Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol lela.......15'— za četrt leta.....« 7-50 za I mesec......« 2"50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 49 II. letnik Tretja proslava ujedinjenja Slovencev in Hrvatov s Srbi. V sredo, 1. decembra smo v tretjič proslavili znameniti zgodovinski dan, ko so narodni zastopniki Slovencev in Hrvatov svečano proglasili z regentom Aleksandrom državno ujedinjenje troimenskega plemena Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodno navdušenje je bilo v prvem hipu nove dobe na vrhuncu. Polagoma se je poleglo, prišli so dnevi trdega dela, prišle še marsikatere bridke preizkušnje. Vsak trezen poznavatelj naših razmer je moral vedeti, da bo treba napornega dela, predno se za silo zacelijo rane, ktere je svetovna vojska zasekala vojskujočim se narodom, zlasti še nam Slovencem, Hrvatom in Srbom. Kdor pa se je udajal prijetnim sanjam — in teh je bilo pri nas mnogo in mnogo — da se razmere črez noč zboljšajo in povrnejo predvojni dobri, ali pa še celo boljši časi, se je čutil nekako prevaranega, ker se to ni zgodilo. Iz tega jo sledila pri mnogih nezadovoljnost in ker ti nezadovolj-neži niti sedaj niso hoteli trezno premisliti in presoditi razmer, niti sedaj niso našli pravega krivca. Čisto po krivem so začeli dol-žiti radi slabih gospodarskih in političnih razmer našo mlado državo, zlasti njene glavne predstavnike Srbe. To nezadovoljnost med prebivalstvom pa so še širili in večali razni temni elementi, ki so hoteli v kalnem ribariti. So to elementi, ki bi radi radi tegn razbili našo državo, da bi mogli sami potem po svoji volji in v svojo korist gospodariti. V obmejnih pokrajinah, zlasti pri nas na Štajerskem, so med temi ljudmi zlasti še tujerodci in narodni odpadniki, ki so svoj čas ravno z narodnim odpadom prišli do gospodarske moči in politične veljave. Ti ljudje ščuvajo in hujskajo proti naši državi, ne zato, ker je v naši državi slabše nego v sosednjih državah, recimo v Avstriji. Oni dobro vedo, da je pri nas mnogo bolje, saj njihovi pristaši silijo iz Avstrije k nam. Ali tem hujskačem se sedaj pri nas ne godi več tako dobro, kakor poprej, ko so imeli oni vso gospodarsko in politično moč v rokah, ki so jo med nami neovirano izvrševali. Zato sejejo nezadovoljstvo med ljudstvo z neopravičenim ščuvanjem, češ morda so le posreči razbiti državo in priti do nekdanje moči. Ravno to napenjanje sovražnih elementov pa mora vsem trezno mislečim ljudem odpreti oči, da vidijo, kjo so naši ncprijatelji, kje pa prijatelji. Ko so kmalu po polomu nenasitni Labi zasedali naše kraje in hoteli že vkorakati v Ljubljano, kdo se jim je odločno ustavil rn zaklical: Stoj: No kbi-aka naprej, sicer imaš opraviti z nami! Bih eo Srbi, ki so že takrat preprečili, da si nista Lah in Nemec nas vseh lepo med se razdelila. Res je, da smo izgubili važne dele našega narodnega telesa med Lahe in Nemce. Ali če hočemo upati, da ohranijo ti rojaki narodno zavednost, da ostanejo v kulturnih stikih z nami, da se kedaj celo oproste tujega jarma, ali bi jim mogli mi ostali Slovenci sami nuditi toliko moči, nego če smo združeni a Hrvati in Srbi v enotno, močno državo ? Sicer pa si noben trezen človek niti mislite ne more, kaka bi bila gospodarska in politična samostojnost onega milijona nas Slovencev, ki smo že'svobodni. Naša rešitev je v močni enotni državi v Jugoslaviji.