja Reichenberg) in pogled na del postavitve 1 Pogled na del postavitve 2 in 3 42 43 UTRINKI Z RAZSTAVE V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR Vremenske napovedi, perfomans (Dominik Olmiah Križan) 44 45 FOTOGRAFIJA VEDUTE, KI JIH (NE) ŽELITE Uroš Smasek VIDETI – POGLEDI, KI JIH (NE) VIDITE Ideja za nastanek pretežnega dela fotografij je bila ovekovečenje pogledov, ki jih večinoma sploh ne opazimo ali jih zaradi motečih elementov niti ne želimo zares opaziti. S tem, da nekaterih pogledov, ki bi si jih še želeli uzreti, več ni, ker so medtem tam vmes postavili, recimo, stanovanjski blok, ki jih je zastrl. Naslov razstave se po svoje navezuje tudi na to, da je sklop fotografij mariborskega prvega ribnika nastal nekje konec sedemdesetih, v začetku osemdesetih let, a doslej še ni bil javno predstavljen, idejo za razstavno »soočenje« z Ljubljanskim gradom pa je dalo prav spoznanje, da so to prevečkrat neopažene, prezrte vedute. Vedute, ki jih (ne) želite videti, pogledi, ki jih (ne) vidite, Avla UKM, 2. 7.–11. 9. 2021 46 47 48 49 SLIKARSTVO Dominik Olmiah Križan Ko grem in se vrnem, objemam ves svet, Likovno razstavišče UKM, 2. 7.–11. 9. 2021 Soča v Trenti, olje na platnu, 70 x 70 cm, 1986 50 51 Pogled na gore iz Trente, olje na platnu, 70 x 70 cm, 1986 Strah, akril na platnu, 100 x 200 cm, 2017 52 53 Si zdaj srečna, ko odšel sem? Si zdaj mirna, lahko spiš? V svobodi jutra se v praznino prebudiš. Zdaj lahko še svojo senco loviš. Lahko odpreš še skrinjo skrito, ki v srcu jo držiš. … Odpreti globino tišine v kriku noči, ne razumeš ti tega, nisi ti jaz. … Odšel sem v tišino, ne razumeš ti tega, v svojo globino in zapiral sem skrinje v tvojo tišino. Gorazd Šifrer Srečna, akril na platnu, 110 x 120 cm, 2018 54 55 Ustavi se kdaj, razmisli, počivaj, sedi, dotakni tal, pogladi ta mah ob drevesu, začuti, začuti ta mir in milino v vsem, kar si, kar te obdaja, saj vse je eno, vse smo vsi. Gorazd Šifrer Z jelenom, akril na platnu, 70 x 70 cm, 2018 56 57 Dvorišče, akril na platnu, 100 x 130 cm, 2017 Parada, akril na platnu, 90 x 120 cm, 2017 58 59 DOMINIK OLMIAH KRIŽAN – HORIZONTI Dominik Olmiah Križan je avtor srednje generacije slovenskih likovno vizualnih umetnikov, ki v projektih in galerijskih postavitvah utemeljuje dialog med videom in sliko, zanima pa ga tudi razmerje med objektom in prostorom. Raziskuje možnosti obstoja ročno izdelane, unikatne likovne podobe; slike, v času post-podobe in post digitalne dobe. Z iz-kušnjo v polju novih medijev postavlja podobo v kontekst videa, instalacije in medsebojnega prepletanja sodobne likovne poetike s klasično vrhunsko sliko. Osnovni parametri njegovih gibljivih slik – videa niso narativni, ampak so abstraktni, vseskozi pa v navezi in v kombinaciji z nastajajočimi podobami. Časovno linearnost filma in videa v podobah analizira in kompozicijsko razgradi na mrežno ali večplastno – nelinearno branje likovnega polja. Post-moderno strukturirane podobe odlikuje visoko kultivirana likovna artikulacija in slikarski izraz, ki nam govori, da je pred nami dober slikar, ki prestopa meje slikarskega in mu je ta métier zelo poznan, način in tehnika ustvarjanja pa mu omogo- čata sproščeno in učinkovito likovno izpoved. Formalno so avtorjeve odslikave predstavitev resničnega ali domišljijskega sveta, vezane na analizo gibljive slike in refleksijo novih medijev. Vsebinsko pa delujejo kot aktualna kritika družbenih odnosov (Strah) ali kot problematizacija konceptov in predstav o ontologiji stvarnosti (Zadrževanje diha). »S podobami na platnu in povezavo z video sliko performansa, gradi avtor skupno polje razumevanja, ki ne problematizira le koncept vstopa slike v medij, ampak pokaže tudi na spremenjeno vlogo njenega sta-tusa.« (Srečo Dragan v katalogu razstave Salon ZDSLU 2017, Podoba v mediju, medij v kontekstu). Tudi pri slikarskih in risarskih študijah, ki nastajajo vzporedno temeljnim umetniškim usmeritvam avtorja, dokazuje vrhunsko slikarsko znanje in sposobnost realizacije različnih formalnih pristopov na tem področju. Pomembno je, da je njegov li-kovni jezik prepoznaven, saj mu s sledenjem lastne poti daje enkraten pečat. V zadnjem obdobju pa se Križan pri slikanju znova poslužuje grafizmov; črk v površinski in kompozicijski strukturi umetnine (s čimer je začel že med študijem), ko v sliko vključuje črke kot likovne ele-mente. Na njegovih zadnjih slikah in videih znova najdemo besedila, tokrat iz poezije Gorazda Šifrerja. Črke mu pomagajo strukturirati eno izmed plasti likovne strukture, kot bi laboratorijsko raziskoval preha-janje, hologramsko gledanje in nastajanje video teksta. Avtorja so na njegovi ustvarjalni poti posebej zaznamovali številni priznani vrhunski umetniki. Pri tem lahko izpostavimo Laurie Anderson (1947), ameri- ško avantgardno umetnico, katere obseg ustvarjanja posega tako na področje glasbe, filma, videa kot tudi performansa, in Gerharda Ri-chterja (1932), nemškega abstraktnega ekspresionista. Pomembno je, da Križan gradi mostove med čistim slikarstvom in novomedijsko umetnostjo ter da je njegovo delovanje prispevek pri razvoju in afir-maciji likovne umetnosti v času novomedijskih in digitalnih paradigem. Olga Butinar Čeh, prof. umet. zgodovine (ponatis besedila ob razstavi v Celovcu leta 2018) Nenapisane zgodbe, akril na platnu, 100 x 130 cm, 2017 60 61 POEZIJA GORAZD ŠIFRER – PESMI gre za to, da bi poeziji Gorazda Šifrerja odrekali izvirnost, lirično izpove-dovanje bolečine samo kaže na določeno podobnost s slogom znanega pesnika. Zdi se, kot da Šifrerja ves svet, čeprav ga ljubi, tudi boli. Gorazd Šifrer Avtor je zavezan spominom, vendar v sedanjosti ohranja upanje in Slovenski pesnik Gorazd Šifrer je pri Mariborski literarni družbi objavil hrepenenje. Noče laži, rad bi, da bi se v resnicoljubnosti razgalili tudi pesniško zbirko z naslovom Pesmi (2020). Avtorjev prvenec v uvodnih drugi. Resigniran je samo tu in tam, sicer pa ohranja zaupanje v svojo besedah predstavi publicistka Vanessa Čokl. Njen zapis je oblikovan pesniško besedo in prepričanje, da je z njo mogoče postoriti karkoli, kot poezija v prozi, največ besed govori o ljubezni. Med drugim zapiše, ljudem, zlasti ljubljenim bitjem, odpirati oči in jih vabiti v objem ter jih v da so pesmi oda življenju in do kosti iskrene. Namenjene so ljudem, njem tudi zadržati. Če pa se to ne posreči, prikliče podobe iz preteklo-ki se znajo otroško veseliti in dopustiti, da so »… nori, srečni, srečno sti in obudi nekdanje prizore. Marsikaj se je zgodilo, zagotovo je bilo in nesrečni, iščoči, hrepeneči, zaljubljeni, ljubljeni, ljubeči, ranjeni, skupaj, zato je danes laže vztrajati. v odnosih, in sami, a ne samotni«. Življenje je pesem in pesem je živ-Pesmi so oblikovane v kitice ali sklenjene celote, včasih se spontano porodi ljenje, pesnik je nebrušen dragi kamen, pravi Vanessa Čokl. rima. Modernističnih prijemov se pesnik izogiba. Pesnikuje v ritmu, potem Prvi vtis o tej poeziji je preprostost. Metafor skoraj ni, veliko je nagovo-pa ga iznenada načrtno prekine in začne z verzi nekako udarjati in tolči, kot rov, skoraj neke vrste svetovanja, kako bi bilo treba živeti in zapolnjevati da bi hotel še povečati prepričljivost, povednost in silovitost tega, kar želi svoj čas, in neposrednega izpovedovanja. Po temeljitem premisleku sporočiti ali izpovedati. Oživlja reke in pregovore, tke mrežo spoznanj, izreka pa je vendarle mogoče odkriti še marsikaj več, sklenjeno in premišlje-svojo vednost in modrosti, s katerimi hoče prepričevati in pridobivati tudi no celoto, v kateri ima pomembno mesto v verze vpletena filozofija, v druge, ker sam marsikaj že ve, preostalim pa mora šele odpreti oči, pri tem nasprotju z njo pa tudi pesniško svobodno uveljavljanje protislovja. pa ves čas ostaja spravljiv ter poln razumevanja, blagosti in miru. Razdaja Filozofija najprej pomeni prikrojeno parafrazo verza prezgodaj umrlega se v celoti – v tej preprosti iskrenosti in podarjanju svojih občutij je njegova slovenskega pesnika Marka Pavčka, stiha, ki se je močno vtisnil v spomin pesniška moč. Morebitni pesnikov dvom o odmevnosti in odzvanjanju be-in se glasi: »To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen.« Parafraza je sede se kmalu razblini, poezija ohranja svojo veljavo. prikrojena zato, ker je pri Šifrerju pesem izenačena z ljubeznijo, zdaj ne-Publicistka Melita Forstnerič Hajnšek v spremni besedi Gorazda Ši-močna in tiha, že v naslednjem hipu rešiteljica, na koncu pa se umakne in frerja doživlja kot osebnost, ki svojega življenjskega kreda ne potrjuje se poet zagrne v molk. Pisati verze ne pomeni molčati, glas ne ugasne. samo s poklicnim notarskim delom, temveč ga uresničuje še v drugih Včasih se stihi nočejo oglasiti, saj je pesnikova bolečina premočna, ali pa dejavnostih, takih, ki so humanitarnega značaja in odražajo ravnanje ni mogoče najti ustreznih besed. Ljubezen je povsod prisotna in vse za- široko razgledanega razumnika. V njegov življenjski etos so močno jemajoča, njena silovitost je čudežna, prav vse zmore določati, toda pe-vpete evropske vrednote dialoga in sodelovanja, Gorazd Šifrer je člo-snikovo filozofsko vodilo je pravzaprav energija (poimenuje jo tudi prae-vek argumentiranja, konsenza in spoštljivosti do stvarstva v najširšem nergija). Nekateri je ne priznavajo, sam pa prav dobro ve, kako velik je njen smislu. Njegova poezija je avtorico spremne besede globoko prevze-pomen, prepričan je o njeni navzočnosti in moči. Heraklitovsko ponavlja, la, saj jo je nagovorila z izjemno sporočilnostjo, lepoto in iskrenostjo. da se vse spreminja, vse teče in se premika ter odhaja v reki življenja, Komaj je mogoče verjeti, meni, da ima nekdo tako čist in zavezujoč od eleatov prevzame spoznanje, da je vse eno, domisli se tudi kroženja. odnos do sveta, bližnjih, ljubezni in resnice. Pesnik jo je očaral s celo-Zanj je smisel v tem, da je trenutek večen. Pomembno določilo Šifrerjeve vitostjo, tehtnostjo sporočil in sijajnim občutkom za mero. »Bogastvo poezije je tišina, ki jo povzdigne v položaj matere modrosti. Prav tu se tvojega doživljanja, polnost izraza sta tolikšna, da človek osupne in se najbolj očitno poraja protislovje, saj tišino pesnik nenehno napolnjuje z ti lahko samo spoštljivo pokloni,« zapiše Melita Forstnerič Hajnšek. zvoki in vsakovrstnimi občutki, ki po svoje odzvanjajo in besedi odvzema Delovanje in uspehe eksperimentalne, avantgardne, multimedijske, njen pravi pomen. Kar nekaj filozofskih spoznanj nameni tudi času. Ker je filmske in pesniške skupine W. O. R. M. S. predstavi njen član, publi-njegova sestra smrt, je treba izkoristiti in zapolniti s smislom vsak dani cist Uroš Smasek. Tudi pesnik Gorazd Šifrer je deloval v tej umetniški trenutek in vztrajati v tukajšnjem bivanju. skupini. Dejavna je bila zlasti v osemdesetih in devetdesetih letih prej-Avtor svojo filozofijo spleta iz znanih pesniških izrazov in simbolov, kakršni šnjega stoletja, v njej se je uveljavilo veliko vidnih ustvarjalcev, med so: srce, duša, spomin, ljubezen in bolečina, toda ta pesnikova nagnjenost njimi tudi skladatelj Mitja Reichenberg. Skupina je dobila več nagrad in k tradicionalizmu dobiva novo sporočilnost. Vidiki iskrenosti in izpovednosti je v slovenskem ustvarjanju zapustila pomembno sled. so tako močni, da besede naletijo na odmev, pričarajo novo podobo lepo-Pesniška zbirka Pesmi ima dve posebnosti: prevod nekaterih pesmi, te in razkrivajo pesnikovo notranjost. Verzom je vsekakor mogoče verjeti, uvoda in spremne besede v nemški jezik ter umetniško prepričljivo pa če z njimi erotično nagovarja žensko ali moškega. V obeh možnostih je opremo. Poezijo je prevedla pisateljica in prevajalka Urška P. Černe, subtilni lirik, ki skoraj naivno ljubi ves svet, se pokloni svoji materi Romani prozo pa prevajalka in sodna tolmačka Karin Frideau. Avtor naslovnice Šifrer (Mama, hvala ti, / da si … takšna, / kot si …), časti resnico, opozarja, Arabeska je Aleš Lombergar, slike Srečna, akrila na platnu, Dominik naj ne skrunimo narave, in poziva k temu, da je treba zagrabiti svoj čas in Olmiah Križan, fotografije oziroma izseke iz videa je prispevala skupi-ga izživeti, kolikor se le da. Samo kratek čas smo tukaj in nikakor ni mogoče na W. O. R. M. S., avtorjev portret Rene Gomolj, oblikovanje je opravil zanesljivo vedeti, ali smo v resnici lastnice in lastniki večnosti. Milimeter studio, lektorsko delo pa Uroš Smasek. Pesniško zbirko, ki V poeziji Gorazda Šifrerja je veliko trpljenja in izražanja bolečine, vendar je lep umetniški izdelek, je uredil Marjan Pungartnik. so ta občutja po minattijevsko raznežena in krhka, njihova razbolelost je Pesmi, tu in tam obvladana. Tudi Minatti je izrekal željo po tišini, tudi on je do-dr. Marija Švajncer Knjižno razstavišče in Avla UKM, 2. 7.–11. 9. 2021 življal čakanje, kakršno se pojavlja v Šifrerjevi pesniški zbirki. Seveda ne (ponatis objave na spletni strani Mariborske literarne družbe) 62 63 V bistvu, če dobro premislim, Ne išči ničesar tam zunaj, hočem le tebe, saj vse je v tebi, ti si mi pravi izziv, svet si ti ... Vsakič, ko te poljubim, Nič kaj več od pesmi ti me kličeš ponoči, mi ne daš spati ... Ničesar ni tam zunaj, poljubim tudi ti ne morem dati, Ti si tista, ki vedno sprašuješ, če sam ne veš, kdo si ... vse tvoje misli, nič kaj več kot le dotik dvomiš, me objemaš in si z mano, Zaman boš iskal, radosti in bolečine. v večnosti. odkar vem zase ... če v sebi ne najdeš, Vsakič, ko te poljubim, Lahko ti dam nasmeh, pogled, Sem iskal te dolgo, povsod in povsod, sveta, vesolja, lepote, poljubim tudi tvoj prvi korak, prijazno besedo, stisk, objem, poljub, zdaj našel sem te, zdaj si ob meni, ki obdaja nas ... tvoj prvi padec in tvoj prvi smeh. kar dá ti lahko drug. ves čas ... Išči samo v sebi Vsakič, ko te poljubim, A jaz ti pesem dam, Zdaj vem, da si bila v meni od nekdaj, in našel boš ti dam vse svoje misli, le sebe v tej pesmi najdi, me spraševala, se mi smejala ... največjo skrivnost, radosti in bolečine. svoj drugi jaz, izgubljeno polovico, Zdaj vem, da si čakala, da vse je eno, Vsakič, ko te poljubim, kar iščeš tudi ti. da primem te za roko da se vrti in ponavlja ti dam svoj prvi korak, Le pesem ti lahko dam, in vzamem te s sabo, v neskončnosti naši, svoj prvi padec in svoj prvi smeh. tisto, ki naju druži, ki čaka naju, ti veš, tja, kjer je lepo ... ljubezen poganja, Vsakič, ko te poljubim, da se združi. Ti čista čistina, ti konec si vsega kar nas je dni ... je kot prvič ali zadnjič, Le pesem ti lahko dam. in razlog obstoja, ljubezen moja, Ne išči, zato, ker te iskreno ljubim. večna zvestoba, oprosti mi, prosim, vse je v tebi ... da nisem opazil, da si ... Pesem moja, hvala ti, da si ... 64 65 GORAZDOVE PESMI, Njegova tako čista in iskrena pesniška beseda nas nagovarja, naj se ustavimo, začutimo kdaj mir in milino v vsem, kar nas obdaja, saj je le »zdaj« tisti dragoceni trenutek, ki ga zares imamo. V hrupu sveta KAŽIPOT K SVETLOBI smo pozabili na dragoceno tišino v nas, čeprav le tam najdemo vse odgovore in uteho v spominih, ki nikoli ne zbledijo, ki nas osrečujejo V NAS in povezujejo. »Pojdi kdaj z mano v spomine in videla boš, da nič ne mine, nekaj, kar je lepo, je tukaj vedno v nas, »Ne išči ničesar tam zunaj, brezčasno z nami.« Rad bil bi sam, saj vse je v tebi, svet si ti … Utrujen in žalosten kdaj zaradi slepote sveta, ki se vrti vedno v isti v tišini svoji, Ničesar ni tam zunaj, smeri, nas nagovarja, naj se predamo tej tišini v nas, da bi občutili to-tam gori, nekje v spominih tvojih. če sam ne veš, kdo si …« plino ljubezni, ki osvobaja, pomlaja. Besede so pogosto odveč, bližino Rad bil bi sam, da verjel bi vse lahko začutimo že v pogledu, nasmehu, objemu. Le sebi moramo pris-Gorazd. Moj nekdanji dijak, sosed, prijatelj, občutljiva duša v svojih luhniti in najti svoj pravi jaz izza vseh nevidnih zidov, ki nas ločujejo. v bolečini svoji, v tišini moji. pesmih povsem iskreno razkriva svoje najintimnejše globine. Njegove Umetnost je lahko tudi ogledalo, ki nam spregovori o nas samih: Rad bil bi sam, da sprehajal bi se besede so kot kažipot k pozabljeni svetlobi v nas. po duši tvoji, da spoznal »A jaz ti pesem dam, »Spoznaj sebe in spoznal boš svet in bogove!« le sebe v tej pesmi najdi, bi te mogoče, le za hip. (Pitija v Delfih) svoj drugi jaz.« Rad bil bi sam, da kričal bi v duši svoji in obrisal si solze Sodobni človek prevzetno misli, da ima naravo že povsem v oblasti, In v času, ko svet tone v »temo«, ko planetu in samim sebi po tihem že a se ne zaveda, da ne pozna niti samega sebe. Kot da mu je pot do pojemo uspavanko, Gorazdova misel preroško nakazuje rešitev: iz utrujenih oči. svojega pravega bistva najdaljša. Nihče je ne prehodi zlahka, zahteva Rad bil bi sam, v sebi sam, precej poguma. Mnogi se nikoli ne odpravijo nanjo. Izogibajo se sreča- »Če je energija ljubezni, obstaja rešitev, da verjel bi sebi in tebi, nju s samim seboj, kjer bi razkrili svojo pravo podobo izza vseh plasti bodimo strpni in potrpežljivi, jaza, ki so si jih izmislili, da bi se stopili z množico, ker je udobno in laže spoštujmo se, da le ni vse zaman. živeti, če te ljudje sprejmejo kot podobnega, če že ne sebi enakega. le skupaj nam bo uspelo.« Rad bil bi sam ... Sledimo tako kalupom, ki morda ne ustrezajo naši individualnosti. A Rad ujel bi tišino, jo prijel in objel Gorazdova pesem nas opominja: In res je. »Ko besede obmolknejo, ostanejo samo dejanja, začutiš utrip srca na srcu, utripata skupaj.« Če je plemenitost duše sposobnost po-in ji rekel, da sva eno, »Zaman boš iskal, sameznika, da se dvigne nad običajne spore, prostaška čustva, pozabi da, ko sva skupaj, če v sebi ne najdeš, na žalitve in rešitev išče v samonadzoru, v ideji o splošnem dobrem, v vse je nič in nič je vse, sveta, vesolja, lepote, naravi, velikodušnosti, tisti resnični, ki ne zahteva ničesar v zameno, ki obdaja nas.« nam Gorazdova pesem nastavlja prav to ogledalo, ki nam spregovori da lahko ustaviva čas, o nas samih, krhkih in minljivih posameznikih. ki se ustaviti ga ne da. Umetnost prikliče v življenje dragocene plasti doživljanja, pripelje Rad bil bi sam v objemu tvojem nas do razkritja naših lastnih skrivnosti, do tistega izvira naše oseb- »Vsakič, ko te poljubim, poljubim vse tvoje misli, radosti, bolečine, nosti, kjer najdemo svojo prvinsko iskro, svoje pravo bistvo. In Go-ti dam vse svoje misli, radosti, bolečine.« in zaspal bi spokojno razdova pesem je prav to. Pot umika iz sodobnega sveta nasprotij, v tišini svoji. kjer kdaj besni topotamo v svoji brezumni nestrpnosti, v skrivnostne »Poskusiti je vredno spreminjati svet tam, kjer smo, pa čeprav na še globine naše prvinskosti, naravne čistosti duše, kjer smo vsi ENO, tako neznaten način. Kar je zares vredno, je naš vrt, tukaj in zdaj. In če povezani z nitmi ljubezni, ki je edino merilo človečnosti za nas, ran-imamo vtis, da lahko kaj prispevamo, poiščimo tiste, ki nas potrebuje-Rad bil bi sam. ljive posameznike. jo. Navidezna moč nas oddaljuje, krhkost zbližuje.« (Jean-Claude Carrière) »Išči samo v sebi in našel boš, Smo tega sposobni? Hvala, Gorazd, da si »stopil na moj vrt« in mi pok-največjo skrivnost, lonil to dišeče »cvetje« upanja. da vse je ENO, da se vse vrti in ponavlja Danica Geršak, prof. v neskončnosti naši, ljubezen poganja, kar nas je dni …« 66 67 GLASBA KO PRIDEM, SLIŠIM VES tzsche. To vračanje je tudi del zgodbe misli o prihajanju in ne-možnost najdenja začetka in konca zvočne zanke, ki podpira točno to idejo, idejo o slišanju sveta. dr. Mitja Reichenberg SVET Slišanje sveta, ki je drugi element naslova, pa nas povabi v zvočno- -frekvenčno področje, ki dejansko zaobsega tonske izkušnje našega celotnega avditivnega spektra, od glasbenih elementov do šumov Glasbena zanka Ko pridem, slišim ves svet je del retrospektivne in-in navidezne tišine, kot predaha med določenimi zvočnimi mislimi, s stalacije skupine W.O.R.M.S., ki se vrača kot po Möbiusovi ploskvi na katerimi se napolnjuje prostor med nekoč in sedaj ter med mislijo in točko znotraj dveh ekvatorialnih točk od nekoč do danes, vendar se poslušanjem. Premišljevanje tako ali tako poteka vedno v neki kon-zaradi svoje ukrivljenosti vedno vrne v začetek, čeprav vmes zavzame templativni tišini, kar pa daje poslušalcu možnosti, da pravzaprav po-nasprotno pozicijo. Vendar je to le navidezno res. notranji ali pa premisli slišano. Kakor že sam naslov pove, gre za dva pomembna elementa: prostor-Pot komponista se tako v meni sprehodi po obeh straneh metaforič- skega, fizičnega, empirično izkustvenega, v katerega lahko vstopimo no-zvočnega Möbiusovega traku, glasbeni elementi se obračajo, ka-in izstopimo, pridemo in odidemo – in obsega torej fizični svet; in nonizirajo, zrcalijo drug v drugega in drug preko drugega, ob tem pa pa drugega, ki je neoprijemljiv, je svet čistih idej, intuicije, notranjega pozivajo svet in svetove znotraj in zunaj vsakega, da jim prisluhne in spoznanja in čutnega dojemanja, vezanega na sluh in prav tako vse-jih materializira v svojih mislih. Ali lahko kot komponist slišim ves svet? obsegajočega v smislu slišanja vsega (celotnega) sveta. Da in ne. Prav svet je torej tisti, ki nudi možnost obstoja fizične, torej materialne DA pomeni, da lahko ponudim najboljše glasbeno premišljevanje o in nematerialne, torej zvočne prisotnosti. Kot materializirana iluzija. tem, kaj vse mi ta svet predstavlja; NE pa je večno vprašanje spozna-Hkrati s tem pa ta projekt poudarja lastno zvočno-glasbeno plat nja celote, ki pa je, še sreča, nedoumljiva. ustvarjanja, ki je bilo v osnovi vedno namenjeno skupnim filmskim Vabljeni torej v svet zvočnega potovanja po zanki vračanja, ki je toč- projektom znotraj skupine W.O.R.M.S., v tem primeru pa gre za glas-no tako dolga, kolikor se bo vsakomur zdelo smiselno prisluhniti in bo beno-zvočno instalacijo, ki predstavlja samosvoj element, hkrati ločen pripravljen slišati moj prihod ter slišanje mojega sveta. in hkrati zavezujoč razstavi: tako po vsebini in naslovu, kakor tudi po ideji, času in prostoru prezentacije. dr. Mitja Reichenberg Dejstvo je, da kot zrel komponist prihajam nazaj v Maribor (od tod 'ko UKM, Maribor, 2. julija 2021 pridem') skupaj s skupino, ki je v Mariboru nastala in se tam tudi for-mirala, potrjevala ter ustvarjala. Prihajam tudi kot filmski skladatelj, ki je vse od prvega filma s skupino W.O.R.M.S. zorel in se kalil v vse drugačnih filmskih projektih, kakor so bili prav naši skupni začetki, ki bi jih lahko imenoval celo drzno eksperimentalni, ustvarjalno popolnoma odprti in nekonvencionalni. Mnogi drugi, ki so nastajali v letih od tedaj do danes, pa so zahtevali v meni popolnoma drugačnega komponista, po eni strani so iskali tisto surovo akademsko znanje in plat vsestran-skega skladatelja, rutinerja, po drugi strani pa celo tržno usmerjenega ustvarjalca, ki mora razumeti poslušalstvo ter se mu prilagajati. Tako se 'ko pridem' lepo poda v moje glasbeno premišljevanje krat-kih melodičnih fraz, ki so deli neke reminiscence, morda časa pred- -spoznanja, nekakšnega še ne tako kruto obdelanega materiala, ki se v mladosti oblikuje bolj po emotivni, kakor pa akademski plati. Ob tem pa uporabljam vse vzvode tega, kar mi je akademija s svojo ne-izprosno rutino seveda dala in tega ne morem in nočem nikoli zani-kati. Hkrati pa stopam s svojo glasbo vedno v svet premišljevanja in doživljanja, kar postavljam nad všečnost in zvočno udobje. Čeprav se vse povedano sploh ne izključuje – morda prav nasprotno: povezuje se v en sam dogodek in v eno samo enoto doživetega. Glasbena zanka Ko pridem, slišim ves svet obišče prostore zvočnega asociativnega kolobarja glasbenega sveta, po katerem se torej spre-hajamo kakor po topologiji Möbiusovega traku, saj predstavlja hkrati večdimenzionalno slušno ploskev, ki pa je zaradi svoje narave tudi neorientabilna, omejena le z robom našega slušnega obzorja. In kako dolga je zvočna zanka? To je pravzaprav paradoks. Ideja Möbiusovega traku, ki je hkrati zan-Ko pridem, slišim ves svet – zvočna instalacija, ka, hkrati pa potovanje po zunanji in notranji ploskvi, je v osnovi ne-Likovno razstavišče UKM, 2. 7.–11. 9. 2021 skončno vračanje istega, če si izposodimo misel, ki jo je zapisal že Nie-68 69 70 71 72 73 Ko grem in se vrnem, objemam ves svet. Katalog k razstavi skupine W.O.R.M.S. v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7.–11. 9. 2021 Urednica kataloga in soavtorica razstave: Karmen Salmič Kovačič Avtorji besedil: Gorazd Šifrer, Zdenka Petermanec, Karmen Salmič Kovačič, Uroš Smasek, Miha Colner, Franc Kopič, Mitja Reichenberg, Olga Butinar Čeh, Marija Švajncer, Danica Geršak Avtorji razstave: skupina W.O.R.M.S. (Uroš Smasek, Dominik Olmiah Križan, Gorazd Šifrer, Mitja Reichenberg) Kustos razstave: Dominik Olmiah Križan Oblikovanje publikacij in tiskov na razstavi: Dejan Štampar Koordinatorica projekta: dr. Vlasta Stavbar Slika na naslovnici: Dominik Olmiah Križan, Svet, akril na platnu, 111 x 82 cm, 2021 Fotografije: Uroš Smasek, Dominik Olmiah Križan, Sašo Logar Projekt je sofinanciral notar Gorazd Šifrer. Zbirka: Razstavni katalogi UKM, zvezek 13 Založila: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, https://press.um.si, zalozba@um.si, zanjo prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Izdala: Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor, Slovenija, https://ukm.si/, ukm@um.si, zanjo dr. Zdenka Petermanec, ravnateljica Izdaja: Prva Vrsta publikacije: E-knjiga Maribor, junij 2021 Dostopno na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/584 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Besedilo / Text © avtorji in Salmič Kovačič, 2021 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ ISBN: 978-961-286-490-3 (pdf) CIP - Kataložni zapis o publikaciji 978-961-286-491-0 (mehka vezava) Univerzitetna knjižnica Maribor DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-490-3 7(083.824)(0.034.2) Cena: Brezplačni izvod W.O.R.M.S. (umetniška skupina) Ko grem in se vrnem, objemam ves svet [Elektronski vir] : katalog k Odgovorna oseba založnik: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru razstavi skupine W.O.R.M.S. v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7. - 11. 9. 2021 / urednica Karmen Salmič Kovačič ; [fotografije Uroš Smasek, Dominik Olmiah Križan, Sašo Logar]. - 1. izd. - E-katalog. - Maribor : Univerza v Citiranje; Salmič Kovačič, K. (ur.) (2021). Ko grem in se vrnem, objemam ves svet: Mariboru, Univerzitetna založba, 2021 katalog k razstavi skupine W.O.R.M.S. v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7.–11. 9. 2021. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-490-3 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/584 ISBN 978-961-286-490-3 (pdf) doi: 10.18690/978-961-286-490-3 COBISS.SI-ID 68584451 74 75