" Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • m i • 4 • 559—563 559 M a j a Z v a n u t PRIM02 TRUBAR KOT VARUH PRUNERJEVIH OTROK IN ZAPUŠČINE Na Ožbaltovo (5. avgusta) 1535 je ljubljanski meščan mesar Tomaž odjezdil na Ptuj, da bi nakupil živine. Ko se je nekaj dni pozneje vračal, je v kraju »Na gorici oder Ponigkl«,1 kot pravi vir, na smrt zbolel. Prosil je za spovednika — k njemu je prišel pomožni duhovnik pri sv. Martinu v Ponikvi Luka Zarius —, po opravljeni spovedi pa je želel še pred pričami povedati svojo poslednjo voljo glede premoženja, ki ga je imel. Temu dejanju so prisostvovali že omenjeni duhovnik Luka, mežnar Jurij Majko in njegova žena ter njegova popotna tova­ riša, mesar Gregor iz Gorice in Nikolaj Traunker iz Ljubljane. Zatem je res umrl in bil pokopan pri sv. Martinu. Njegove določbe o zapuščini so priče posredovale v Ljubljano njegovi vdovi Neži2 in njenemu očetu Žigi Prunerju. Ze 13. avgusta so v hiši in mesnici pokoj­ nega Tomaža naredili popis imetja ob prisotnosti mestnega sodnika Jošta Gwi- nerja, treh meščanov in Tomaževega tasta Žige Prunerja. Ta dokument je shra­ njen v svežnju spisov pod skupnim naslovom Inventar po pokojnem mesarju Tomažu v Arhivu RS v seriji testamentov.3 V njem so med drugimi tudi dopisi predstavnikov oblasti, ki potrjujejo verodostojnost oseb, ki so bile priče pri Tomaževem ustno izrečenem testamentu in iz katerih se hkrati seznanimo z do­ godkom (za duhovnika Luko je jamčil nadduhovnik Savinjske doline Žiga Grabschof iz Laškega, za Gregorja iz Gorice goriški sodnik in za mežnar j a Jurija gospod Jurij z Lindeka). Zapisano besedilo testamenta ni ohranjeno, vendar je iz nadaljnih postop­ kov in iz nekaterih prilog moč sklepati, da je Tomaž vse, kar je imel, zapustil svoji ženi, s katero ni imel otrok, za izvrševalca oporoke pa je določil tasta Žigo, ki je popisal tudi zaloge v trgovini (meso in žito) in pri tem opravil delitev na svoj in Tomažev del: očitno sta z živino (in morda tudi z žitom) trgovala skupaj. V inventarju sta zanimivi zlasti dve, sicer skopo sumirani listini, ki ju je hranil Tomaž in ki dajeta nekaj namigov na trgovske in morda tudi sorod­ stvene stike v njih omenjenih oseb. Tu je najprej listina iz leta 1525, ki je odpustnica (abschied brief) Jožefa Lamberga »Prunerju« na hubo, ki jo zaseda. Druga listina pa je bila napisana 2. aprila 1526 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in z njo Matija Lazarini, Gregor Jernejev sin s Cemšenika, Andrej Posatiz in Primož »von Prun« potrjujejo, da so mesarju Tomažu izplačali zaprošenih 15 ogrskih dukatov. Vzdevek Primoža, »von Prun« (s Studenca), kaže na njegov izvor, zelo verjetno pa tudi na povezavo s priimkom Tomaževega tasta Žige. Izvršitelj oporoke je imel tudi nalogo izterjati in poplačati Tomaževe ter­ jatve in dolgove po priloženem spisku. Tu niso navedene kake visoke številke, kar kaže na razmeroma skromen obseg njegovega poslovanja. Kot zanimivost kaže omeniti še to, da je iz inventarja razvidno, da je imel mesar Tomaž lasten pečatnik. 1 TO krni ip 4korai gotovo Ponikva med Šmarjem pri Jelšah in Šentjurjem pri Celju, ne­ daleč od glavne ceste Celje-Ptuj. Glej v: Atlas Slovenije, MK, Ljubljana 1935 in J. Höfler Trije popisi cefk^a in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Viri za Tpniinvino Slovencev. SAZU, Ljubljana 1982. g V N e ž a i e b i l a Tomaževa druga žena. Iz ljubljanskih mestnih zapisnikov namreč izvemo za tn*hn ki ta ie marca 1537 sprožila Doroteja, žena mesarja Andreja kot »naravna dedinja« po svoli DOkoini teti Ursani, ženi pokojnega mesarja Tomaža, zoper Žigo Prunerja kot varuha in imetnika hiše in zemljišča pokojnega mesarja Tomaža. Očitno je spodbijala Tomažev testament, «Ti 1P rahtevala DOlovico tega premoženja. Tretji narok je bil odložen zaradi težke bolezni Žige Р г и п е г ј Г к Н е kmalu zatem tudi umrl. ZgALj, Cod. 1/3, fol. 53% 54, 57, 61. 3 Arhiv RS, Test. Grupa I, Lit. P, št. 2. 560 M. 2VANUT: PRIM02 TRUBAR KOT VARUH PRUNERJEVIH OTROK Žiga Primer ni utegnil dovršiti svoje naloge, saj je že čez dve leti umrl: nek droben zapis nam pove, da so popolno poravnavo Tomaževih terjatev in dolgov opravili šele leta 1541. Nedvomno sta bila povezanost Tomaževih in Zigi- nih poslov in pa dejstvo, da Žiga ni utegnil izpolniti svojih nalog izvrševalca oporoke, razlog, da so med Tomaževe zapuščinske akte spravili tudi Zigine. Inventar imetja po pokojnem Žigi Prunerju so delali 19. novembra 1537 v nje­ govi hiši v Ljubljani. Iz uvodnih stavkov tega dokumenta razberemo, da je Pruner naredil oporoko že 26. marca in za izvršitelja določil ljubljanskega župana Vida Khisla in trgovca Janža Weilhamerja, kar kaže, da je bil z njima vsaj v trgovskih, če ne tudi prijateljskih stikih. V njej je zapisal, da vse pre­ moženje, ki ga je bil s trdim delom spravil skupaj, zapušča ženi Katarini in sinovom Andreju, Simonu, Nikolaju, Krištofu, Boltežarju in Melhiorju. Hči Neža, vdova po mesarju Tomažu, je bila v tem času ponovno poročena, tudi tokrat z mesarjem, Matevžem Globačem. Ni sicer izrecno omenjeno, vendar se zdi — in tudi v navadi je bilo tako —, da je Khisla in Weilhamerja tudi prosil, naj ženi pomagata pri upravljanju premoženja ter vzreji in vzgoji sinov, ki so bili še mladoletni. Iz teksta nadalje vidimo, da je Žiga trgoval z vinom (Vipav­ cem) in mesom, o svojih poslih pa vodil trgovsko knjigo, ki je izrecno omenjena. Khisl in Weilhamer sta poskrbela za bodočnost vsaj enega od sinov, Kri­ štofa, ki je hodil v latinske šole, kar dokazuje popis knjig v njegovem zapu­ ščinskem inventarju, in se končno neznano kje izučil za steklarja. V najem je vzel Khisl-Weilhamer j evo steklarno na Fužinah pri Ljubljani in si v letih svo­ jega delovanja naredil lepo premoženje. Ko je spomladi 1563 zbolel, je narekoval testament, ki nosi datum 1. aprila 1563.5 Original se nam ni ohranil: tu je le prepis, ki ga je naredil 10. julija javni notar in mestni pisar v Ljubljani Lenart Budina, razen njega pa še prepis kodi- cila k testamentu, ki ga je bil 11. maja na pokojnikovo željo zapisal Primož Trubar, prepisal pa spet Budina. Pruner je torej umrl v času med 11. majem in 2. julijem, ko so že delali inventar njegove zapuščine.6 Prunerjev testament je zanimiv in dragocen dokument svojega časa, zato si ga je vredno pobliže ogledati. V svoji težki bolezni se obrača (po sledečem vrstnem redu) na taščo Barbaro Andrian,7 njenega sina in svojega svaka Piera, dalje na svaka Hansa Englshauserja in njegovo ženo, na lastno ženo Magdaleno, ki jo imenuje »zakonsko hčer moje gospe tašče« (!), prav posebno pa še na »svojega ljubega gospoda in očeta« Primoža Trubarja. Ne omenja pa svojih bratov, ki so v tem času živeli še trije. Svojo dušo pobožno izroča Bogu, telo pa naj krščansko pokopljejo pri farni cerkvi sv. Petra. Med pogrebnim obredom naj pojejo psalme, ob grobu naj se žalujočim v poboljšanje in tolažbo glasi »ein christliche trostliche Ermanung«. Zeno, taščo in svaka Piera prosi, naj otroke Hansla, Margaretizo in Barbelé, ki so bili še majhni, vzgojijo v strahu božjem. Sina naj dajo učit latinščine, da bo šel lahko v gramatiko. Ce se bo tam izkazal, naj postane pridigar, sicer pa naj se poprime pisarstva. Dalje naroča, kaj naj se zgodi s steklarno na Fužinah ter z zalogami stekla in surovin, ki so še tam.8 Izjavlja, da je dve hiši, v katerih stanuje, kupil od svojih bratov in ju popolnoma odplačal, tako da ni nikomur nič več dolžan. * Nikakor ne v Benetkah, ki so v tem času s strogimi prepovedmi že varovale svojo skriv­ nost izdelovanja stekla. To temo osvetljuje članek M. Kos, Ljubljanske steklarne in njihovi iz­ delki v 16. stoletju, Kronika 1991/3. ' 5 Arhiv RS, Test. Grupa I, Lit. P, št. 7. « ibid. ' Barbara Andrian je morala biti sposobna poslovna ženska. Mož Piero, doma iz Gaundina na Bergamaškem, ji je v oporoki z dne 13. oktobra 1548 zapustil vse svoje premoženje, hišo trgo- „Ï10,* m t " У " 1 ? 0 ' , l n d o l o č l l > nai skupaj z njegovim bratom Jacominom vzgojita njegovih petero mladoletnih otrok, Veroniko, Magdaleno, Marto, Piera in Elijo. Andrian je imel mnogo trgovskih partnerjev^ v Samoboru, od koder je bila večina njegovih dolžnikov. Arhiv RS, Test. Grupa I, več v" M^K S t e k l j v s t e k l a r n i n a Fužinah so opravili varuhi, med njimi Primož Trubar. O tem ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 561 Sledij o denarna volila : bratom Boltežar j u, Melhior j u in Gašper j u zapušča 50 f 1 v želji, da bi vendar že začeli pobožno in častivredno živeti, k čemur jih je že tolikokrat opominjal. Revnim in pomoči potrebnim zapušča 50 fi. Zeno prosi, naj hčeri, ko odrasteta, s pomočjo dobrih prijateljev primerno poroči in jima vsaki izplača 300 fi dote, kar ostane po odpravi hčera, pa naj dobi sin kot nosilec moške linije. Zeni pripada dota, ki jo je prinesla v zakon in še 100 fi. Del denarja naj varno naložijo, da bo prinašal vsaj 5 odstotkov obresti letno. Dol­ gove, ki so zapisani v njegovih knjigah, naj vestno poplačajo. Njegov oklep in orožje naj ostanejo pri hiši in naj jih vzdržujejo, prav kakor obe hiši, od katerih naj redno plačujejo činž. V kodicilu, ki ga je narekoval Trubarju, je še nekaj dodatnih volil: bratom dodaja še 50 fl, tašči, svaku Pieru in taščinemu zetu Boštjanu Rantiču zapušča i00 tolarjev, da bi bili njegovim otrokom dobri varuhi, revežem še 50 fl, Helen- ki, ženi Hansa Lukeža 20 fl in njenemu bratu Krištofu Strahu 20 fl. Dva tolarja namenja dekli Katri, svaku Pieru pa še dodatne štiri dukate za njegovo zvestobo in da bi se še bolj trudil. Komentar k tem volilom je skorajda odveč: očitno ga je zelo skrbelo, kaj bo z njegovimi otroki in imetjem. Ob testamentu je ohranjen tudi njegov zapuščinski inventar, ki je bil nare­ jen v navzočnosti Primoža Trubarja, gospe Andrian in njenega sina Piera ter zeta Boštjana, Hansa Englhauserja, predstavnikov ljubljanskega mestnega sveta, treh pokojnikovih bratov in mestnega pisarja Lenarta Budine. Popisali so opremo obeh hiš, od katerih je ena ležala na Placu nasproti škofije, med hišama gospe Enstaller in Lenarta Budine, druga pa prav tako na Placu, pri Kloštrskih vratih nasproti samostana bosonogih avguštincev, med hišama Andreja Glaviča in Ju­ rija Vilpacherja. Tu je najbolj zanimiva njegova majha, a za steklarja in trgovca nenavadna knjižnica: omenjenih je trinajst naslovov knjig, ki so vse latinske, razen prvega dela Spangenbergove Postile, ki je bila v nemščini. Sicer pa je imel Ciceronova dela v različnih izdajah (De officiis, Epistolae familiäres), zbra­ na dela Horaca, dela Terenca, Salusta in Flora, Valerija Maxima, Aula Gelliusa, od nabožnih del pa teološki slovar in rimski breviar. Ker je bil brez dvoma protestant, je nenavadno, da med knjigami ni bilo Biblije, pa tudi nobenega molitvenika. Zelo natančno so popisali tudi denar, ki ga je imel zapečatenega v hiši gospe Andrian: različnost novcev kaže na smeri njegovega trgovanja, a tudi na vso kompliciranost trgovskega poslovanja v tistem času. Tu so bili: petaki, črni pfe- nigi, močenigi, različni baci, pfuntnerji, tolarji, groši, papeški dukati, salzbur­ ger ji, zlati ogrski dukati — dvojni in navadni, zlate krone, dvojni španski dukati, klagénfurterji, salzburški in drugi zlati dukati in zlat portugalski veliki pfenig. Skupno je bilo denarja za 5785 fl. V testamentu je sam ocenil, da ima poleg tega še terjatev za 940 fl, v zalogah stekla za 1600 fl, v zalogah pepelike, kamna in lesa pa za 446 fi. Ce ne upoštevamo vrednosti obeh hiš z opremo, je tako ženi in otrokom zapustil 8771 fl. To je bila tista »velika težka dediščina«, o kateri govori Primož Trubar v svojem pismu z dne 6. junija 1576, poslanem iz Derendingena ljubljanskim me­ stnim očetom.9 Tudi ta dokument, ki ga je pisala druga roka, Trubar pa samo podpisal z že močno starčevsko pisavo, je vložen med zapuščinske akte Krištofa Prunerja. Vsebina tega pisma, ki ga bom v celoti v originalu navedla ob koncu, je v kratkem naslednja: Trubar z njim očitno odgovarja na pisanje ljubljanskega magistrata glede Prunerjeve dediščine in hkrati tudi na pismo Piera Andriana njemu v isti za­ devi. Andrian ga je verjetno terjal za poročilo o upravljanju dediščine, na kar » Arhiv RS Test. Grupa I, Lit. P, št. 7. i» pri transkripciji se opiram na načela, upoštevana v delu: J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, SAZU, Ljubljana 1986. 562 M. 2 V A N U T : P R I M 0 2 TRUBAR KOT VARUH P R U N E R J E v m OTROK T r u b a r odgovarja, da on za to delo nikoli ni dobil nit i beliča in se zaradi tega ne čuti dolžnega podajati obračun in poročilo. Vendar pa po lastni vesti zaradi tega še ne misli, da ni odgovoren za to, k a r se dogaja s to zapuščino, zlasti še, ker je edini preostali Pruner jev otrok, ena od hčera, sedaj že odrasla in godna za možitev. Pokojni P r u n e r ga je n a m r e č od srca prosil, naj poskrbi za vzgojo otrok, pa tudi za to, da bodo njegova t e s t a m e n t a r n a določila točno izpolnjena. Tega ni mogel storiti, saj je mora l zavoljo svoje vere in poklica zapust i t i domo­ vino; gospa A n d r i a n in Hans Englshauser sta umrla, u m r l j e tudi Trubar jev namestnik v tej varuški zadevi Jur i j Sayerle, in tako je Piero A n d r i a n sam pre­ vzel skrb za zapuščino. V e n d a r v vseh pretekl ih letih ni nit i e n k r a t naredi l obračuna, kar pa je p r a v sedaj, ko je hči godna za možitev, nujno potrebno. T r u b a r toži, da je s tar in pogosto bolan, zato bi zadevo r a d videl ure jeno. Mestne očete prosi, da bi kot po p r a v u najvišji varuhi izmed sebe imenoval i njegovega names tn ika — predlaga Lenar ta H r e n a — in prijeli Andr iana, da poda obračun, ki ga sedaj lahko prevzame tudi že hči. Po deželnem in m e s t n e m p r a v u bi moral n a m r e č v a r u h tak obračun naredi t i vsako leto ali pa vsaj n a t r i leta, da bi magis t ra t lahko spremljal, kaj se dogaja s s irotami in zapuščino. To se sedaj m o r a storiti, v n a s p r o t n e m p r i m e r u bo moral on odgovarjati pred Bogom in pred l judmi ter ob poslednji sodbi. Zanimiv je tudi pripis, ki ponovno dokazuje, da je bil T r u b a r v s ta lnem st iku s s lovenskim protes tantsk im občestvom. Iz njega izvemo, da je p i smu pr i­ ložil »nekaj močnega papi rnatega orožja zoper slovenskega hudiča in Ant ikr i­ sta«, ki naj si ga izposodijo pr i Krištofu Spindler ju in ga prebirajo v krogu svojih družin, da bodo ostali v pravi veri . Na zadnji s t rani pisma je pripis mestnega pisarja, da je bilo le-to obrav­ navano na magi s t ra tu dne 24. junija, in da je bil čez dva dni poklican pred mestne očete Piero Andr ian. Naložili so mu, naj v š t ir ih tednih poda obračun in poroča o vsem, kar je dotlej počel s P r u n e r j evo zapuščino, da se bo magis t ra t v skladu z zakonom vedel odločati o nadal jnjem postopku. Den ehrnuessten, fürsichtigen, ersamen vnnd weisen Herren, Herrn N. N. burger- maister, richter vnnd rath der löblihen haubstat Laybach in Crain etc., meinen ge- biettunden vnnd gro& günstigen Herren. Im landts Crain. Ehrnuesst, fürsichtig, ersam, weiß, gebiettund vnnd günstig lieb Herren, e. e. w.' wünsch ich von gott durch Christum alles guets, mit erbiettung meiner gehorsamen, willigen dienst zuuor. Vnnd gib hiemit zuuernemen, daß ich derselben schrifftliche. anntwurt auff mein schreiben, die gerhabschafft des Christoffen Pruners saligen ver- lassnen guets halber betreffendt, vnnd des Herrn Piero Andrian auff mein schreiben anntwort vnnd bericht, Hab ich empfangen vnnd den inhalt wol vernomen, vnnd an dem gegenbericht des Herren Andrian, daß ich gar nihts von obgemelten guett in* henndn, auch nie nihts weder haller noch phening empfangen. Darumb ich kheim khein raittung noch veranntwortung schuldig, bin ich wol zufriden vnnd vergnücgt, auff daß raier noch meinen erben khain nahthail oder anforderung wuolgen soll. Aber daß ich khein nahfrag, sorg oder aufsehen, wie man mit dem gemelten guett hauset vnnd zufordert, ob der erb, die ainige tochter, wol vnnd christlich auff erzogen vnnd mit ainem gottsäligen ehrlichene man versorgt werde haben soll, daß khan ich bey mier vnnd in meinem gewissen nit finden. Den gedachter Pruner saligen hott sein höhst vertrauwen in mich gesezt, vnnd in seiner letsten läglichen kranckheit von herzen gebetten vnnd ermant, daß ich khein vleiß noch muehe sparren soll auff daß seine khinder, deren dazumahl noch drey lebeten, in gottes forcht vnnd guetter zuht werden erzogen, vnnd daß man mit seinem verlaßnen guett, wie er in seinem testament verordnet, recht umbgehe. Vnnd dieweil der Hanns Engelhaußer vnnd des Andrian muetter, welche neben mier seine testamentario gewesten, mit todt abgan­ gen, vnnd sich der Piero Andrian diser grosser schwerer gerhabschafft allein vnnder- stannden, vnnd so lange zeit, in 13 oder 14 jaren, khein rechnung gethan, vnnd ich wisse niht, wie er mit dem. verlassnen guet hanndle, vnnd was er in der zeit dem erben erobert. Darzue so ist nun die guette tochter, welche der ainig erb ist, zu irem alter khomen, daß sie sich verheiraten mag vnnd soll, zu dem bedarff sie auh guetten rath vnnd threuen beistannd. Vnnd nahdem ich ausser sonnder shickhungen gottes _ _ _ _ _ _ _ _ ZCOflÖVlNsgl ĆASOPIŽ iS • 1991 . i 563 von wegen ausbraitung seines worts vnnd seiner khirchen in vnnserm vatterland zum gueten, mich in das eilend geshichkt, vnnd mich also lang in schweren Verfol­ gungen vnnd grossen lanngwüringen kranckheiten in disem zeitlichen leben bi&her erhalten, deswegen erkhenn mich schuldig nah meinem vermögen vnnd gelegenheit, dem willen begem vnnd vertrawen des Pruners seligen nah zukhomen. Hierauff em e. e. w. ist abermals mein gehorsam, hohvleissig bitten. Nahdem ir von rehtswegen die obristen gerhaben sind, auch mein substitut der from gottsalig herr Jörg Seyerle, den der Andrian zu seinem mitgerhaben angenomen, gestorben, ir wollet auß euch ainen anndern an mainer statt, nämlichen der herrn Leonharten Khreen, auß habenden rechten vnnd gewalt verordnen, bestellen vnnd volligen ge- walt, der ainem gerhaben zuestehet, übergeben, vnnd den herrn Andrian dahin hal­ ten, da& er vor euch, oder von euch verordenten ehrlichen personen, sein rechnung, thue. Den die dochter, der recht erb, ist nun zu irem alter vnnd verstannd erwachsen vnnd khomen, da& sie wol mag neben ehrlichen, vertrawten vnnd verstendigen per- sonen die rechnung annemen: so vermögen auch die gemaine lanndtsrechten vnnd breüch vnnd der fürnembsten stetten Statuten, da& man von den gerhaben niht al­ lein, wen die phlegkhinder erwachsen, sounder järlich, oder doch abwegen über drey jar, von den gerhaben ain magistrat rechnung vnnd ein grundlichen bericht em- pfahen vnnd wissen soll, wie man mit der phlegkhinder vnnd waisen guet hau&e. Solliches e. e. w. zuthuen will mich gänzlich versehen, wo niht, so will ich dieselbi- gen gegen gott vnnd der weit alhie vnnd am jüngsten gericht veranntwurten lassen. Vnnd thue hiemit mich sambt der obgemelten waisen gehorsamlich vnnd threwlich beuelhen. Geschriben zu Derndingen am sechsten juny anno 76. E. e. w. gehorsamer vnnd dienstwilliger Hiemit e. e. w. shickh ich abermals ein starckhe papierene püchsen wider den windischen teüffel vnnd antichrist, von deren soll ein jeder eine vom herrn Chri­ stophen Spinaler nemen, vnnd seinem hausvolckh vleissig offt vorlesen. Dardurch werden sie in rechten glauben, vnnd wie sie irem berueff anndworten sollen, aus got- tes wort vnnterrichtet. Primus Truberus manu sua subscripsit Z u s a m m e n f a s s u n g PRIMUS TRÜBER ALS VORMUND UND ERBSCHAFTSREUHÄNDER DER PRUNERSCHEN KINDER Maja Zvanut Im Archiv der Republik Slowenien befinden sich in einer Serie von Testamenten zwei Bündel von Hinterlassenschaftsakten: das erste bezieht sich auf den Ljubljanaer Fleischer Thomas (gestorben im August 1535 auf der Heimkehr aus Ptuj, wo er Vieh gekauft hatte), der mit Agnes, der Tochter des Ljubljanaer Kaufmanns Sigismund Pruner verheiratet war; das zweite bezieht sich auf Christoff Pruner (gestorben 1563), Bruder von Agnes, der die berühmte Glaserei in Fužine bei Ljubljana in Pacht hatte. Die Akten gewähren uns Einblick in Herkunft der Familie (wahrscheinlich aus dem Dorf Studenec bei Fužine), aber auch in die geschäftlichen und privaten Beziehungen zwischen den Pruners und den Glasereibesitzern Hans Khisl und Hans Weilhamer. Noch interessanter aber ist, daß sich in dem Testament Christoff Pruners ein bis­ lang unbekannter Brief von Primus Trüber befindet, der bei der Abfassung des Pru- nerschen Testaments und des späteren Hinterlassenschafts-Inventarverzeichnisses zu- gegen war. Pruner setzte Trubar neben anderen zum Testamentsvollstrecker ein, bat ihn aber besonders, für die Erziehung seiner Kinder zu sorgen. Trubar mußte jedoch bereits zwei Jahre später seine Heimat für immer verlassen und konnte nicht weiter verfolgen, was mit der Erbschaft geschah. In diesem Brief, der am 6. Juni in Deren- dingen geschrieben wurde, machte Trubar die Stadtväter von Ljubljana auf die Nach­ lässigkeit des einzigen verbliebenen Hüters der Prunerschen Erbschaft, Piero Andrian, aufmerksam, der all die Jahre keine Rechenschaft über den Vermögensstand abgelegt hat. Er bittet den Magistrat, Rechenschaft von Andrian zu fordern, da das einzige ver­ bliebene Kind Pruners, eine Tochter, inzwischen volljährig geworden sei. In der Anlage des Beitrags befindet sich eine vollständige Abschrift des Briefes von Trubar.