Gospodarske stvari. Setev za klajo. -Ktero tiavno ali deteljno seme bi bilonajbolje na dobre njivesejati ra- zun lucernske?" — tako nas vprašuje posestnik in naročnik F. M. na Vranskem. V naslednjem iiajdete obširen odgovor, ki utegne tudi drugim ustrezati. Znaua je domača ali štajerska detelja; razun te se pa še priporoca turska ali sladka detelja (Esparsette), žolta detelja (Steinklee), potem senokošna, belo cvetoča detelja holandska, posebno pa nova švedska detelja, ktera vsako zimo pretrpi, več izda ko naradna štajerska, in tudi bolj mehko kiajo daje od prejŠDJe. Poleg detelje pa nič boljšega ni, kakor g r aborica alj grašica (Wicke, vicia) in pa oves, vsacega polovica. To daje obilo najboljše in rane klaje. Kosi se pa, preden začne oves v klasje iti. Ko je njiva pokošena, se pusti strnišče do jeseni, ko sepodorje in na njive pšenica vseje, kterej ni treba pri dobri zemlji nobenega gnoja vec, ker ga daje dovolj strnišče od prejšnje klaje. — Vsem gospodarjem, ki vedo ceniti veliko vrednost živinoreje, to klajo prav živo priporočamo. Med travnimi semeni se pa za razna zeniljišča priporočajo razna semena. Najbolj se hvalijo sledeča: Divji oves ali paholka (franzosiscbes Raigras, Avena elatior); travna ljuljka (englisches Raigras, Lola perennis) in domača in laška ljuljka; nadalje: pasji rep (Timotheusgras, Pbleum pratense), volnata pabolka ali medena trava (Honiggras, Holcus lanatus), ki na suhih in vlažnih zemljiščih prav dobro stori. Posebno dobro v to služi, da se ž njo pešnata zemlja strdi in daje dobro klajo za vsaktero živino. Lisičji rep (Wiese_fuch88cbwanz, Alopecurus pratensis) da na močnem, srednje dobrem zemljišču rane in obilno redivne in vse priporočitve vredne klaje. Pasja trava (Knauelgras, Daclylis glomerata) 8e najboljše obnese na teški ilovnati zemlji ia daje obilno vsaki živini, najbolj pa konjera priležne klaje. Mohar, kaj izdatna, za konje in krave jednako dobra klaja, stori najlepše na vlažnih, pa tudi na bolj suhotnib njivab ne odreče. Dišeča trava ali vonjavka (Buchgras, Antboxanthum odoratum) daje senu znaui lepi duh in se z drugimi travnimi semeni pomešaua seje. Kostreva ali bilnica vseh sort kakor: Visoka (Festuca) se prilega mastnim, zmerno vlažnim njivam, manina (Mannaschwingel, Aira) daje visoko, sladko, zelo gosto travo in se pripoioča pred vsem mokrotnim tlam; rudeča (rotber Sehwingel, Glyceria fluitaus) ljubi hribe in suhotne visočine in daje klajo vsaki živine priležno. Trava latovka (Scbmalblattrige Rispe, Poa nemoralis) ne daje saoio prav izdatue klaje, ampak nareja tudi prav lepo tiatnico, posebno v seuci pod drevjem. Strašniea ali sladki janež, (Pimpinelle, Pimpinella saxifraga) ostaja še skoz zimo zelena, preaaša najhujši mraz in se posebno priporoča za ovčjo klajo. Fiorinka (Fioriagras, Agrostis stolonisera) daje najobilnejšo travo, prestvarja sčasoma tudi slabo močvirnato zemljišče v trdno zemljo, je sploh z vsako zemljo zadovoljna in daje obilno redivnega sena za krave in ovce. Rumeni oves (Goldhafer, Avena flavesceus) se priporoča za težko in lahko zemljo. Ostrica (Ra8enschwiele, Aira cespitosa) je izdataa trava posebno na eenčnatih senožetih med gozdi. Šopulja (Windhalmgras, Agrostis alba) bela, nizka, nježnja trava, stori na vlažni in suhotni zemlji in prežene sčasoma vse mahovje. Strdivka (Perlgras, Melica cerulea) izvrstna ovčja krma, ima rada bolj vlažno zemljo. Perenica ali pisana trava (Straussgras, Agrostis capilaris), je dobra klajna trava za vsako živino in se najbolj obnese na snbi pešnati zeralji. Reženka tudi solzice Device Marije imenovana (Zittergras, Briza media) raste na vsaki zemlji in daje posebno dobro klajo za ovce in govejo živino. Iz navedenega se da posueti, ktero seme je dobrini njivam najbolj priležuo. Seiue se dobiva ali vsako za se ali pa v primerni smesi pri kupcih z semeni; ined njimi nam je znan g. P. Anišič v Zagrebn, Ilica št. 768 k nmodvi krogli", klerega seinenski cenik se po obilnosti semen in tudi po zmerni ceni priporoča. Sadna drevesa za jesensko presajanje na prodaj. Skušeni sadjerejci trdijo, dajejesenako presajenje sadnih dreves bolj priporočanja vredno od spomladanskega. Korenine imajo narare6 skoz zimo čas lepo v prst se vleči in drevesca labko že brž spomladi zača6 poganjati, v teni ko spomladi zasajena drevesa toliko pozneje poganjajo ter so za jesenskimi nasadi skoro za pol leta nazaj, lahko pa tudi usabnejo, 6e vročina prehudo pritiska, preden so se koreninice dobro vredile in vtrdile. Ne pozabimo tudi, koliko redilnih moči dobiva drevesce jeseni zasajeno proti spomladi, ko začeuja saeg kopneti in zemljo napajati. — Kdor želi raznib 4—51etuih požlabtujenib drevesc. jablan (mašancikov, rajnet i. dr. več), hrušek, češenj, višenj, posebno pa lepib 7—8 črevljev visokih orebov, debelega mehkoluščinastega sada (drevesce od 30—50 kr.), naj se blagovoli obrniti do opravništva nSlov. Gospodarjau, ki bode brž gospodu sadjerejcu naročilo na znanje dalo. Gospodarske skušnje. Pravi čas gnojnico voziti na ozimino je ob deževnem vremenu sploh in po zimi, kadar ob južnem vetiu sneg kopneti začne. Ob mrazu iu na zamiznjeuo zemljo gnojnico voziti, več škodujc kakor pa koristi. Treba je tudi, da je gnojnica v poletuem času že povrela; nova, nepovrela ne velja nič. Silno obžalovati je, da večina kmetov velike vrednosti guojnice ne pozna, kar se vidi iz tega, da malo kje zidano gnojno jamo zapaziš, pač pa steze, po kterih se gnojnica, najboljša hrana za zemljo in zelišča, izpod gnojnih kupov odceja in — pogublja. Velika vrednost lipovega drevesa. Slovenska lipa ni le veličastno, krasno drevo, ki daje mebek, bel les strugarjem in kiporezcem, ličje vrtnarjem in listja kmetovalcem, ampak podaja tudi marljivim bučelicam paše v taki obilici in dobvoti, kakor razun ajde nobena druga rastlina ne. V jednem oziru pa ajdo dalječ še presega, namreč med na lipi nabran je posebnega okusa in tolike čistote, da lipovemu medu v trgovini pred vsakim drugim prednost dajejo. Toda lipa ima še tudi to dobro lastnost, da spomladi ravno takrat začne cvesti, koso večidel že vse druge spomladanske rastline ocvetele, namreč meseca junija in dostikrat še le julija. Tedaj podaljša spomladansko pašo za dobra dva tjedna. 0 tem času ni v naših krajih nobene medunosne rastline, na kteri bi bučele kaj prida paše dobivale, kakor ravno na lipi. Toraj lipo svojim slovenskim bralcem prav vroče priporočamo, naj jo zasajajo, kjer koli je za njo kaj prostora. Posebno pa naj te besede veljajo slovenskim bučelarjem, kterim bode to, našim staroslovenskim praočetom sveto drevo, bodi si na dvoriščih ali ob potih nasajeno, gotovo mali trud obilo povračalo. J. M.