Zgodnja Katolišk cerkven list. Dar.ifa izimj'1 vs^h petek ua celi poli, iu v. I ja po pošti »el«i leto 4 *ld. ♦'»« kr., /.a j ' 1-m 2 40 kr . za »Ver* leM 1 p]«]. .10 kr. V M^knriiiei !e';cmana za leto 4 e* ld., za j..« 1 leta - yld., za «*etert ".etn 1 gl; ak«» zad«-i.«• i :« ta «:an praznik, izid« l>«u.i«x dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 14. malega travna 1876. List 15. VogovorU XI Edino sf via le in družbinstva v protestan-stvu. Kak oš na je edinost v anglikanstvu. Odpad Anglije po Henriku VIII. Vprašanje. Skazoval 8i mi zadnjič, da prote stanška vera nima edinosti v nauku, rad bi vedi!, kako pa je z 'dinc«:tj> vlade in pastirska ter z edinostjo družbinsko pri protestanških ločinah? Odgovor. Tu ti ni nobene in nikakoršne edinosti: v tem jim je edinost nemogoča. Pa kaj bi jira tudi koristila? Oemu edinost v pastirski vladi, ker nimajo edinosti v tem. kar je čez vse bistveno, namreč v nauku? Čemu in kako edinost v cerkveni vstavi, ako je toliko naukov kolikor glav? Edinosti vere ne morejo ohraniti, zakramentov ne morejo deliti, ker nimajo mašnikov; cerkve ne morejo vladati, ker jim ni izročena, ker no bene nimajo prav za prav. In ko bi se tudi moglo o kaki cerkvi govoriti, bi bila brez glave, ker n^ spoznajo naj višega od Kristusa postavljenega poglavarja. Po protestanskih deželah posvetr.i vlauarji čez vest in vero gospodujejo, v vsem imajo sami na) visi besedo. Zato so zmožni zapovedovati podložnikom zdaj luteransfco, zdaj kalvinsko vero, — pa spet jih vleči od kalvinstva k luteranstvu, ali pa k drugemu ločinstvu, kakor se je že res godilo. Anglija, ki je bila s silo od Rima odter-gana, si je za papeže in celo papeževke dobila po3vet njaške kralje pa tudi kraljice! Zato se je pa tudi zgodilo, da v manj kot 50 letih je bila dežela primorana svojo vero osemkrat premen jati! Eden ,,retormirskih svetnikov'*, Kranmer po imenu, je živel 07 let in je sedemkrat spremenjal svojo vero ter umeri ko luteran, kakor pravi Oobbet. (P. A. Maurel str. 55.) V. Pa to je vender čudno, da bi posvetna gosposka z duhovskimi rečmi tako samovoljno delala! Sej še pri nevernikih so malikovavski služabniki in r.jin lažnjive opravila skoro več veljave imele ! O. Tako ]e bilo in je še v resnici. Pred kakimi 25 leti so se t astorji v Waadtlandu branili novo rogo-vilsko vstavo oklicevati, in kaj je vlada z njimi storila? Razglasiia je, cla so svojo duhovsko (?) lastnijo zgubili in jih je odstavila, vsacega izmed njih, ki še ni imel 45 let, med vojake vtaknila; namesto njih pa je dobila druzih pastorjev, ki so bili bolj voljni za njene povelja. Tako se godi, kjer so posvetnjaki gospodarji vere. Zato so luteranski vladarji večkrat poskušali tudi s katoličani tako deiati, kakor n. pr. iše zdaj Bisraark; toda pri katoličanih se ne da nič barantati, ker le milo malo je tacih, da bi ne šli nji v ječo in v pregnanstvo, kakor da bi izdajsko delali nad Kristusovo Cerkvijo. Vse po-skušnje, edinost sv. Cerkve razdjati. od Julijana odpadnika do Bismarka in sploh sedanjega Užilib-raist. a so bii^ zastonj, i.» zastonj tudi bodo, če prid" Še toliko antikristov. V. V tem je pač najbolj očitno, da Cerkev Kristusova je res zidana na skal«), ki je * ih.rji ?n valovi ne spodncsejo, in to je nam nezmerno to!ažil » tudi v sedanjih časih. Kaj pač si morajo previdniši drugoverci misliti, ko posvetni 1 udje z njih vero tako delajo, kakor si ravno omenii? Ker sva govorila o protestanskih ločinah. ali mi imaš morebiti še o anglikanski cerkvi kaj posebej povedati? Je li ona v posesti edinosti za-tran vere in pastirstva? Vse, kar je bilo sploh rečeno o protestanstvu, velja tudi o anglikanski cerkvi, ki je podobnega kalupa z nemškim protestanštvom in je z odpadom zgubilo tudi edinost vere in službe. Anglija je bila veliko stoletij katoliška, dala je sv. Cerkvi veliko svetnikov, v l»i. stoletij pa se je odtergala od katoliške edinosti in od katoliške resnice, brezbrižni kralj Henrik VIII je leta 1533 razdjal vezi vere in pokoršine do Kristusovega namestnika, in pokopal je veliko Britanijo v krivoverstvo. (Konec tega oddelka prili.) \af lepši če ti no* t in nar gerii pregreha. (Konec.) Tisti prijatli plesa, kteri bi pa vendar radi veljali tudi za dobre, poštene katoličane, se radi sklicujejo na sv. Frančiška Šaleškega kot plesu zelo prizanašljivega. S tem sem prav zadovoljen, da se ravna po sv. Frančiški! Šaleškemu; le se mora tega deržati, kar on zares pravi, ne ra napčnih mnenj, kakoršne imajo marsikteri 0 t«-m. On govori o nekakih plesih, pri kterih s" sramežljivost manj lahko poškoduje, kakor pa se to navadno godi pri plesih po gostilnicah. In vendar govori tako le: ,,Plesi in rajanja (bali) so same po sebi vne-marne reči; toda po načinu in šegi, kakor se take veselice počenjajo, se z *lo nagibajo na stran hudega, in so tedaj močno nevarni. Napravija;o se po noči; in po noči, če je še tako razsvitljena, se v naše, že tako k hudemu nagnjeno serce, marsikaj splazi, kar se boji luči in čednost poškoduje. Prečuje se velik del noči, 1 li tako so zgubljene jutranje ure druzega dne, tedaj tudi priložnost, v tem času Bogu služiti. Sploh je vedno nespamet, dan v noč, luč v temo, in dobre de:a v neumnosti spreminjati. Poleg tega se tudi skušajo, kdo bo na ples prinesel več nečimurnost seboj: in ta j" tako velika priprava k drugim grešnim nagnjenjem, k sklepanju nevarnih grešnih znanj, da pri plesu kaj lahko nastanejo. Rečem ti o plesih, kar pravijo zdravniki o gobah: „naj boljši niso za nič': tudi naj boljši ,,bali" niso veliko vredni. Ce pa vender moraš gobe jesti, pazi dobro, da so prac prit ravljene; če moraš o priliki, ko se nikakor ne more- odtegniti, iti na rajanje, skerbi za to, da je t v i ples dobro pripravljen. Pa kako naj bo pripravila ? S sramožljivostjo, spodobnostjo in z dobrim nau e: orn. Jej malo ijob ia le poredkoma, pravijo zdravniki, zakaj kakor dobro so tudi pripravljene, njih obil-nosl »»strupi. Pleši malo h. po redkem, zakaj če ravnaš na.-potn«», se podajaš v nevarnost, da se za to zbudi v tebi strastuo poželenje. o blizo njih kače, se tudi od teh nasei kaj«* strupa. Na enak način privabijo navadno tudi rajanja in drugi taki ponočni shodi vse pregrehe, kakor preji rc, n« vošljivost, za sramovanju, neumne zaljubljenosti itd. In kak«»r gibanje pri plesu odpre luknjice za potor je. taco • ipre tudi pota k sercu. Ce se približa nat" v too >t;.nu koča, iu šepeta pnlizovauje na uho, aličcve»že /.naj nečisti pogled v serce, oh! kako hitro so pou jo >v:im , i in Kužene! Navadno vodijo te ncvredn es dja \ like nevarnosti seboj ; raztresejo duha, zbt ^a.o p božnost. slabijo moči duše k dobremu. • hla-dij«. ljubezen in zbudijo tisučere hude nagnjenja in po-želer:;a v sercu: in iz tega vzroka se zanioreš plesa le z veliko previdnostjo vdeleževati. Zdravniki zlasti ukazujejo na gobe prav dobro vino piti: in jaz pravim: potrebno je, po takih razveselje-vanjih pričeti svete in zveličavne premišljevanja, ktere v to siužijo, da preženejo iz duše nevarne vtiske, ktere je vživa o nečimurno veselje lahko zbudilo. Take premišljevanja i>i bile morebiti naslednje: 1. Ravno ta čas, ko si bil na rajanji, je gorelo vec duš v peklen-kem ognji zavoljo grehov, ki so jih pri plesu samem ali pa pozneje zav- Ijo plesa storile. 2. Več redovnikov in drugih pobožnih oseb se je ta čas zbiralo pred Bogom, so mu prepevali hvalo ter ptcmišljevaii njegovo lepoto. O, koliko so vender bolje obcrniii čas, kakor ti! •i. Med em ko si plesal, se je ločilo več duš v vel kili smertnih britkostih iz sveta; veliko ljudi obojega spoia je terpelo grozovite bolečine na bolniški postelji, po bcluišnicah in po hišah so bili terpinčeni od vsak-terih bolezen. Oh! niso ga našii ne enega mirnega tre nut'.a: ali te ti nič ne smilijo? Ali ne misliš na to, da bo prijel čas, ko boš tudi ti zdihoval, kakor oni, drugi bodo oa plesali? Naš Zveliear, presveta Devica, sveti angeli in svetnik- so te vidiii pri plesu. Kako so te milovali, ko so vic li, da je tvoje sece vdalo toliki nečimurnosti, in si se s tako praznim veseljem tako marljivo pečal! 5. Oh, med tem, ko si se tam mudil, je minul čas in smert je prišla bližej. Glej, kako te ta smert zasra-miije in vabi na svoj ples, pri kterem ti bo zdihovanjc čez tvoje grehe goaba, in pri kterem bos samo enkrat zaplesa. iz življenja v smert! Ta ples je pravi kratek čas umerljivih, ker v trenutku čas za vselej prežene in pripel,i* večnost, srečno ali nesrečno. < 'e ima biti igranje in plesanje dovoljeno, se sme goditi !c za razvedrenje in ne iz nagnjenja, le malo časa, ne do utrujenja in omamljenja, in le poredkem; zakaj kdor se pogosU) in navadno na to razveseljevanje podaja, ta dela iz oddihljeja opravilo. Pa pri kteri priliki »o sme igrati in plesati? Da se več opravičenih vzrokov našteti za ples in brezgrešno igro: povem ti pa z eno besedo: pleši in igraj le pod temi pogoji, ki sem jih že naznanil, namreč takrat, kader si v pošteni družbi, ki je nočeš žaliti, temuč hočeš biti prijazen, kader te previdnost in drugi pametni oziri v to silijo. *) — K temu pa je opomniti: Samo po sebi se razume, da se v omenjenem primerljeju le takrat sme to dopustiti, če se s tem ne pregreši zoper nobeno določno zapoved ali dolžnost. Tako bi bila kazni vredna in grešna odjenljivost, če bi šel iz prijaznosti na povabilo plesat v času, ko je ples od Cerkve prepovedan, n. pr. v adventu ali v postu, zvečer pred nedeljo ali pred velikim praznikom, ker taki večer je Cerkev določila za pripravljanje in premišljevanje za drug dan. Kako zelo je pa Bogu zoperno, če starši in predniki svoje otroke in podložne k takim veselicam skor silijo, vidimo iz življenja zveličane Katarine iz Emeriha, ki se je bila na rnnogo prigovarjanje svojih sicer dobrih staršev, bratov in sester ter prijathe dala spraviti na plesiše. Tam se je je bil lotil velik strah, glas vesti jo je silil, da naj gre proč, in strah pred ljudmi jo je iiotel zaderževati. Kar se ji zazdi, kakor bi jo Kristus ven klical; šla je in našla Gospoda sedečega pod drevesom, žalu očega in serditega, s kervavim obličjem, in slišala je njegove grozivne besede: ,.Kako si gerdo delala z menoj, kako si nezvesta!" Jokaje ga je prosila odpušenja; Gosp d ji je prizanesel ter ji ukaza:, naj poklekne v kot iu s povzdignjenim; rokami moli, da bi se tudi grehi drugih boli odvračali. — Se drugikrat so jo njeni ljudje tje pripeljali, hotla je pa berž zbežati in se jim je po sili odtergala, ko so jo prijatlice zader-ževale. Hitela je ven in je imela občutek, kakor bi jo hotla zemlja požreti. Marija se ji je prikazaia z očitanjem: „Kaj si storila? Ali nočeš deleža z mojim božjim Snom?" In Kristus sam se ji je prikazal, poln nč.tanj, da se v tako slabe družine podaja, med tem ko on ter-peč na-njo čaka. Zopet e prosila odpušenja in od takrat so jo pustili pri miru, zakaj oče je bil med tem dobil v roke bukvice, v kterih je bral, kako hudo je, če starši otroke v plesavske družbe silijo. **) Dol 20 potem, ko je bila Katarina že redovnica in je že dolgo ležala v terpljenji, je bil ples pred njenim stanovanjem. Vidila je hudobnega sovražnika vtelesenega med plesavci. „Vidim posamezne, je rekla, kako jih sovražnik naganja in jim vsaktere poželenja navdaja, in kako jih njih angel varh od daleč kliče, ia kako sa k hudemu obračajo. Nobenega ne vidim, da bi odšel brez škode, vidim vsakoverstne živali jih spremljati, njih znotranje je polno černih madežev. ***) Cerni madeži na njih vesti so bili podoba že storjenih grehov, večidel notranji grehi v slabih mislih in željah, in različne živali so bile podobe strasti, ki so se bile zbudile po plesu in ktere p»dagoma še v druge grehe zapeljejo; dolgo rasteča grešna zalega. Naj bi tedaj vsi, starši, otroci, predniki, posebno lastniki javnih veseliš poslušali resne in ljubeznjive besede sv. Duha, ki pravi: „Imej usmiljenje s svojo dušo in zderžuj se (teh nevarnih razveseljevanj); zberi si serce, da ga posvečuješ". **•**) Kdo je pa kdaj na plesiši našel zbran je serca? Tam se veliko bolj to spolnuje, kar sv. Duh na drugem kraju govori: Ne da bi take opominjanja poslušali, pravijo Bogu: Pojdi proč od nas, spoznanja tvoje volje nočemo; kdo je vsegamogočni, da bi služili njemu (in ne svojim nagnjenjem), in kaj *) Philothea. prestavil Gliiser, 3. bukve, 33., 34. poglavje. **) Sehmoger, Leben der gotts. A. K. Emmerich, — llcrdcr. Frciburg, I. 104 —105. * ' ) Ravno tam II, 38^. ****) Etcli 30. 24. nam koristi, če molimo k njemu? Ti človeški otroci skačejo in rajajo, igrajo pavke in harpe in se veselijo pri dnnenji godbe, in preživijo svoje dni v lahkem življenji, pa — v enem trenutku se pogreznejo v pekel. *) To je zadnja beseda sv. Duha. SJoori pastir in nafttenn oren. III. Vernimo se v sobo strašnega bolnika! Močno je že oslabel tačas , kar ga nismo vidili: se br lj uderte so mu oči, bolj blede lica, težji sapa. Z veseljem pa opa zujemo na obličju tihi mir, večjo bUg-vvoljnos?. če tudi se mu obraz ee vedno kerčevito preminja, kakor bi še vedno dvomil, kaj da mu j«1 storiti. „Beri mi še kaj!" reče strežaju. Ta vzame zo. et v roke branje iz sv. pismi, a ne več skrivaj. in ame brati iz listov sv. Janeza. Mirno posluša bolnik, zdaj pa zdaj zdihne, od začetka redkoma. pozneje vedno b dj pogonoma. Večkrat mu prestriže branje in f,raša: ,,Ali že kaj slišiš?" na kar odgovarja strežaj: ,,Se ne, gospod ; a bo kmalo". Prebral je bil že pervi iist in zopet ga popraša. Sluga gre k oknu, ga odpre in se skloni v temno n- č pazljivo pričakovaje zaželenega glr.su. Ni" še ni slišrtti; zapre okno in verne se k poste:ji. B- lnik po;..rašuje ga mnogo o veri, strežai odgovarja z resnimi, tehtnin.i besedami. Potem gre k omari, vzame iz nje snežii bel pertič in ga položi na mizo; na o-o postavi sv. razpelo, ktero je prinese! iz svoj" sobe, dve sveči, kupico vode in drug* potrebne reči. Ves čas pa razlaga bolniku čudne dela Božjega usmiljenja. Ta ml&deneč, zgled zvestega in dobrega atrežaja, bil je še le dva mesca v službi pri brezvemem gospodarju, kterega pa popred ni poznal; če bi ga bil poznal, bi bi! prišel v tako službo, ker b ! je pobožen katoličan. Pa, ker ie sprevidil, da gospod je sic er dober mož in pasti poslom ob nedeljah priložnost praznik posvečevati, je ostal pri njem, nadjajc se morda celo, da se ktdaj utegne spre-oberniti. Ta ž lia jela se je bila to r« č sp- Inovar j Pripravljeno je vse potrebno in odpre zo >et okno. Culo se je zvončkanje; vedno bližej in bližej je prihajalo, cznanovaje prihod večnega življenja. Očitno veselje bere s-- bolni :u na obrazu. T; opazivši iuga hvali Bog*.; čudno mu presur.e scrce, kajti vidi, kako deia milost Božja, kar je že tolikrat bral. Se nektere potrebne r^či pove boiniku, potem pa, slišavši zvončka: )" vedno bližje, vzame nekaj aveč iz omare in jih nese poslom v orugi sobi, da naj grejo spodobno sprejet Boga v skrivnostni podobi. B rini kaplan stopi v sobo. Z omahljivimi koraki stopa proti mizi, podpiran od mladega strežaja. Položi sv. popotnico na pogernjeno mizo, potem se da peljati k bolnikovi postelji, sede k njemu in reče: „Zdaj pa drugi odstopite za nekoliko ea*a: kadar b'> treba, bom pozvončkal." Tiho odidejo. Mašnik pa se oberne '< bolniku, ter mu začne govoriti. Kaj sta govorila, to se vč le toliko, kar je bolnik, ves omečen, ginjen, pa tudi razveseljen, sam še pozneje povedal. '1 erda skorja okoli serca namreč se mu je jela mečiti na pohlevni nauk namestnika Gospodovega, debele solze so mu oblile obličje in glasno se je zjokal, on, ki že ni jokal od otročjih let, kteremu je bilo že tako dolgo oterpnjeno serce. Dal mu je du hoven sv. blagoslov in grešnik se je 3povedal. Kadar pa je bilo že V3e opravljeno, reče v pričo vsih : *) Job 21, 11 — 15. „Predno se še ločim iz sveta, častiti gospod, raj Vam še to, kar sem Vam zdaj pri sv. opravilu le po potrebnem povedal, bolj natančno razodenem ; tudi moji posli naj slišijo: bodi jim v svarilni izgled. Bog to spoznanje sprejn i za pokoro." Reče sklicati še vso drugo družino, tudi še pisarja. Duhoven prosi, naj le ob kratkem govori, če že to res hoče, da >e ne presili in preveč ne ipeha. Vsi se zb-ro in bolnik prične pripovedovati. (Dalje sledi.) CV'i7i»f#t"i pmšifiseiti . (Dalje.) 111. \nineii cerkvenega premoženja. Ni tedaj lahko m:>li'i bo j p...-"»nega in pravi "rrtga premoženja in posestva, k.i^or je cerkveno, ktjri o d^-r vano je bil» Cerkvi, (r-npodovi ?i«*ve«*i. 7.g 1) g« in bližnjega. Pa tudi ni lepšega, i-uijšega >n t »i 'g5«-ga namena, kot ga irr.a cerkveno pv^mt-ž« j in »■< sTvo, namrrč: poskerbovanje za p«;str< ji; «, » hr ambo in uo-pravo cerkvenih in duhovniških p« - pij, za opravo vnanje siužbe Božje, za m šno oblek •. sv-čav.. ir. drugo orodje, — za živež in opravke ma^t ikom in drugim cerkvenim služabnikom v hudih -!;.*kah, slabih letinah, v dragini in lakoti ub >gim v ž • ež in oh-anJ*''V. Ž" «v. Urban so o cerkvenem prem«-že i ali d«-bril tako določili: Vse reči, ktere verni Go-podu d^ru^jo, >e ne smej'? v nobene druge porabe ali »treh • ob-a;*.;ti, kakor le '«mn v cerkvene, in keršanskih bra*«»v in potrebnih: k<*r ^o obljube vernih, — d^dina ubog;Ii. Dokler so bile cerkve premožne, bile so tudi viadc in ljudstva premožne; od kar se j" i>a cerkvam pr«' in< žen;e in posestvo kratiti i:: jemati j I«), je> via • ■ in ljuds "a oboževati in prišle -o ob ZHd"l.eno, sporo-čeno: m Njego o zemeljsko telo je cerkev v svoji ve-soljnosti in vseskuunosti. P> zdra* i pameti, po postavi in pravu pa je reč, ki je komu poklonjena, pod- l jena, njegova prava lastnina; tako je tudi vse to. kar j" bilo Cerkvi, aii vel.ko v»-č Bogu samenu v počešen e, v prošnjo ali v zahvalo za zdravje aii k-iko otetbo po-klonjeno, podarovano, sporočeno: njegova prava lastnina. do ktere nihče drugi pravice nima. Le Bog sam je nie edino pravi lastnik. Zato je sv. Ambrož cesarju Teodoziju naravnost v obraz rekel: Kar je zgoij Božje, ni in ne more biti cesarjevo. Zato že staroda ne cerkvene postave od apostdj-skili časov kratenje, pokradenje, poropanje cerkvenega premoženja imajo in prištevajo za Božji rop (sacrile-gium), za božjeroparsko hudob;jo: človeka pa, kt»-ri se tega okriviči zoper Boga. kteri mu je dal rojenemu biti, in z >per Cerkev, ktera ga je po sv. kerstu prerodila, imajo za božjeropoika, ki mu žugajo in nakladajo naj hujši kazni. Ravno to poterjuje slehernega človeka zdrava pamet in naravno in pobožno čutilo, kdor ga še malo ima. (Dalje uasl.) Ot^led po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. I Za 1'irhn!) Ravnokar je prišlo na sviti«.: „$ionisckovo vodilo ali Sedmi šol keršanskega nauka za otroke, jta tudi za odraštnr. Iz ,,Drobtinic" pomnoženo na svitlo dal in založil Anton Pintar, iajmošter v Zal»-m Logu. Z dovoljenjem via. čast. Ljubljanskega knezoškotijstva. Natisnil R. Milic 187*3, prodaja M. Gerber po 30 kr." — G. Izdajatelj, kakor pravi v predgovoru, je z lepo knjižico, i»4 strani v mali osroerki, želel postreči zlasti svojim duhovnim tovaršem po kmetih, kjer otroci ne morejo celo leto in redoma v šolo hoditi, kakor po mestih, in je torej treba v krajšem času za potrebo v keršanškem nauku jih podučiti in za vredno pi ejemanje ss. zakramentov jih pripraviti. Utegne pa to „V« dilo" služiti tudi odraŠenim , zlasti za velikonočno spraševanje, pa s-taršera in vsim, kteri otroke v keršanškem nauku podučujejo. — Naj bo tedaj ta mali spominček nepozabljivega Slomšeka vsim gorko priporočen, posebno tudi ljubi mladini. Kdor pa hoče otročiča o Veliki noči za „pirhe" ali z birmskim zalim darilom razveseliti, lahko da to knjižico lepše vezati in jo podari otroku, s Čimur ga ne bo le samo razveselil, ampak mu tui'; koristil. Kako imenitno in s kolikimi duhovnimi dobrotami sklenjeno dobro delo ]e podučevanje keršanskega nauka, beri v novih bukvah P. Sajovica „Odpustki" stran 187 id. Tukaj bodi samo omenjeno, da očetje in matere dobijo 17.) Iz Notranjskega. (Xektert ortio■ iz življenja t č. ij. o. Kitnima Jrlenc-a.) (Dalje.) Veliko in kaj ginljivo je razlagal večne resnice na prižnici, ko ni bil navezan na enega ali na druzega, kakor v spovcdnici, ampak govoril in povedal popolnoma, določno, natančno, kakor je bilo potreba. Razlagal je med drugim v šent Jerneju srečo človeka, ki je zapustil greh, vernil se zopet na pravo pot, popisoval nedopovedljivo tolažbo spokornikov; kazal pot pokore, da se v dobrem ohranijo, rastejo, da zopet ne padejo; da v svetosti napredujejo in kar so poprej zamudili, nadomestijo. Popisoval, bi rekel, naj skrivnejše žilice človeške slabosti in zanjke hudobnega duha, s kterimi ta zakleti sovražnik človeštva duše lovi; svetoval pripomočke, kako naj slabo nagnjenje krotijo, skušnjavca premagajo; kako naj pri vsej svjji slabosti na Roga zaupajo; tolažil žalostne, posebno obupajočim dobre svete naznanoval. v njih rane vlival olja tolažbe in svetega upanja. In ko je s svojo ginljivo, ljubeznjivo besedo Vaih serca za se pridobil, peljal je poslušavce v duhu pred sedež milosti Božje, pred nebeško Jagnje, kazal plačilo za lepo, sveto, pobožno, neomadežano, ali vsaj v njegovi kervi očišeno življenje; razkazoval ne-izmirno veselje, ki jih ondi čaka, ako do konca zvesti ostanejo, kako se bodo ondi veselili z Bogom, z Marijo prečisto Devico, z vsemi svetniki, angelji, da Jagnje Božje samo bo njih duhovna jed, to je, njega bodo gledali obličje v obličje, vživali veselje, ki ne bo nikdar nehalo; vodil jih je v duhu v nebesa, da bi tim bolj jih vnel po večni domačiji hrepeneti, truditi se za ne- zmerno izvelič&nje in ako treba, dati tudi življenje, zakaj nebesa so vsega vredne. Take resnice razkladati, buditi v poslusavcih svete misli, želje, imel je o misijonskih praznikih naj večjo priložnost. Pri zjutranji sv. maši bilo jih je na stotine, včasi celo čez tisuč pri sv. Obhajilu; kakor bratje in sestre enega Očeta bili so pri eni mizi, poživljam z angeljsko jedjo. Vse te ravnokar z nebeškim Ženinom sklenjene duše, ki so s sv. Obhajilom zadobile zastavo večnega izveličanja, imel je pri veliki sv. maši ob 10 za poslušavce, izmed kterih jih je veliko sam bil spo-vedal in jim dal pravico pristopiti k mizi Gospodovi. Opazoval je že lahko v spovednici njih veselje in hrepenenje se z Jezusom zdražiti, vidil, kako so ga zvesto poslušali, prepričal se je tudi pred nekterimi urami, ko jim je kot sodnik, vodnik tolažnik kazal pot proti večni domačiji; toda še veliko bolj je vse to zapazil s priž-nice, kako ga zvesto poslušajo, vidil na njih obrazih veselje, zadovoljnost, kako da so v resnici na vse brit-kosti, težave vsakdanjega življenja pozabili med tako lepo slovesnostjo. Vide, kako ga vestno poslušajo, kako se jih Božja beseda prijemlje, vedoč, da govori z Jezusom zaročenim na serce; to ga je nenavadno navduševalo, in kakor se je na obrazih poslušavcev bralo veselje, zadovoljnost, gorečnost, pobožnost, vidilo se je vse to še veliko bolj nad P. Klemenom. Bralo se mu je na obrazu, razedevala je vsa njegova beseda, oči, vsa pridiga in veličastni nauki, vse je govorilo glasno, kako mu vse gre iz serca, kako da čuti, kaj govori. Opazo-vaje ga v taki vnemi in gorečnosti govoriti, vidilo se je, kako se je prepustil svojim čutilom, da je govorilo veliko bolj serce kakor jezik, kteremu je jezik le služil, da je občutke presajal in zlijal v pripravljene in za lepe nauke odperte serca poslušavcev. Ako je bil v spovednici riba v vodi, bil je na prižnici sokol, ki se je tej ptici enako v duhu dvigal visoko, peljal v duhu poslušavce v nadzemeljske, rajske višave, kazaje in po-pisovaje jim veselje, ktero njih gori v nebesih čaka, ako ostanejo zvesti obljubam, ktere so naredili pri obhajanji sv. misijona pred nekterimi leti, in kakor večkrat poprej, tako jih ponovili tudi zdaj o prazniku družbe za poštenje. Popisana je s temi versticami nekoliko njegova gorečnost in kako da so ga ljudje z veseljem poslušali, kako se jih je beseda njegova prijemala, kako se je vse to že na obrazu razodevalo; reči se vender smč in mora, da kar serce občuti, se ne da popisati zadosti. Več se tega prepriča tisti, kdor sam nekoliko opazuje; v resnici pa ve ceniti in o tem pravo prepričanje imeti le oni, ki je bil priča, sam vidil in čutil, in to so bili poslušavci, ki ranjcega č. P. Klemena ne morejo pozabiti. In ako je ranjki kot govornik glede svojih poslušavcev nepozabljiv, s tim ni rečeno, kakor da bi bil on križem-svet slovel kot imeniten govornik, izurjen na vse strani, kar koli tirja govorništvo, kot govornik, ki med drugim posebno na to gleda, kako bi svoje misli zavijal v lepe besede, izreke, kako bi govoril ali se ponašal. Skerbel je sicer za vse to in se potrudil tudi v tej zadevi, vender od te strani, edino le kot govorniku, ne gre mu toliko omenjena hvala, ampak čast mu gre veliko več kot katoliškemu pridigarju, ki je kakor v življenji, tako tudi na prižnici nehote razodeval ponižnost, ljubeznjivost, svoje blago za vse dobro in sveto vneto serce. Ne s svojo zgovornostjo si je pridobil serca poslušavcev, ampak pridobil si jih je veliko več s primerno izbranimi in še bolj premišljenimi verskimi resnicami, ktere je želel kot naj drajsi zaklad v njih serca pokladati, sejati seme Božje besede, saditi keršanske čednosti. Kar je govoril, šlo mu je vse iz serca, seglo pa tudi v serca poslušavcev; njegovi lepi nauki in njegovo blago serce, to jih je na-se vleklo. To je bil vzrok, da so vsi njegove pridige tako radi poslušali, da so jih tako ginile, ker so pretresale in spreobračale mnoge zastarane grešnike; spokcroike in zlasti obupajoče pa navdajale s tolažbo; ker so po njegovih pridigah od hudobnega duha in poželjivosti nadlegovani vedeli se zoper take napade vojskovati; pobožni bili v dobrem poterjevani in hodili od čednosti do čednosti; zakaj vedel je pridige tako vravnavati, da je sleherni več ali manj imel kot nauk in vodilo seboj domu vzeti; vedil posebno ob misijonskih praznikih dati kaj za spomin od te lepe slovesnosti. (Dalje nasl.) Il Tersta. (t Matija Skala.) Blagovolite sledeče verstice o ranjkem gosp. Matiju Skala-tu po „Danici" razglasiti. Objavili ste sicer že v zadnji „Danici" njegovo smert, pa to se mi zdi premalo pri duhovnu, kakor je bil g. Matija. Naj se kaj več zve o verlem možu, naj zvedo njegovi sorodniki, prijatli in znanci, kaj je bil ranjki, kako smo ga ljubili in spoštovali, in kaj smo ž njim zgubili. Mislim, da vsi, ki so ranjkega poznali, mi bodo radi priterdili, če rečem, da je bil duhoven kakor si jih mati Cerkev prav veliko sme želeti, in kakoršni so potrebni posebno v sedanjih bridkih časih. Po vsi pravici se sme reči, da je bil popolnoma duhoven, ker živel je edino le za svoj visoki poklic, poklic mu je bil vse, za njega je bil vedno ves vnet, njemu je daroval vse svoje dušne in telesne moči. Dasiravno je bil ko duhoven skoraj vedno bolehen, je vender, dokler je mogel, marljivo in z veseljem obdelava! vinograd Gospodov in veliko storil za Božjo čast in za blagor duš. Kako navdušen je bil kakor pridigar, neutrudljiv v spovednici, kako radodaren za uboge, in ves usmiljen in priden obiskovalec in tolažnik bolnikov, o tim vedo v Terstu še zmiraj veliko povedati, dasiravno je bil zdaj že več let v pokoju. Vediti pa je, da je bila fara pri novem sv. Antonu, kjer je ranjki kakih 20 let služil, in ki je še zdaj silno velika, pred leti še dosti veči in veliko bol] razširjena, in je bilo vender manj duhovnov kakor zdaj. Vsaki si potem lahko misli, koliko se je takrat, ko so ljudje še bolj pobožni bili, vestni duhoven, kakor je bil g. Skala, truditi in terpeti moral; sej takrat duhovni pri tej cerkvi po cele tedne niso prišli iz talarja. Pri tacih okolišinah pa, kakor mora vsak previditi, duhovnu ni bilo mogoče svojim dolžnostim zadostiti, kakor če se je popolnoma in do čistega daroval le svojemu poklicu. Pri vsem tem pa; da je bilo toliko truda in dela, je neutrudljivi g. Skala vender še našel časa za vpeljevanje lepih cerkvenih družb in pobožnost, pri kterih je ko goreč častivec Marijin na poviševanje češenja nebeške Kraljice poseben ozir imajo. Tako se je edino le po njegovem prizadevanji v Terstu vpeljala lepa bratovšina živega roženkranca, ktere je bil on ravnatelj in oskerbnik; in da je bil Božji blagoslov pri tem početji, pokazal je vspeh. Šteje namreč bratovšina sedaj 489 rož, to je, 7335 udov. Ravno tako je bil zastopnik molitvene družbe „naše ljube Gospe presv. Serca", kteri je pridobil^ veliko udov po Terstu in zunaj Tersta. Vstanovljenje Smarnic mesca majnika, ktere se zdaj po vsih cerkvah v Terstu obhajajo z veliko svečanostjo in jih verni močno obiskujejo, je po nekaj njegova zasluga. Nisem skoro vidil človeka, da bi bil toliko ljubezen, toliko zaupanje do Marije, toliko skerb za njeno čast imel, kakor ranjki. Ginljivo je bilo viditi, kako je vsako leto, se zdaj v pokoju, dolgo že preden so se Smarnice začele, skerbel, da so se cvetlice in druge reči pripravile za olepšanje Marijnega alturja. Sam je denar za ta namen nabiral in ni mu bilo odveč, da je po končanih Smarnicah sam cvetlice snažil, jih za prihodnje leto spravljal itd. Ni mu bilo dosti, da je za Marijin altar v cerkvi skerbel, napravil si je za majnik še poseben altar v svojem stanovanji, kamor je vsaki dan cvetlice od zunaj donašal in po dokončanem cerkvenem opravilu je še posebno češenje pred svojim alterjem vsaki dan obhajal. Ce se je pa v življenju njegova ljubezen do Marije že tako lepo razodevala, se je kazalu njegovo neomejeno zaupanje do velike pomočnice s-' posebno v njegovi bolezni. Nehote so se človeku solze ulile, kadar smo ga vidili in slišali, kako je v nar večjih težavah toliko ginljivo Marijo nagovarjal, kako jo je hvalil, kako je vse le po nji od Boga pričakoval. Vedno so bile njegove oči, polne žive vere in terdnega zaupanja, na Marijno podobo obernjene; vsak pežirek zdravil je z milim pogledom Mariji daroval, in prašan, kaj naj se mu bere, je odgovoril: Od Marije. Ze na zadnje, ko je bil na pol v nezavednosti in že ni mogel več govoriti, se je še večkrat slišalo iz njegovih ust presladko ime Marija. V vsi bolezni pa ni druzega Marijo prosil, kakor za poterpljenje in stanovitnost, in to mu je bila tudi Marija zvesto sprosils. Dasiravno je neizrečeno veliko terpel (3 mesce in pol je bil vedno v postelji, in zadnje tedne si že ni mogel nič več pomagati), se vender nikdar ni slišala ne nar manjši pritožba iz njegovih ust; vedno je le molil in hvalil J>oga in vdanost kazal v bolezni, ktera ga je mučila. Živo vero, terdno zaupanje, gorečo ljubezen do Boga in do Marije in popolnoma vdanost v Božjo voljo nam je ranjki v svoji bolezni molče lepši in bolj prepričavno pridigoval, kakor marsikteri zdravi govornik s cerkvenega odra. Kakor je bil gospod že v življenji zmiraj goreč častivec presvetega Kešnjega Telesa, tako je tudi med boleznijo nam dajal prelep izgled, kako se pristoji vsakemu, posebno duhovnu, moč in vreduost presv. Zakramenta častiti in ceniti. Vsako nedeljo in praznik so ga previdili, in še med tednom je večkrat prosil, da so ga poživili z nebeškim kruhom. In kolikrat je Boga zahvalil, da ima priložnost tudi v bolezni ss. zakramente večkrat prejeti. Naj še nekoliko omenim o njegovi gorečnosti kakor duhoven, sej ravno to je bilo, kar sem nar bolj pri njem občudoval. Vsak ve, kako lahko se s časom perva gorečnost za poklic v duhovnu ohlade. Britkc skušnje človeka tarejo; pričakovanega vspeha ne vidi, ljudje so nemarni, se ne zmenijo ne za prošnje ne za Zuganje, bolj ko se trudiš, slabši je dostikrat. Kaj čuda, če duhovna začne pogum zapušati in se nekdanja navdušenost zgubi. Kavno zato pa se nisem mogel načuditi, ko sera pri tem možu nahajal vedno enako gorečnost. Kakor na dan perve svete maše, tako pogumen, tako vnet, tako navdušen je bil v svoji starosti, v svoji bolezni za Boga in njegovo čast v vsakem obziru. Treba ga je bilo le viditi, e kakšno skerbjo se je k sv. maši pripravljal, kako pobožno je sv. daritev opravljal, kakšna ljubezen in hvaležnost se je po dokončanem presv. opravilu razodevala na njegovem obrazu. Posebno pa mu je bila pri sercu tudi sploh cerkvena snažnost, in nič ga ni tako žalilo in peklo, kakor, kader je vidil nesnažnost pri cerkvenih rečeh; zato pa je tudi vse svoje premoženje (1000 gl., ki jih je bil ne dolgo podedval za svojem bratom) naši cerkvi zapustil, z odločnim dostavkom, da se ima denar porabiti za cerkvene obleke in perila. H koncu naj pristavim še to, da so redovniki Tra-isti v Bosni ž njim zgubili zvestega prijatelja in veli-ega dobrotnika, že več lčt je namreč ranjki nabiral mile darove za nje, in jim za nabrane denarje tudi mnogokrat živeža in druzih potrebnih reči tukaj nakupoval in jim pošilja!. Tudi ti dobrotniki kristjanov na Turškem bedo torej za njega molili. G. Skala je bil kranjski Slovenec, rojen 1. 1811 v Vinjem verl.u pri Semiču,,brat pred 2 letoma umerlega Jakop.i Skala, župnika v Šentmarjeti. Umeri je, kakor je živel, umeri mirno in vdano; pogreb je bil silno lep, mnogo duhovnov in druzih vernih se ga je vdeležilo; žalovali smo sicer po njem, pa ob enem smo se tudi veselili niis!e«"i na bo/ato plačilo, ktero zvesti služabnik Božu gotovo že vživa v nebesih. *) Itr.zglccl po »vetu. v Rima so 4. aprila prisego opravili in kardinalski klobuk prejeli iz rok sv. Očeta kardinali: Ledohovski, DAvanzo in Franzclin. Leaohovski se je v imenu vsih treh v prelepem gov ru zalrail sv. Očetu. S?*. Oče so odgovorili s kratkimi besedami, da so hotli počastiti s škerlaton. preh.ta, ki je za bramb* pravic sv. Cerkve z dolgim zapertjem ječo storil častitljivo. Kavno tako so hotii st"/;ti en-mu izmed ud v Jezusove družbe, ki je vdana biagr.i keršauskega in deželskega občinstva in zato je postala tart n togoti brezbožnih. Podobno so omenili o D'Avai.zu ki ;o <;a tudi napadali sovražniki Božji. 7. aprila je bil ropet konzistirium v Vatikanu, v kte rem so sv. Oče »pr.i\iii obred ustnega zapertja in od-pertja z omeir,'vi-nC-hf>srtlfVl in novo luško ini-nisferstrn. . Novo lašk«. 1« vičarsk« ministerstvo je bilo 25. sušca r. 1. pri kralju x ikt r Einanvelu in mu je na glas priseglo zvestobo. P. tem so se instalirali v svoje nove službe. .,Unita" pristavlja: „kdo bo dopovedal veaeij«-, s kteri m o spr< je i ministerske listnice, po kterih so ze pa tu i tukaj, kdo so ti liberalci, ti mladi Italijani, kakošnega zi.ača.a, koliko velja njih prisega in njih mož-beseda! Minister za vnanjstvo Meiegari je bil že 1. 1*31 M»cmitov sozakletnik in tudi takrat je bil prisegel, pa vse drugač kakor zdaj v Kvirinalu pred Viktor Kmanveh in. Skoval je bil Macini n< ko dolgo prisego, ki se prič« i:ja z besedami: „V imena Boga in Italije'". (Ta vtliki prekucuh tedaj je smel še mešati „Boga*4 v politiko, kar pa novejši rogovileži ne terpe več, ker njih vera je brezboštvo.) Prisegel je Macini (in z njim Meiegari, pa morebiti tudi še kak drugi sedanjih laških ministrov) za „mlado Italijo" (Giovine ltaliai, prisege'., da se žertvuje vsega in za vselej na to, da vatanovi Italijo edino, svobodno in republikansko (slišite: republikansko?), da tudi svoje življenje posta\i z'\ ohranjenje skrivnost. Tako so ti človeki prisegli in „si klicali na glavo jezo Božjo (P ira di Dii), stud ljudski in sramoto prisegolomstva, ako bi svojo prisego izdali." , Unita" pravi: „To je prisegel Macini, gotovo tudi Meiegari in enako Depretis (predsednik novega mini-sterstva) , ne vemo, če tudi še kteri drugi novih ministrov". Macini je pred svojo smertjo dal na svitlo svoje spise, v kterih pripoveduje tudi to prisego in pravi, da pervi je prisegel on, pa „veiiko druzih" takrat z njim in pozneje. In kakošni možje da so njegovi tovarši, kaže Macini, ki se jezi, da tisti so postali potlej „dvor-jani, meš-tarji zmerne tovaršije, obrekovavci in prega-njavci svojih nekdanjih bratov". K sklepu zagermi nad njimi: , Io li aisprezzo" (zaničujem jih). „Unita" izpeljuje, da verjetno je bil tudi sedanji minister Nikotera takrat prisegel. Tedaj bi bili že trije naj znamenitiši sedanji ministri! Bil je Nikotera kos naj huje upalje-nega republikanca, - bsojen že tudi na vse žive dni v ječo; o Gaiibald vem rogoviljenji v Siciliji pa je prišel do S3pe in postal nekak komandant, vender z geslom, da nikoli v svojem življenji se ne bo vojskoval pod zastavo kacega kralja. Z sprejel osnovano postavo za katoliške ljudske šole, in naložil je deželnemu odboru, naj vladi izroči postavo in priporoči, naj se spremene tiste splošne politiške vravnave, ktere bi se ne vjemale s to postavo. — Razni vplivni republikanski poslanci v francoskem deržavnem zboru so žugali maršalu Mak-Mahonu, naj mars.ktere visi vojaške častnike zamenja z zmernimi republikanci, med drugimi generala Ladmirault-a in De Geslin-a, poglavarja in poveljnika v Parizu. Smešna prederznost je bila odbita. — Petrograjski časniki živo rešetajo Rusiji sovražni govor angleškega rninisterskega predsednika Disrael-a, ki ga je govoril undan v zbornici o obravnavi zastran tega, da se bode angleška kraljica odsihmal imenovala indijanska cesarica. Rus in Anglež si namreč zavidujeta napredke v Aziji. Ruski časniki pa bi svoji deržavi ruski bolje služili, ako bi caru svetovali, naj opusti mongolsko silovitost zoper katoliško vero ter naj katoličanstvu povsod saj toliko svobode pusti, kolikor je imajo pod angleško vlado. — Parnik „Pensilvania" je prinesel silo angleške robe na razstavo v Filadelfiji. — Vse novice zastran Bosne in Ercegovine se v tem razlagajo, ca vse pomirovanje je prazno. Strah pa mora prešinovati vsako občutno serce, kaj bo s kristjani vsih spoznavanj po Siriji, inuii Aziji, Palestini, ako se razpreže turški fanatizem in če vlade o pravem času ne poskerbe za varnost! — G. Perger, Kaši vski škof, je umeri. R. I. P. — Republikanec Tirard j«- v francoski zbornici nasvetova!, naj se poslanstvo francosko pri papežu čisto zatre; časnik ,,Rcpubiique Francaise" pa meni, naj se spremeni v prosto poročništvo. Lepi so to zastopniki katoliškega naroda! Naj grejo zastopati Dahomejce. — Najviši sodnija v Rimu je zavet gla pri-tožbe obsojencev v znani „lucijanski pravdi" ter ostanejo za vse življenje v ječo obsojeni: Luciani, Armati, Frezza, Farina in Morelli. — Prus svoj pot preganja katoliške duhovne. V hanoveranski okrajini je šest duhovnov dobilo povelje, da morajo fare zapustiti. — Namestuik v Koutz-u je pregnal rnnihe iz Jakobsdorf a z njih pose stva in polastil se je tudi cerkve, dasiravno je oboje last Kulmskega škofa. — „Unitali pravi, da program novega laškega rninisterskega predsednika Depretisa je ravno taki, kakor je bil njegovih predhodcev (ali pred-godcevV), ima namreč tri točke: 1. pagare: 2. pagare; 3. aneora pagare. (Plačaj! — plačaj!! — ie še plača)!!!) Laški časniki tudi pod novim ministerstvom pripovedujejo, da se pridno prodaja revežem v Rimu, ki ne morejo ,,pagare". „Voce della Verita" G. t. m. pravi, da je vidila dva voza zarubljene robe, revnih kmečkih stolov in enake revšine, peljati v davkarijo. Pred nekte-rimi dnevi je bil med zarubljeno robo stol, celili šest centezimov vreden (kaka 2\ solda). Tudi so vidiii šta-cunsko okno med tako šaro. Tako se Italijani čedalje bolj „oprostujejo" — sej „liberalci" tolikanj kipe za ,,blagor ljudstva"! — Francoski časniki pišejo, da Gam-betta, predsednik proračunskega odbora v Versailles u, je 23. grudna 1870 pisal svojemu prijatlu Freycinet-u: „Mi bomo spodili, če treba, banko „de France"! Dandanašnji je („pervi francoski poštenjak") Gambetta velik kapitalist, celo milijonar, in ne mara pričenja bivati konservativec!" in naj bojo priporočeni v daljno priprošnjo pobožne bratovšine. Pri sv. Luciji, 30. sušca 1876 p. Tominu. Marija Manfreda in ofr0. — Blaženi Joahim Sienski je bil že v svojem 14. letu od sv. Filipa Benicija sprejet v red služabnikov Marije Device VII žalost, pa iz ponižnosti ni hotel sprejeti mašniškega posvečenja. f v 47. 1. svoje starosti 1. 1305. Danes je zadnji krajec ob 9. uri 35. m. zvečer. 17. Ponedeljek velikonočni. Zapovedan praznik. Sv. Rudolf\ deček, je bil 1. 1287 od judov v Bernu na Švicarskem »krivsi umorjen. — Sv. Liberal, Benečan spozn., se je z vso gorečnostjo zoperstavijal arijanski krivi veri, zato je silovito preganjanje terpel. 1*. Torek velikonočni. Sopraznik. — Sv. Apolon ij y rimski svetovavec v mestnem starašinskem zboru, sprič., je bil pod cesarjem Komodom od svojega služabnika izdan, da jc kristjan; na povelje je zložil spis« k. v kterem ,e izverstno zagovarjal svojo vero; ta spisek je bral v mestnem zboru; vender pa je bil od starašinstva k smerti obsojen in ob glavo djan 1. 189. — Sv. (ialdln, kardinal in škof v Milanu, spozn., je po dokončani priaigi zoper krivoverce svojo dušo izdihnil Bogu v roke 1. 117»». II'. Sred«. Sv. Ae on IX. papež spozn., nemec v Alzaeiji rojen, je 5 let vladal sv. Cerkev. Normani, ki so bili njegovo deželo napadli, ondi ropali in morili, so njega 9 mescev zapertega im*li. y 1< >55 — Sv. Timon, izmed pervih sedmerih nov, je po mnozih krajih av. evangelij oznanjeval, posiednjič je bil prišel v Ko-rint, kjer so ga judje in gerki na germadi žgali, ogenj pa ga ni poškodoval: posiednjič ie na križ pribit dokončal svoje mučenstvo. — Sv. V trn ar, deček, ki ga je njegov očem hudo preganjal, je bil veliki četertek I. 12s7 po prejetem sv. Obhajilu od judov umorjen, ker bi bili radi sv. llostjo v njem našli. 20. Četertek. Sv. Viktor, sprič, je bil s svojimi osmerimi tovarši pod cesarjem Dioklecijanom mnogotero mučen in posiednjič umorjen. — Sv. Neža, devica dominikanskega reda, rojena na Toškanskem, je 15 let ob samem kruhu in vodi živela, f 20. apr. 1317. 21. Petek. Sv Anzehn, Škot Kanterburški na Angleškem, spozn. in cerkveni učenik. v 21. apr. 1109.— Sv. činf-on, škot v Selevciji, sprič., je bil na povelje perzijanskega kraija Saporja zagrabljen, vklenjen, pred sodnike vlečen in v temno ječo veržen, ker ni hotel moliti solnca, temuč je stanovitno spoznaval Jezusa Kristusa. V tej ječi je bilo zapertih sto ljudi, med njimi so bili nekteri Škot je, mašniki in kleriki. Vsi so bili vpričo Simeona ob ulavo djani, posiednjič so tudi njemu glavo odsekali 1. 341. 22. Sahotii. Sv. liotvr, papež sprič., se je krepko ustavljal krivovercu Montanu, od kterega je bil Še celo učeni Tertulijan zapeljan. Vladal je sv. Cerkev 9 let, in je prejel mučeniško krono 1. 177. — S V. Kaj, papež sprič., je 12 let vladal sv. Cerkev, in je pod cesarjem Dioklecijanom dok« nčal svoje mučeništvo 1. 296. — Sv. Teo*l*>r, spozn. škof v Anastazi jopolu na Jutrovem, velik čudodelni k. v 22. apr. 013. Iz Ljubljane. Katoliška družba za Kranjsko bode imela Belo nedeljo, 23. t. m., letni shod v svojih stanovanjih v Viranto\i hiši. Prične se o poli šestih popoldne z nagovorom g. predsednika, nasledujejo poročila. volitev novega odbora in posiednjič tombola. Vojaško. Prestavljenih bode to leto, nekaj spomladi, nekaj jeseni, več vojnih kerdel, in sicer: 13 polkov pešcev, 0 lovskih bataljonov in 0 konjiških polkov. — Seli se n. pr. peš-polk št. 32 iz Žare v Celovec, št. 47 iz Celovca v Trient, št. 53 iz Trienta v Ljubljano, št. 40 iz Ljubljane v Terst, št. 10 iz Tersta v Polo.— Lovski batalijon št. 7 iz Novega mesta in št. 19 iz Celja, oba v Dalmacijo, št. 2<» iz Maribora v Dunajsko Novo mesto, št. " iz Ptuja v Novo mesto (Hudolfovo), vse spomladi. U Smarjete. O pokojnem o. Klemenu sem mislil tudi jaz zapisati nektere čertice iz njegovega zares sve- tega življenja za „Danico"; pa g. pisavec iz Notranjskega ga prav lepo popisuje, in k temu nimam druzega pristaviti, kakor da je pokojni ravno s tako vnemo hodil več let po štirikrat tudi v Podgrad, kjer so imeli stanovi svoje posebne misijonske praznike. Zares je on ves gorel za zveličanje duš; po pravici mi je neki dan rekel eden njegovih sprednikov: ,,0. Klemen bi rad kar na enkrat ves svet v nebesa spravil". — Njegovo ljabeznjivo obnašanje ga je vsacemu hitro prikupilo; gotovo ga bodo še dolgo pomnili vsi, ki so ga poslušali v spovednici ali ca prižnici. Naj za na3 Boga prosi! «7. V. Znad Iderskih višav, 8. mal. travna. Sneg dobro kopni, v nižavi ga je popolnoma spravilo; mi vender ga še imamo za 2 čevlja počez, zakaj bilo ga je do poldruzega sežnja ob enem času, in pozneje, ko se je bil že močno stisnil, padel je bil še dvakrat, ter ako bi bil ves skupej, kar ga je bilo to zimo padlo, bilo bi ga gotovo 2 sežnja, pred več kot manj. Včeraj so šli vper-vič od ss. treh Kraljev z vozom v Idrijo; ljudje so tedaj cele tri mesce živež iz Idrije na herbtu nosili, kar je tu silno težavno, ker jih veliko ob rokah živi, so namreč kovači, in cesarski gojzdni delavci. Zraven je bila pa lansko leto še toča pobila; — take letine še ne pomnilo v nobenem oziru. ") PreSVitli škof teržaški SO podelili obema svojima četertoletnikoma gg. Fr. Comraisso-tu in Jos. Močilni-kar-ju 5. aprila subdijakonat, 7. dijskonat, 18. p-* ju posvete mašnika. Mil. g. knezo-škof Lavantinski se podajo kmalo pc velikonočnih praznikih v Rim. V Št.-Andreju na Koroškem je 30. sušca t. 1., v 63. letu, umeri tudi v Ljubljani znani pridigar č. g. Jožet Klinkowstrom S. J. Akoravno je bil njegov oče v začetku protestant ter spreobernjenec, je vender ranjkiod perve mladosti bil silno navdušen za duhovski stan, v kterem je goreče delal z obilnim sadom. Na Dunaju je bila cerkev napolnov-ma pri njegovih pridigali; cesarska rodovina in naj vikši gospoda ga je hodila poslušat. Bog mu daj večni mir! „Vse za prekucnile in nič ne za katoličane",.je geslo v Verzalju v francoski zbornici, meni „Unita". Čemu so pa „katoličani4< take verske sovražnike volili? Taka se dandanašnji skor povsod godi: pri volitvi dati glas, če je treba, zelenemu satanu, potlej pa cviliti in tarnati, ko vas teptajo! Sej tega hočete. MMnhorske spremembe* V Lavantinski škofiji: C. g. Jože Muha je postal provizor v Dobji. — Č. g. Juri Marinka, župnik v Dobji, je 4. t. m. umeri. R. I. P. — Dobijska fara je razpisana do IS. maja t. 1. Uobroini darovi• Za napravo neozdravljivih v Ljubljani: Prejel gosp. K. Ileidrih: V. č. g. B. 3 gl. — Po g. Spendalu neim. 1 gld. Za sv. Očeta: Z J. od g. G. A. 7 gl. Za afrikanski misijon: Po č. g. T. Kajdižu 3 gl. Za varite Božjega groba: Po č. g. fajm. T. Kajdižu 3 gl. — Po č. g. Ant. Lušinu s Podkraja 2 gl. 36 kr. — Iz Horjula 3 gl. *) Zarad sporočenega vse prav. Pozdravljeni! Vred. Odgovorni vrednik: Loka Jpran. — Tiskarji in založniki: Jnipf liiazi:lH>vi dediči v Ljubljani.