LETO IX
ŠTEVILKA 99
31. DECEMBRA 1975

brestov
lasilo delovne skupnosti

lv«»»6O6»WwWWWWiWBWXi6M0C000wwwwWS«»666o»00W00CwwW99(8866665»WwwwM8fi^^
88S6M»OwOO»Mww9fi8i8ča6660wWwWMM99S»6iSS66566»WwQfiQwM9^^
Veliko nalog tudi za prihodnje leto
letošnje gospodarjenje in kaj nas
ČAKA V PRIHODNJE
, KO SMO SPREJEMALI GOSPODARSKI NAČRT ZA LETOŠNJE LETO smo poudarili, da temelji BOLJ NA NAŠIH MOŽNOSTIH KOT NA OCENAH TRŽNIH GIBANJ DOMA IN NA ZUNANJEM TRGU. DOGAJANJA SO MED LETOM ŽAL POTRDILA TE OCENE.
naša gospodarska gibanja 3.
Ob koncu preteklega leta smo lahko opazili precejšen optimi-Zern v napovedih. Ocene so se nagibale, da bo v drugem polletju 1975 uspelo zaustaviti naraščanje recesije v mnogih zahodnih državah. še več, proti koncu leta naj bl prišlo do rahlega oživljanja gospodarske rasti. Ugotoviti pa ntoramo, da so bile te napovedi Preveč optimistične in da razvoj nT /el v to smer. Nekatera ža-risca.. mednarodne gospodarske recesije so se celo poglobila. Posledice teh kriznih gibanj so se jnočno odrazile tudi v našem celotnem gospodarstvu. Stopnja gospodarske rasti je namreč močno odvisna od rasti izvoza, Saj si mora naše gospodarstvo Prislužiti okrog 30 odstotkov svojega dohodka z izvozom na tuja tržišča.
Tak?, tržna (krizna) gibanja na unanjib tržiščih so vplivala na ase gospodarstvo predvsem z
naslednjimi pojavi:
L z velikim zmanjšanjem izvoza;
• s padcem cen surovin na svetovnih trgih, katerega pa ni spremljal padec domačih cen surovin;
to nesorazmerje v cenah surovin je zmanjšalo našo konkurenčno sposobnost pri izdelkih višje stopnje predelave;
4.	naraščale so zaloge gotovih izdelkov.
TEŽAVE Z IZVOZOM
Statistični podatki kažejo, da je izvoz lesne industrije v Jugoslaviji v devetih mesecih letos primerjalno z istim obdobjem lani dosežen le z indeksom 65. V Sloveniji je ta indeks nekoliko večji in sicer 75. Do konca leta tudi ni pričakovati boljših rezultatov.
Kako je s padcem lahko to posebej pokažemo s primerom žaganega lesa jelovine in smreke, ki je dosegla le 72 odstotkov cene iz 1. 1974. Nekateri drugi polizdelki so še v mnogo slabšem položaju. Posebno slabi rezultati so pri izvozu žaganega lesa, saj se je izvoz letos zmanjšal za polo-livico. Izvoz žaganega lesa trdih listavcev (bukovina) pa je dosegel komaj 15,5 odstotka od izvoza v letu 1974.
Izvoz pohištva se giblje vrednostno skoraj tako kot v prejš’ njem letu. Ti podatki sami zase
dovolj zgovorno pričajo, da je v lesni industriji področje izvoza izredno kritično. Sicer moramo ugotoviti, da ni samo lesna industrija zaostala v izvoznih rezultatih, pač pa je to več ali manj lastno vsem gospodarskim dejavnostim. Ocena za celotno gospodarstvo je, da bo izvoz manjši za 8 odstotkov kot v letu 1974.
IN DOMAČE RAZMERE?
Predelovalna industrija si je prizadevala, da bi izpad izvoza nadomestila na domačem tržišču. Rezultati so bili tudi ob tem negativni. Tržna situacija je bila doma skrajno neugodna. Na zmanjšano povpraševanje je sledil še ukrep težjega pridobivanja potrošniških kreditov (polog od 20 na 30 odstotkov). Prodaja se je skoraj prepolovila. Proizvodnja ni takoj reagirala na ta negativna gibanja. V prvem tromesečju opazimo še vedno dokaj visoko stopnjo rasti gospodarstva, seveda pa so zaloge skokovito naraščale. Na taka gibanja v gospodarstvu je reagiral Zvezni izvršni svet z restriktivnimi ukrepi v drugem polletju. Ti ukrepi so predvsem zaobsegali: zaviranje investicijske porabe, zaviranje stopnje zaposlovanja, zaviranje uvoza, zaviranje emisije dinarja in zmanjševanje fiktivnega dohodka z odpisom zastarelih terjatev. Posledica vseh teh ukrepov je bil padec gospodarske rasti.
Težji pogoji gospodarjenja tudi niso vplivali na vse gospodarske dejavnosti enako. Primerja-
va slovenske lesne industrije z gospodarstvom Slovenije daje naslednjo sliko gospodarjenja za devet mesecev:
1.	celotni dohodek
2.	porabljena sredstva
3.	amortizacija
4.	družbeni sektor
5.	število zaposlenih
6.	poprečni osebni dohodek
7.	ostanek dohodka
8.	sredstva OZD amortizacija, osebni dohodki in ostanek dohodka
9.	ostali udeleženci v delitvi
Podatki nam kažejo, da smo v lesni industriji dosegali precej slabše rezultate kot poprečno v gospodarstvu Slovenije. Taka neugodna gibanja so bila tudi vzrok, da je zvezni izvršni svet sprejel, sklep, da se za pohištvo zmanjša prometni davek za 6 odstotkov in polog pri potrošniških kreditih od 30 na 15 odstotkov od vrednosti kredita. Ti ukrepi so vplivali, da se je pohištvo delno pocenilo in da je promet v drugem polletju začel blago naraščati. Ugotoviti pa moramo, da povpraševanje proti koncu leta ponovno pada.
KJE SMO MI?
Primerjava naših rezultatov s poprečjem panoge odkriva še močnejša odstopanja v našo škodo. Močno se je poslabšal mate-
rialni položaj panoge in zaostajanje v osebnih dohodkih; to so glavne značilnosti zaostajanja panoge in tudi Bresta v primerjavi
SRS	Lesna ind. Brest	
131	122	131
137,3	128	145
123,1	120	128
125,3	lil	102
105,8	101	101
135	120	121
114	76	30
132	106	
133	122	—
s panogo. Vzrok za		zaostajal
rezultatov je gotovo v zmanjšanem obsegu prodaje in v velikem naraščanju zalog gotovih izdelkov. Velik del družbenega proizvoda je ostal nerealiziran v za logah. Vse te težave smo intenzivno spremljali vse leto. Izdelali smo tudi stabilizacijski program, začeli akcijo za zmanjševanje stroškov. Vse naloge v stabilizacijskem programu so imele in imajo glavni namen znižati proizvodne stroške in povečati plas-man naših izdelkov na domačem in na tujih trgih. Določeni pozitivni premiki so doseženi, vendar nas tu čaka obilica nalog, ki jih bomo morali reševati v prihodnjem letu.
Takšna krizna gibanja so poleg negativnega vpliva na rast zalog vplivala tudi na zaostaja-
(Konec na 2. strani)
cSzecnC) a 1976!
Spet se izteka leto... Človek pravzaprav ne ve, zakaj se znajde (ali iz tradicije ali potrebe) v čudni notranji zahtevnosti: sem pa tja je potrebno obračunati s samim seboj, s svojimi življenjskimi cilji, uspehi in neuspehi, hotenji, padci... Potrebno se je zamisliti o svojih razmerjih do soljudi, do skupnosti, ki jo sooblikuje in ga oblikuje, potrebno je pretehtati, kaj smo kot samoupravno izoblikovana skupnost dosegli in kaj smo k temu kot njeni nujni, bolj ali manj potrebni delčki prispevali.
Previharili ali pa samo zabeležili smo spet eno leto. O gospodarskih in samoupravnih uspehih ali neuspehih, pa o vseh naših prizadevanjih za čim boljše gospodarjenje govorilo v tej številki ali so govorili o tem vse leto številni drugi prispevki.
Želeli bi, da bi tako prizadeto in zavzeto naši številni sodelavci tudi v prihodnje spremljali vse utripe našega gospodarskega in družbenega življenja. Naj jim ob tej priložnosti velja iskrena zahvala za tvorno sodelovanje!
Videti je, da smo se v naši samoupravni družbi le dokopali do spoznanja, kako potrebna je celovita obveščenost slehernika, ki želi in mora soustvarjati naše odnose v imenu tako imenovanega »jutri«. Zato upravičeno pričakujemo, da boste s kritičnimi in tvornimi prispevki tudi v prihodnje gradili našo skupno tribuno mnenj, predlogov in pripomb. Obračuni o sebi, o naših medsebojnih odnosih, o gibanjih v naši širši družbeni skupnosti naj bi še vnaprej oblikovali podobo našega glasila. To bo dragocen prispevek slehernega delavca k še toplejšim medčloveškim odnosom, ki naj postanejo temelj socialistične samoupravne družbe.
Samo še to: tudi letos smo ob novem letu, čeprav s težavami, spet pripravili novoletno prilogo, ki naj bi bila zabavna. Letos je to OBSODNIK. Ne vemo še, zakaj; ali da bi z njo obsodili naše napake in slabosti ali da bi drugi obsodili nas, ker o njih pišemo. Vsekakor je naše hotenje ob tem pozitivno (vsaj po našem mnenju) in dobronamerno.
Dovolj! Raje si iskreno stisnimo roke in si zaželimo srečno in ustvarjalno leto 1976!
Urednik
Veliko nalog tudi za prihodnje leto
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje osebnega standarda. Nominalno bodo osebni dohodki letos večji za 14 odstotkov, kar pomeni, da je realni osebni standard precej nazadoval. Upoštevati moramo nenormalno visoko rast osebnih dohodkov v letu 1974, kar za 38 odstotkov. Tako lahko ugotovimo, da so naši osebni dohodki nad poprečjem panoge za okrog 4 odstotke.
Hitra rast zalog gotovih izdelkov je negativno vplivala tudi na obseg proizvodnje. Vse temeljne organizacije so sicer izdelale za poprečno 14 odstotkov več kot v prejšnjem letu, vendar nekatere izrazito odstopajo od planskih zadolžitev. Odstopanja so večja pri tistih izdelkih, kjer je bilo povpraševanje izrazito manjše (kuhinje, blazinjeno pohištvo, stoli). Vse težave več ali manj prenašamo tudi v naslednje leto, zato bomo morali prav gotovo angažirati vse sile za uresničitev planskih nalog.
Poleg reševanja najrazličnejših vprašanj v proizvodnji smo bili letos močno angažirani pri dokončanju investicijskih del na novih objektih žage in mehaniziranega skladišča hlodovine v temeljni organizaciji TLI Stari trg. Mehanizirano skladišče je sicer skupna naložba z Gozdnim gospo-spodarstvom iz Postojne. Zagal-nica v Starem trgu obratuje že nekaj mesecev in dosega rezultate, ki smo jih pričakovali s programom izgradnje.
Tudi gradnja nove tovarne ivernih plošč v Cerknici gre h koncu. Njeno redno obratovanje pričakujemo že februarja naslednjega leta. Redno obratovanje novih kapacitet bo prav gotovo pripomoglo k razbremenjevanju sedanje proizvodnje in k boljšim proizvodnim in ekonomskim rezultatom v prihodnosti. S temi, čeprav velikimi naložbami, niso izčrpane možnosti za modernizacijo in druga vlaganja. Pred nami je novo srednjeročno plansko obdobje. Potrebno bo posvetiti vso pozornost modernizaciji in zamenjavi delovnih sredstev v sedanji finalni proizvodnji. Poleg zamenjave dotrajanih delovnih sredstev bomo morali veliko po zornost posvetiti vlaganjem v prodajno mrežo. Vlagati bomo morali za razvoj na domačem trgu v lastno in trgovsko mrežo naših poslovnih partnerjev, pa tudi v mrežo na zunanjih tržiščih.
PRIHODNOST NI TAKO ČRNA
Ob oceni, da je situacija zaskrbljujoča v naši panogi in v vsem gospodarstvu, pa tudi na Brestu, moramo ugotoviti, da pogledi v naprej niso tako črni. Upoštevati moramo, da v prihod-
1
njem letu le vključujemo velike nove kapacitete. Nove kapacitete imamo tržno pokrite, v oskrbi s surovino in tudi zagotovljen plasman.
Kaj nam ostaja? Ali bolje, kje bo tržišče našega dela v prihodnjem letu? Na prvo mesto bomo morali dati vsekakor poglabljanje stabilizacijskih prizadevanj. Vložiti bomo morali vse sile za dosego boljših rezultatov na področju. izvoza, za rentabilnejše poslovanje, za zmanjševanje vseh stroškov in skrb za takšen standard zaposlenih kot doslej.
DOSTI NALOG V PRIHODNJE
Drugo veliko področje prihodnjega delovanja je samoupravno organiziranje. V okviru Bresta imamo v načrtu oblikovanje dveh novih temeljnih organizacij združenega dela (tapetništvo, maloprodaja). Vložiti pa bomo morali več naporov tudi v širšem povezovanju, pomagati izoblikovati in programsko utrditi SOZD Slovenijales in poiskati ustrezno obliko sodelovanja znotraj naše regije. Politična izhodišča za vse te naloge so že začrtana, zato bomo morali prispevati kar največ strokovnega dela, da zastavljene cilje tudi uresničimo.
Prihodnje leto je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Že v prvih treh mesecih bomo morali dokončno izdelati srednjeroč-
ni program razvoja, Razvojni program bo moral biti usklajen v regiji, v SOZD Slovenijales in v okviru Slovenije. Vprašanja s tega območja so tako obširna, da bo že sama vsebina zahtevala posebno obdelavo, zato ob tej priložnosti tega ne bi posebej opisoval.
Tudi ostale naloge, ki jih načrtujemo za prihodnje leto, niso nič manj pomembne. Organizacijsko in samoupravno je treba utrditi inovacijsko dejavnost znotraj Bresta. Potrebna je organizacija strokovnih služb v Brestu, da bi kar najbolj učinkovito prilagodili strokovno delo samoupravni. organiziranosti v Brestu. Doseči moramo večjo povezanost in s tem odgovornost strokovnega dela. S tem. je povezana tudi sitemizacija delovnih mest in do konca leta uvedba vrednotenja dela po Work factorju. Tako bi čimbolj približali nagrajevanje samemu delu oziroma rezultatom dela. Odpraviti bomo morali tudi uravnilovko v nagrajevanju, kar je močno prisotno v seda njem sistemu.
Nalog je veliko. Morda vseh ne bomo uspeli rešiti povsem. Del nalog se prenaša tudi iz letošnjega leta; vse življenje se namreč ne konča ob starem letu in začenja v novem. Uspehi pa so vidni na vseh področjih našega dela in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.
Ob vstopu v novo leto želim vsem članom delovne skupnosti Bresta veliko osebne sreče in de-
Iz montažnega oddelka v Tovarni pohištva Cerknica
DellmoM kar sami ustvarimo
lovnih uspehov.

Inž. Jože Sterle
Plan za prihodnje leto
Nadaljevanje stabilizacijskih prizadevanj ® Obseg proizvodnje tudi v letu 1976 večji ® Skrb za prodajo doma in v izvozu • Osebni dohodki skladni z rezultati gospodarjenja.
KDAJ NOVI SPORAZUM O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV?
V zadnjem času je mnogo vprašanj, kdaj bomo sprejeli novi samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Za leto 1976 so temeljne organizacije pripravile letne plane na podlagi enotne metodologije planiranja in zastavljenih ciljev gospodarjenja. Prav gotovo dajemo osnovno težo v planih nadaljevanju stabilizacijskega programa in varčevanju.
Leto 1975 je bilo leto izgradnje velikih investicijskih objektov, ki bodo dali prihodnje leto prve rezultate in zagotovile surovinsko osnovo za prihodnjo rast proizvodnje pohištva. Na podlagi tržnih izhodišč in ocen ter razpoložljivih proizvodnih kapacitet so pripravljeni proizvodni programi za vsako temeljno organizacijo. Tako pripravljeni proizvodni programi naj bi ob realni produktivnosti dela (povečanje le-te ocenjujemo za 6 do 7 odstotkov) omogočili večje in ugodnejše doseganje dohodka in ostalih učinkov gospodarjenja.
* j||šj
Tudi v prihodnjem letu predvidevamo rast proizvodnje
Pri tem ne smemo zanemariti, da so plani grajeni tako, da upoštevajo načela resolucije ter prihodnji razvoj in krepitev samoupravnih odnosov.
Obseg proizvodnje bo narastel za 44 odstotkov. Če izločimo vpliv proizvodnje v novih kapacitetah, pa bo rast obsega proizvodnje za 20 odstotkov.
Prav gotovo dajemo osnovno težo v planu za leto 1976 področju prodaje, pri čemer se vprašanja izvoza lotevamo dolgoročno in vsestransko. Izvoz dejansko postaja možnost za usklajevanje proizvodnje in prodaje ter za razvoj normalnega proizvodnega procesa. Zato so naloge na področju izvoza, zastavljene v planu za leto 1976 izrazito obvezujoče.
S povečanjem obsega proizvodnje in prodaje pa kažejo težnjo rasti tudi celotni dohodek, družbeni proizvod in dohodek. Dohodek, dosežen v letu 1976, naj predstavlja dejansko rezultate dela in gospodarjenja TOZD in delovne organizacije.
Z rastjo dohodka so dane možnosti tudi za povečanje osebnih dohodkov, ki so letos počasneje naraščali. V letu 1976 dobivamo z izdelavo novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov realne možnosti za uvedbo nagrajevanja po minulem delu. Ta oblika nagrajevanja bo v letu 1976 sestavni del sistema nagrajevanja, kar naj bi pozitivno vplivalo na stimulacijo delavcev za povečanje produktivnosti dela in boljše go-gospodarjenje. V letu 1976 bomo nadaljevali z	uveli avl jan jem
ustavnih določil v združenem delu, tako da bomo še trdneje izoblikovali dohodkovne odnose med TOZD in na ravni SOZD.
S tako sprejetim planom lahko pričakujemo uresničitev zastavljenih ciljev in stalno rast gospodarjenja ob prihodnji krepitvi in razvoju samoupravnih odnosov.
B. Mišič
Pri tem ima večina v mislih, kdaj bomo v naš samoupravni sporazum vključili vrednotenje delovne dobe kot oblike minulega dela.
Poudariti je treba, da je to samo del tega sporazuma, saj do sedanji obsega kar sedemnajst poglavij od oblikovanja in delitve celotnega dohodka, delitve dohodka pa do podrobnejših določil o osebnih dohodkih in prejemkih.
Nov sporazum bo moral temeljiti na družbenoekonomskih odnosih, ki so bili sprejeti z ustavo, predvsem pa bodo podrobno opredeljeni z zakonom o samoupravnem združenem delu, ki bo predvidoma v razpravi v prihodnjih mesecih. Prav tako bomo morali pri oblikovanju našega sporazuma upoštevati samoupravni sporazum lesne industrije, ki smo ga sprejeli letos ter območni samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, ki pa še ni sprejet.
Pred nami je tudi razprava o gospodarskem načrtu za prihodnje leto. V tem dokumentu bomo predvideli, kaj bomo dosegli, koliko bomo prigospodarili, kakšen bo obseg celotnega dohodka, dohodka in kako bomo ta dohodek razporedili. To se pravi, da se bomo morali najprej vprašati, kako bomo gospodarili, da bomo ustvarili čim višji dohodek. Pri določanju meril delitve bomo izhajali iz ustvarjenega dohodka. Dokumenti, kot so sindikalna lista, pa tudi samoupravni sporazum lesne industrije ter območja določajo samo okvire; zato si moramo sami z našim sporazumom določiti osnove in
merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Dohodek, dosežen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razporejajo dohodek v celoti, ne samo tisti del, ki ostane delovni skupnosti, temveč tudi dohodek, ki se namensko združuje na ravni občin, interesnih skupnostih in drugod. V sporazumu bomo morali opredeliti družbeno katergorijo dohodka, ker upravljamo z družbenimi sredstvi in odgovornost, ki iz tega izvira. Posebej bo treba obdelati načrtovanje v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in usklajevanje v širših celotah.
Dogovoriti se bomo morali o posameznih sistemih vrednotenja dela, normiranju, oblikah nagrajevanja, iznajdbah, tehničnih izboljšavah in podobno. Proučiti je treba tudi druge vrste nagrajevanj, dodatke in podobno. Kolikor več bomo namenili za posamezne vrste nagrajevanja, dodatke in podobno, toliko manjša bo osnova za vrednotenje živega dela in obratno. Vsekakor moramo vedno izhajati iz ustvarjenega dohodka. Ob pripravi in sprejemu sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je nujno, da sodelujejo vsi delavci, posebno pa sveti za oseb; ne dohodke. V vsaki temeljni organizaciji bi morali oceniti, kaj v dosedanjem sistemu nagrajevanja ne ustreza, kaj in kako je potrebno spremeniti. Cilj teh prizadevanj mora biti, da vzpodbudimo interese za dobro gospodarjenje, za gospodarno vlaganje, za povečanje produktivnosti dela, za znižanje poslovnih stroškov, boljšo kakovost, izumiteljsko dejavnost in čim manjšo vezavo obratnih sredstev.
Pred nami je torej velika in odgovorna naloga, da sprejmemo v prihodnjih mesecih tak sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo dejansko odraz naših potreb in spodbuda za boljše uspehe. J. Hren
Predstavljamo vam novo tovarno ivernih plošč
mi. Programi za krojenje iverk bodo izdelani na IBM centru. Potrošniki bodo lahko kupili tudi oplemenitene iverke bodisi v celem formatu ali razžagane po želji. Oplemenitene bodo na sodobni avtomatizirani tehnološki liniji.
Plošče se bodo kondicionirale v skladišču, v katerem bo obratoval mostni žerjav. Ta bo posluževal tudi linije za brušenje, oplemenitenje in razrez plošč. Skrat-
SODOBNA PROIZVODNJA IVERNIH PLOŠČ
Bliža se trenutek, ko bodo iz nove tovarne na Brodcu začeli prihajati prvi kubični metri ivernih plošč. S tem bo glavni del prizadevanj v izgradnji in montaži opreme končan. Delovni ljudje Bresta in ostali občani upravičeno pričakujejo od nove tovarne uspešno poslovanje. Nova tovarna bo morala v naslednjih letih pomagati ostalim temeljnim organizacijam pri njihovi modernizaciji, saj so se nekatere v minulih letih v celoti odrekle investicijam na račun izgradnje nove tovarne.
Zdi se nam potrebno, da pred uradno otvoritvijo novo tovarno iverk našim bralcem še enkrat predstavimo v tehnično-tehnolo-škem pogledu.
Zrasla je na novi industrijski zoni v Podskrajniku. Za postavitev sodobne tehnologije je bilo potrebno zgraditi 12.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Skupaj z odprtim skladiščem za .surovine pa zavzema površino 22.000 kvadratnih metrov. Tovarna je bila zgrajena v 21 mesecih.
V njej bo zaposlenih 114 ljudi, vključno z oddelki za razrez in oplemenitenje plošč. Letna kapaciteta je 60.000 kubičnih metrov plošč. Plošče bodo kvalitetne in znane težave pohištvenikov, kar zadeva površino in homogenost plošč, bodo v precejšnji meri odpadle.
Kot surovino bo tovarna uporabljala prostorninski les, kosovne ostanke, sekance, žagovino in brusni prah. Za manipulacijo surovine na skladišču bo skrbel Portalni žerjav, ki bo hkrati posluževal tudi iverače z lesom. Površina skladišča surovin je s postavitvijo portalnega žerjava bistveno manjša kot bi bila, če bi tekla manipulacija z viličarji.
Odpadle bodo tudi nevšečnosti, ki so znane pri manipulaciji z viličarji predvsem v zimskih mesecih.
Za glavno tehnološko linijo so značilni sodobni lepilni stroji, ki omogočajo kvalitetno lepljenje iverja. Natresna postaja, ki dela na načelu vejanja, zagotavlja, da je najfinejše iverje razporejeno na površini plošče. Ne govorimo več o troslojni plošči, temveč imamo homogeno iver-ko z nešteto sloji in z zaprto fino površino. Enoetažna stiskalnica zagotavlja manjša odstopanja v debelini plošč ter manjšo nadmero za brušenje. Neto format plošč bo 5200 X 1850 mm. v Plošče bo mogoče ponuditi tržišču tudi v razrezanih formatih Po želji kupcev. Za to bo poskrbela sodobna žaga, ki bo upravljana z luknjanimi kartica-
ka, opravljal bo celotno manipulacijo v skladišču ivernih plošč. Z mostnim žerjavom smo se izognili vrsto slabostim, ki so v zaprtih prostorih znane pri manipulaciji z viličarji.
Kot bistveno značilnost v novi tovarni naj omenimo še sodoben visokotlačni transport brusnega prahu. Sistem filtrov in mehanskih transporterjev bo zmanjšal onesnaževanje okolja. Za celotni koncept enoetažne proizvodne linije je značilna tudi manjša poraba energije po enoti izdelanih iverk.
Računamo, da smo v naš koncept tehnologije vnesli sodobne rešitve in izboljšave, ki so danes prisotne na področju sodobne proizvodnje ivernih plošč, zato pričakujemo, da se bodo te prednosti odrazile tudi v prihodnjem poslovanju nove tovarne.
D. Mazij
RAZMERJA Z DRUGIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
To, da smo za proizvodnjo ivernih plošč zgradili nova poslopja in jih opremili z modernimi stroji, je za našo delovno organizacijo velik razvojni korak. Ni pa to še vse. Pomembne naloge nas čakajo tudi na področju samoupravnih (ekonomsko-pravnih) razmerij. Prav gotovo ni vseeno, kdo in kako bo gospodaril z novo tovarno.
Urejanje omenjenih zadev se prične s samoupravnim sporazumom o sistemizaciji delovnih mest. Tudi sistemizacija, na podlagi katere naj dela v novi tovarni kar najbolje stečejo, izhaja iz enotnih tovrstnih načel, ki veljajo v drugih temeljnih organizacijah Bresta in pa seveda iz dane tehnologije.
Posebno obeležje pri investiciji, ki jo v teh mesecih dokončujemo, pa je dejstvo, da sodelujejo pri njej vse temeljne organizacije Bresta. Ker imamo v mislih predvsem tudi finančno sodelovanje, gre v bistvu za združevanje družbenih sredstev za skupno poslovanje. V pogojih, ko imamo temeljne organizacije, katerih naloga in pravica je, da gospodarijo s svojim premoženjem in da spremljajo gibanje svojega dohodka vse »od temeljne organizacije do,zveze«, je torej na dlani, da je treba nekaj storiti.
Veljavna zakonodaja, ki nudi oporo ureditvi medsebojnih ekonomskih in drugih razmerij v takih primerih, izhaja iz načela
čistih računov in dobrih prijateljev.
Ekonomska in druga razmerja v primerih sofinanciranja ureja že Ustava, podrobneje pa Zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela. Verjetno bodo precejšnjo oporo nudila tudi določila novega zakona o samoupravnem združenem delu, na katera pa žal ne moremo čakati. Ko bo stekla proizvodnja v novi tovarni, mora biti tistim, ki so jo zgradili in tisim, ki bodo v njej delali, že znano, pod kakšnimi vzajemnimi pogoji celotna zadeva poteka. Zato je prav te dni veliko govora o posebnem samoupravnem sporazumu, ki bo kmalu prišel v najširšo javno razpravo v celotni delovni organizaciji.
Nekaj dni preuranjeno je še, da bi lahko govorili o podrobnostih samoupravnega sporazuma, kakršen bo sprejet, ogledamo pa si lahko, v čem so zakonodajne in praktične značilnosti takih sporazumov:
— Opredeliti je treba obseg in namen poslovanja, kar pomeni, da je treba natančno zapi-
ffel proizvodne hale v novi tovarni ivernih plošč
VSEM BRESTOVCEM IN DRUGIM OBČANOM!
V soboto, 17. januarja 1976 ob 10. uri bo svečana otvoritev nove tovarne ivernih plošč v Podskrajniku.
Ob otvoritvi bo kvaliteten kulturni program, slavnostni govornik pa bo predstavnik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Po svečanem delu bo ogled nove tovarne.
Vse Brestovce in druge občane vabimo na proslavo za vse nas pomembne delovne zmage!
sati, kdo združuje sredstva, koliko in kakšnih sredstev ter za kaj se ta sredstva uporabljajo;
—	rešiti je treba statusna vprašanja, kar pomeni, poiskati organizacijsko pravno obliko, v kateri bodo združena sredstva zaživela;
—	določiti je treba odgovornost do tretjih oseb v poslovnem prometu;
—	posebno pozornost je treba posvetiti določilom, ki se nanašajo na dohodek, na njegovo delitev oziroma na morebitno pokrivanje negativnih rezultatov;^
—	samoupravljanje z združenimi sredstvi se v nekaterih pomembnih zadevah razširi na vse tiste, ki so sredstva združili, seveda pa le za določen čas; praviloma se v ta namen oblikuje skupni organ z natančno opredeljenimi pristojnostmi;
—	opredeliti je treba morebitne druge pravice in dolžnosti ene ali druge strani udeležencev samoupravnega sporazuma.
Da bi bil sporazum v skladu z ustavnimi oziroma drugimi zakonskimi določili, mora biti sprejet v pismeni obliki, in sicer v vsaki temeljni organizaciji z večino glasov njenih delavcev.
Iz zapisanega lahko povzamemo, da veljavna zakonodaja ne samo podpira, ampak tudi nalaga temeljnim organizacijam, ki sredstva združujejo, da vsaj .nekaj let bdijo nad temi sredstvi in da jim ni vseeno, kakšni bodo rezultati združenih sredstev. Povedano velja tudi za Brest oziroma za novo tovarno ivernih plošč. Ni in ne sme nam biti vseeno, kako bo zaživela, saj se lahko njene dobre ali slabe strani odražajo na celotni delovni organizaciji. Zato je kar prav, da skrbno proučimo splet celotnih nalog, ki nas čakajo ob pričetku obratovanja nove tovarne in jih z določeno mero strogosti do samih sebe tudi izvajamo.
Z.Zabukovec
VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA
24. decembra so bile v Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih volitve v nove delavske svete TOZD in v Skupni delavski svet, obenem pa tudi nadomestne volitve za delegacije v skupščino občine in za splošne delegacije.
Žal o rezultatih in o uspehih volitev še ne moremo poročati in bomo o tem lahko pisali šele v prihodnji številki.
Lahko pa ocenimo, da je bila celotna predvolilna dejavnost v skladu z našimi samoupravnimi akti in da so družbenopolitične organizacije ter zbori delavcev z vso resnostjo opravili postopek evidentiranja in kandidiranja za člane novih organov upravljanja. To nedvomno izpričuje samoupravi] avsko zrelost kolektiva in zavest odgovornosti, koga izbrati za svoje delegate v nove organe upravljanja.
Novoletni pogovori
TOKRAT IMAJO BESEDO PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV
Spet se izteka leto; z njim pa se tokrat izteka tudi dveletni mandat članov skupnega delavskega sveta BRESTA in delavskih svetov njegovih temeljnih organizacij. Zato smo izkoristili to priložnost ter zaprosili za pogovore predsednika skupnega delavskega sveta in predsednike delavskih svetov temeljnih organizacij, da bi ocenili sedanji trenutek v razvoju samoupravljanja na Brestu, letošnje gospodarjenje in izrazili svoje novoletne želje.
Zastavili smo jim naslednja vprašanja:
— Iztekel se je dveletni mandat dosedanjim članom organov upravljanja. Kako ocenjuješ delo in vlogo delavskega sveta v novih pogojih samoupravnega organiziranja?
— Ali je po ustavnih spremembah čutiti, da so se samoupravne odločitve tudi v vaši temeljni organizaciji resnično približale neposrednim proizvajalcem?
— Kako ocenjuješ letošnje gospodarjenje in kaj pričakuješ v prihodnje?
— Tvoje novoletne želje?
Preberimo odgovore. Prav gotovo bodo njihove kritične ocene napeljale k razmišljanju in nakazale našo prihodnjo pot v razvoju samoupravljanja.
PREDSEDNIK SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA BREST CERKNICA JANEZ VOLJČ
Dvoletni mandat ni takšno obdobje, ki bi nudilo trdno osnovo za ugotavljanje učinkovitosti in uspešnosti dela organov upravljanja v novih pogojih samoupravnega organiziranja. Z organiziranjem temeljnih organizacij in prenosom celotnega gospodarjenja s sredstvi, ki jih ustvarjajo, se je vloga skupnega delavskega sveta bistveno spremenila. Tisti Brestovci, ki so sodelovali v prejšnjem centralnem delavskem svetu, se spominjajo, da so bile vse končne odločitve z vseh področij poslovanja na ravni podjetja sprejete na sejah centralnega delavskega sveta.
'tudi ustvarjena sredstva so se skupno delila iz tako imenovane skupne vreče. Možnost preglasovanja je bila tedaj vedno prisotna, ker se potrebe posameznih poslovnih enot niso oblikovale na realnih osnovah, ampak na moči in na zunanjem videzu takratnih poslovnih enot.
Organiziranje temeljnih organizacij po novih ustavnih načelih je omogočilo, da se ustvarjena sredstva združujejo in prek dogovarjanja porabijo tam, kjer je najbolj potrebno. S samoupravnim dogovarjanjem je bil zagotovljen skladen perspektivni razvoj delovne organizacije. Le-ta je v okviru možnosti, ki nam jih nudi trenutna gospodarska situacija, presegel vsa pričakovanja,
čeprav je marsikateri pesimist zmajeval z glavo in dvomil v smele odločitve vodstva podjetja, samoupravnih organov in celotnega zbora delovnih ljudi.
Uvodoma sem omenil, da je dvoletna doba kratka. Po izteku te dobe pa lahko ugotavljamo, da je bilo delo, ki ga je naša delovna organizacija opravila v tem času, neprimerno večje kot bi bili pred tem pričakovali. To pa je rezultat skupnih naporov, solidarnosti in samoodrekanj a vseh naših delovnih ljudi.
Rezultati takega razumevanja so vidni in zgovorni, saj izgradnja prepotrebnega skladišča gotovih izdelkov, nova žagalnica v Tovarni lesnih izdelkov in nova tovarna ivernih plošč dokazujejo ter potrjujejo visoko zavest vseh članov kolektiva, njihovo vero v
boljše življenje, ki ga z izpolnjevanjem začrtanih in ustvarjenih projektov upravičeno pričakujejo.
Omenil sem že, da sta se po sprejetju nove ustave vloga skupnega delavskega sveta in vloga delavskega sveta temeljnih organizacij bistveno spremenili. Obveščanje vseh temeljnih organizacij o njihovem gospodarjenju in ustvarjanju sredstev, posebno pa o njihovem vlaganju, je vlilo delovnim ljudem zaupanje in prepričanje, da so postali v temeljnih organizacijah resnični gospodarji svojega dela. Zavedati so se začeli, da je vsako prelivanje sredstev evidentirano in s tem vpogled vseh delovnih ljudi v gospodarjenje podjetja kot celote ter njegovih temeljnih organizacij. Spoznanje, da se z dogovarjanjem vseh temeljnih organizacij doseže mnogo več kot pa z nespametnim prerekanjem o nepisanih zaslugah temeljnih organizacij ali posameznikov, je prav v tem obdobju obrodilo zavidljive sadove.
Občutek enakovrednosti in medsebojnega zaupanja nam vsem skupaj daje zagotovilo, da bomo vse težave tudi v prihodnje uspešno premagovali in s tem zagotovili socialno varnost vsem zaposlenim.
Želim, da bi vsi dosedanji napori in naprezanja v prihodnje obrodila pričakovane rezultate. Ti pa ne bodo izostali, če bomo utrjevali in še poglabljali medsebojne samoupravne odnose, v katerih naj bi sodelovali vsi člani delovne skupnosti.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA JOŽE BRANISELJ
V novih pogojih samoupravljanja delegatski sistem še ni povsem zaživel. Delegati delavskega sveta se z delavci pred sejo ne posvetujejo. Imamo težave pri sklepanju, ker se večkrat primeri, da delegati ne glasujejo oziroma se vzdržijo glasovanja samo zato, ker se bojijo odgovornosti pred delavci. Zadnje razprave o organiziranju kluba samoupravljavcev so pozitivne; delavci v samoupravnih organih morajo biti osveščeni in usposobljeni za upravljanje.
Večkrat smo imeli tudi težave s sklepčnostjo. Poprečna prisotnost na sejah delavskega sčeta
je komaj 60 do 65 odstotkov. Imeli smo tudi primer, da delegat ni hodil na seje zaradi užaljenosti, ker nekoč njegovo stališče ni bilo upoštevano.
Nedvomno se je samoupravljanje po ustavnih spremembah poglobilo. Delavci se zavedajo, da posredno po delegatih ali neposredno na zborih delavcev odločajo o vseh pomembnih zadevah. Res pa je, kot sem že omenil, da je potrebno nas, delavce, nenehno usposabljati za samoupravljanje.
Pričakujem, da bo v letu 1976 gospodarski rezultat ugodnejši, tako vsaj nakazuje plan za prihodnje leto. S polno zavzetostjo vsega kolektiva bomo prav gotovo ustvarili nekaj milijard dohodka. Povečati moramo tudi izvoz.
Za novo leto 1976 želim, da bi se uresničila moja napoved, ki sem jo dal o prihodnjem gospodarjenju.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA JOŽE SNOJ
Prav v preteklem dveletnem mandatu našega delavskega sveta je prišlo do večjih sprememb. Po ustavnih spremembah je bilo občutiti večji vpliv in vlogo delavskega sveta. Mislim, da je pomembno tudi to, da so manjše temeljne organizacije kot smo mi, dobile možnost, da niso bile preglasovane. Vse leto smo se srečevali s težavami okoli sklica rednih sej delavskega sveta, ker smo razbiti na dva dela; polovica je ostala v stari tovarni, druga polovica pa je odšla na montažna dela v novo tovarno, ti zaradi dela nikoli niso mogli vsi na sejo.
Letos smo imeli težje gospodarjenje zaradi velike podražitve vseh surovin. Sredi aprila je bila ukinjena četrta izmena in zato je bil seveda obseg proizvodnje manjši, plan je bil namreč izdelan za štiri izmene. Tudi odhod večjega števila delavcev, ki so več let delali v tovarni, je imel svoje posledice. Tako v zadnjem času ugotavljamo slabšo kvali-
teto proizvedenih ivernih plošč. Ker so nekateri odšli na montažo v novo tovarno, se to odraža v večjem številu zastojev, k čemer pa pripomore tudi izrabljenost strojev in naprav. Te težave so poleg vseh drugih pripomogle, da letošnje poslovno leto zaključujemo na robu rentabilnosti. Predvidevanja za prihodnje leto so težka, ker pričakujemo vse tako rekoč iz temeljev. Stara tovarna bo prenehala z delom, novi pa želim že takoj v začetku poskusnega obratovanja čimmanj začetniških spodrsljajev in da bi delali plošče res najboljše kvalitete.
V novem letu želim vsem Brestovim delavcem mnogo sreče in zadovoljstva, delovni organizaciji pa uspešno poslovanje v letu 1976.
DARKO ŽNIDARŠIČ, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK
Za to dvoletno mandatno dobo, ki se sedaj izteka, lahko rečem, da je bilo dela na pretek; od sprejema nove ustave, organiziranja temeljne organizacije, sprejema različnih samoupravnih aktov, pridružitve k Slovenijalesu, pa do izgradnje novega centralnega skladišča in nove tovarne ivernih plošč. Zato ni pretirana začetna ugotovitev, da je bilo dosti dela, saj je bilo v tem času kar 25 rednih sej delavskega sveta.
Po sprejetju nove ustave in delegatskega sistema se je tudi v organih upravljanja način dela spremenil. Naj omenim samo to, vse odločitve sprejemamo v temeljnih organizacijah in da imajo pri tem delavci — proizvajalci dosti večje pravice do samood-ločanja. Vseeno pa vidim, da se posamezni delegati še premalo povezujejo z delavci, ki so jih delegirali.
Če naj ocenim gospodarjenje naše temeljne organizacije, lahko takoj rečem, da smo imeli skozi vse leto težave pri nabavi in pa s prodajo naših izdelkov. Čeravno so bile težave, smo lahko zadovoljni, saj so doseženi rezultati našega gospodarjenja kar zadovoljivi.
Glede na splošna gospodarska gibanja, ki smo jim priča, si tudi v prihodnje ne moremo misliti nekih bistvenih hitrih sprememb.
Ker vem, da smo premagali že trše ovire, sem prepričan, da bomo tudi sedanje.
Za leto 1976 si želim, da si ustvarimo čimbolj še pogoje za prihodnje gospodarjenje in poskrbimo vsi skupaj za boljši standard našega delavca — proizvajalca.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNE LESNIH IZDELKOV STARI TRG ROMAN KLEPAČ
V preteklem dveletnem mandatnem obdobju smo se z delegatskim sistemom nekako uvajali v nov način oblikovanja samoupravnih odnosov. Ta sistem daje velike možnosti za soodločanje in sodelovanje vsem delavcem. Nekateri delegati pa le niso pokazali dovolj aktivnosti, da bi prenašali sklepe samoupravnih organov med delavce, pa tudi obratno; želja in pripomb
delavcev ne prenašajo dovolj na samoupravne organe. Vloga delavskega sveta pa je zasnovana v smislu nove ustave in se s časom tudi vedno bolj uveljavlja.
Letos smo pri nas veliko delovnega časa izgubili zlasti pri preseljevanju iz stare žagalnice v novo. Tudi v novi žagalnici je bilo potrebno priučiti delavce na drugačne pogoje dela. V stolarni pa smo imeli težave predvsem zaradi prodaje naših izdelkov. Tako kot vsa finalna proizvodnja, se tudi mi nismo mogli izogniti velikim zalogam. Optimistično pa gledam na gospodarjenje v prihodnjem letu.
Ob novem letu pa želim vse najboljše celotni delovni skupnosti Bresta, posebno pa še kolektivu naše temeljne organizacije. Želim, da bi na vsem svetu zavladal mir, saj bi tako vsi dosegli še večje uspehe v našem skupnem razvoju.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNE POHIŠTVA STARI TRG FRANC KODRCA
Menim, da so bili člani sedanjega delavskega sveta dokaj prizadevni pri svojem čedalje odgovornejšem delu. To delo je bilo še posebno težko v zadnjem obdobju, saj so nam znane go-
spodarske razmere: velika stagnacija prodaje in tmt posledica tega tudi polna skladišča blaga. V takih pogojih je težko gospodariti.
Res je — z določili nove ustave so dane tako rekoč vse odločitve v pristojnost delovnim ljudem. To tudi opravljamo in se pri tem čutimo odgovorne, kar lahko trdim za večino članov delovne skupnosti. Pri tem pa nastaja vprašanje kvalitete posameznih odločitev. Vsem nam mora biti jasno, da se pogosto težko opredelimo za obliko posameznega sklepa. Posebno pride to do izraza v težjih vprašanjih. Zato največkrat sledimo predlogu, ki ga pripravijo strokovne službe, čeprav ne moremo trditi, da so ti predlogi in s tem odločitve vedno najboljše. Kvaliteta odločitev se pokaže šele pozneje, ko pride do uresničevanja sklepov.
Da bi to odpravili, se moramo vsi truditi in si prizadevati, da bo informiranje delavcev v preprostejši obliki, s tem pa bodo tudi odločitve bolj učinkovite, zanimanje delavcev do vseh dogajanj pa bo še večje. To pa je tudi cilj.
Ne morem se pohvaliti, da smo v končnih poslovnih rezultatih dosegli uspeh, vendar mislim, da ni bilo v naši moči doseči kaj več. Mislim, da se je prav sleherni član kolektiva trudil za boljše rezultate, rezultati pa, kot sem omenil niso bili temu ustrezni.
V prihodnjem letu bi vsekakor morali zmanjšati zaloge izdelkov, ki so sedaj mnogo prevelike. Če ne prodamo blaga, tudi ne moremo zahtevati večje proizvodnje. S skupnimi napori bi morali tudi v prihodnje težiti k zmanjšanju stroškov proizvodnje, s tem pa bi lahko zagotovili pogoje za delno povečanje osebnih dohodkov in potrebna vlaganja v proizvodna sredstva.
Novoletne želje? Teh je veliko, pa naj šibo v zasebnem življe-(Konec na 5. strani)
brestov
novoletni e
obsodmk
Novoletna metla
Spet dolžnost je padla na poeta, naj pero namesto metle nam pometa!
"od nosom se morda bo komu zakadilo, v tolažbo: greha ne opere niti ajax milo.
Opomin dobi naj kadrovik, zakaj zagnal ni vik in krik, da rabimo zdaj že arheologe, k-i raziskovali naše bi zaloge.
če še kdo barake skupi, nj izključeno, da jih prodaja kupi. c’e kdo s hudičem si roke podaja, ni izključeno, morda je to prodaja.
Fjnancar tarnal je, adijo mare! rest ostal je brez prebite pare, se je na jver£.0 Znosil, al bo opuščanja banko prosil.
Zdaj nas celo v športu nekdo drugi briše, n vseh področjih se nam isto piše.
Portniki so izgubili formo,
■ al se ukvarjajo z reformo!
v'iriJlš Ženin brez odmora, rlNJZ,Diu ne želi si spora,
( J,°dek je visoko poveličal, no se je pravljic naveličal.
^°tičn° razbili smo primitivizem,
ZnnNt tllrizma naš je katekizem.
stveno smo dokazali: jezero naj trikrat
Zavr>n ■	letno usiha,
au turizma zdaj privoščimo spokojnega
izdiha.
^.ovci ribiči smo skoraj isto,
Brp{\ tnv?s*icijskih idej imamo tristo. ribir'VCl zdN investiramo v iverke,
1 pa v živopisne rdečeperke.
nimN'n delegat, ti si delegat, on je delegat, am °asa, nimaš časa, nima časa svojih Mic ,	&at oprat,
vet N°- delegati, vi ste delegati, oni delegati, želimo svoje SIS-e v prvo vrsto dati.
fe§lfy//MEl7
fcfatpcHl ofnip^fr^
pozopNpFPM vijem ■
DELE<,/ir/...sr^z^
V sindikatu spet delali smo ognjevito, smo marsikaj med delom vrgli si na sito; nabavljali čebulo smo, fižol, krompir, naj srednjeročni plan vsebuje še kefir.
Nasploh količili smo kole, poslali z.a uvod Ljubljančanom smo vole; odprto pivo k nam smo naselili, z delikateso pivski raj smo pridobili.
Kako je dihala kultura?
Pravijo, da je obrita kura.
Sicer privlačna njena je oblina, morda potrebna dobrega je petelina.
Zdaj referendum v šolstvu že rešuje krizo in Janez spet lahko oblega Lizo.
Mihec za nadurno šolo se vname,
50 odstotkov v glavi manj imel bo slame.
Dedek, kupi nam dvorane, da sejali bomo svoje plane.
Prostori vnesli so nemir, sproti praznil bi jih le klistir.
Kmetijstvo staro je in polno gub, kokoši jajc ne znajo nesti brez izgub.
SOZD Slivnica namesto coprnic rotirala je
zmaje,
morda zdaj TOZD Podnožje bo s kravami
polnilo staje.
Komunala in Gradišče nikdar nista se ljubila, vendar složno sta nam hribe ogulila.
Vneto kupoval je pesek Brest, upajmo, da koga peče vest!
Zakaj uspel bi referendum še za šole, saj te samo za norce so in vole.
Pravijo na Jelki in Kovindu: mi smo tik ob
mestu,
kjer kader kupi se na Brestu.
Da leto žensk je, pravijo, napiši v odo.
Naj pišem, da pral in brisal sem posodo? Fantje, stozdirajmo se v čvrste klape, sicer od mož ostale bodo le še Slape.
Da vsak dobil bi v novem letu soldov vrečo, v krepitvi zdravja in duha okusil srečo! Brestu pa hitrejši še polet, to od srca želi vam vaš poet!
se s kadri ukvarja,
nor ■le’,kdor •>=• O cuu,i utev
RrlJf’ kdor P° niih udarja, nn N se S.°rje ne piše,
cePrav jo kader dnevno briše.
Kratic WF in VZD (vez.ede). p V ne pozna še vsak PZDE, or misli si, da je kubizem, enarnici bo kmalu videl realizem.
mvo!
Brzojavke izTOZD
TPC: leto 1975 bo ostalo senzacionalno STOP kapitan zapustil ladjo STOP ladja še vedno pluje STOP.
TIP: umiram srečna na porodu STOP pogreb in rojstvo bosta 17. 1. 1976 STOP sojenice napovedujejo krepkega otroka STOP.
SD: ni telegrama, ker ni dobil dovolilnice za izhod STOP.
TPM: povpraševanje po stolčkih je prenehalo STOP glede na zaloge se že uvrščamo med
največje tovarne stolov v srednji evropi STOP.
TLI: uvajamo trde metode samoupravljanja STOP podaljšana roka samouprave seže ; celo do texasa STOP kombiniramo samoupravljanje in rekreacijo STOP.
TPS: več delavcev je nenadoma obolelo na očeh STOP vzrok so v nebo vpijoče barve novih modelov kuhinj STOP kupci zaslepljeni STOP žirija jim dodelila nagrado STOP.
Ideje o brezmejnostih
ALI STE SE ŽE KDAJ VPRAŠALI, KAKO NASTANE NOVOLETNA PRILOGA, KI NAJ BI BILA ZABAVNA IN VSAJ MALO TUDI VZGOJNA?
Samo tole bi rad povedal, da je to najbolj žalostno delo pri Brestovem obzorniku. Preberite in se boste mogoče prihodnje leto odločili za pomoč — vsaj z eno šalo, vsaj z enim smešnim dogodkom:
Srečam sodelavca, tistega, s katerim vsako leto najbolj ugibava, ali bo nastala priloga ali ne. Mrko zre predse in mrmra: »Opozorila spredaj, opozorila zadaj, pa z leve in z desne, pa psihološka cenzura od zgoraj ...«
»In od spodaj,« ga dopolnim.
»Ne, motiš se! Od spodaj še nisem dobil opozorila.«
»No, to je že hec,« mu rečem. Dogovoriva se še, da se dobimo zvečer, takole ob šestih, z drugimi.
Srečam drugega: »Ali imaš kaj idej za novoletno prilogo?«
»Nič.«
»No, kar obdelaj jih, a glej, da ne boš predolg. In na svidenje zvečer ob šestih!«
S tretjim se spomniva, da bi bilo dobro telefonirati v temeljne organizacije:
»Halo! Ali je v vaši temeljni organizaciji kaj smešnega?«
Odgovor z one strani žice: »Pri nas je vse smešno.«
»No, potem opišite tri ali štiri najbolj zabavne zadeve.«
»To pa ne!«
»No, pa povejte, kaj je tako smešnega, bomo mi sami obdelali dogodke v obliki šale.«
»Klik; tut-tut-tut!« odložena slušalka in konec zabave iz te temeljne organizacije.
Kličeva v drugo z istim vprašanjem.
Odgovor: »Saj res, pokličite čez eno uro, bomo malo razmislili.«
Čez eno uro: »Sto petelinov, to smo se prerežali, še zdaj me boli trebuh.«
»V redu, v redu, že poslušam. Kaj naj opišemo?«
»Ja, kaj jaz vem. Menda ne bo nič za objavo. Veš, to so taki interni štosi; za crknit’ ti rečem. Za tisk pa ne bo, ne, ne! Zdravo!«
Iz tretje temeljne organizacije: »Samo oslarije vam gredo po glavi, pri nas delamo. Pa zdravo!«
»To je najboljši štos dneva',« skleneva in se dogovoriva za šesto uro zvečer.
Obvestila
— Vse ljubezni željne mlade občanke in občane obveščamo, da zdaj ni več moderno ljubimkati se na britofu KS Rakek, temveč v novi avtobusni postaji KS Stari trg.
— Obveščamo vse prijatelje dobre kapljice, da je odprt zasebni buffet v delovnih prostorih nove tovarne ivernih plošč. Cene so zmerne, saj je novi gostinec oproščen prometnega davka in
Zvečer se nas nabere — pet, šest. Vsak s svojimi in skupnimi vsakdanjimi problemi. Tečni kot ose. Tisti prvi, k je bil tuširan z opozorili, reče:
»Nobene zafrkancije več, pričnimo z resnim delom. Gradivo mora jutri v tiskarno.«
»No, pa ga odnesi, bomo pa potem pisali!« Smeh in besen pogled prvega.
»Kaj če bi najprej enega kljunili?« predlaga drugi.
»Kaj boš z enim, ko pa nas je šest?!« ugotavlja tretji.
»Saj sem mislil — vsak enega.«
»Potem pa govori tako kot misliš.«
»To spet ne gre! Saj veš, da ne moreš vedno govoriti tako kot misliš. Kaj pa ostali mislite o tem?«
»Mi? Mi nič ne mislimo — kot po navadi.«
»To je vaša sreča. Sicer ste pa tako na liniji kot da boste kandidirali za ministre!«
»Saj res,« se spomni četrti. »Kaj pa, če bi se obrnili na svoje žene za pomoč. Ali je tvoja žena za štose?« se obrne k petemu.
»Je, a se ji ne upam povedati.«
»Dovolj je teh vaših oslarij!« protestira šesti, ki je ves ta čas molčal in grizel svinčnik. »Kako se vam zdi tista šala o mladi vdovi, ki je ...?«
»Prenehaj, ta je preveč politično obarvan,« se muza peti.
»Kako politično?«
»Čisto lepo, Saj veš, da sega na področje seksualne revolucije. Pa menda ne boš trdil, da revolucija ni politična zadeva?«
Splošen smeh in ugotovitev prvega, da se mu vidimo vsi precej smešni, da pa nimamo za objavo še niti drobtinice.
»Saj res, ali mi lahko daš kaj za pod zob — vsaj kos kruha, če nimaš recimo klobase ... Tako sem lačen.«
»Jaz pa sem vas vseh skupaj sit,« se razburi prvi. »Če mislite resno delati, v redu, sicer gremo domov in priloge ne bo.«
»Priloga mora biti!« ugotovimo in se lotimo dela.
Spet so se vsi krohotali, za prilogo pa še vedno nismo imeli niti enega prispevka. In smo še ugotovili, da je tisti naš prvi sodelavec pravzaprav velik revež, ker ima nas za sodelavce. Kaj bi šele bilo, če bi nas ne imel?
obratne režije. Točilnica bo prenehala obratovati ob otvoritvi tovarne.
— V Brestu bomo nabavili nov računalnik. Zdaj lahko pričakujemo, da bodo napake na višji znanstveni ravni.
— Obveščamo delavce GRADENJ iz Postojne, da so oproščeni vseh prihodnjih vojaških vaj, ker so se izkazali tako hrabre, ko se je prevrnila kisikova bomba na delovišču nove tovarne ivernih plošč. Pripomniti pa moramo, da ni vsaka bomba — bomba.
Čeprav v Cerknici in na Brestu že spet nismo imeli festivala zabavnih melodij, nam je s pomočjo anonimne ankete in odprtih ušes vendarle uspzlo sestaviti lestvico petih — v letu 1975 — najbolj priljubljenih melodij:
EVIVA E ŠPANA
(naj živi Španija !)
8.A TO IN TO-2. A 0^10.■■■ ZA TISTO-
Z.A ....
Z-A
> • • •
DAJ, DA J, DAJ,
fcATAH/NA , DA J !

dece^
e°
VRAT/A .SE BAR.&A
(PA A/E IZ AMC6.IK.E)
„ij=!>^
NOVA IN STARA TEORIJA
0&V£ iT| V O
Vse oačAjvt
?Afo (jtcrA/tLI Z.A-ZA TViZfZEK Iva j i"E amp£ e j \PoCt\sf\ v h'2-v ■
■s 'G>OT«./=.
Gooo By m/
(nA s VIO^N 3e ,
Lju/seteV moja)

DA/V UUUZNI
GAJŽLAA/ DUŠ )
Nekoč je živel kralj, ki je bil neki tako bogat, da mu daleč naokoli ni bilo enakega.
Sredi čudovite dežele je imel svoj leseni grad, v njem pa mnogo imenitnih dvorjanov, za vsak posel svojega.
Daleč po deželi, dol do globoke Turčije, so stale številne pristave. Upravljali so jih zvesti oskrbniki, delali pa so na njih pridni in pokorni samoupravljalci — tisto, kar je ukazal kralj in tako, kakor so natočili dvorjani.
Kralj je pošiljal svoje sle v vsa velika cesarstva sveta, na vzhod in zahod, na sever in na jug. Povsod so menjavali dragocene pridelke s kraljevih pristav in polnili zakladnice slavnega vladarja. Kupovali pa so blago tudi po sosednih cesarstvih in ga menjavali po svetu za suho zlato in za čarobni papir.
Tako si je kralj pridobil sloves tnogočnega trgovca, njegovi dvorjani Pe ugled spretnih mešetarjev in nikoli utrujenih prekupčevalcev.
„ Glas o mogočnem kraljestvu je sel p0 vsem svetu in celo skoz neprehodne gozdove vročega kontinenta je tam — tarnala slava velikega kralja, črni možje so dan za onem na velikanskih galejah preve-siavali dragoceno eksoto naravnost o° obal lesenega kraljestva.
stave cvetele in plačevale svoj davek, dokler bodo dobro plačani njih oskrbniki in da se tudi podložniki ne bodo upirali, dokler jim bo dajal jesti in ob praznikih tudi piti. Zato je naredil, pa je bilo tako, in po vseh posestvih in daleč v deveto deželo je segal glas o njegovem bogastvu, dobroti in modrosti.
Imel pa je kralj tudi sovražnike, ki so mu bili nevoščljivi tolikšnega ugleda in še posebej bogastva. Očitali so mu, da si kopiči zaklade na tuj račun, da mu njegove pristavice služijo le za kulise, za katerimi skriva svoje štacune, v njih da sedijo Židje in zbirajo zanj grde obresti.
Bolela je kralja tolikšna hudobija in sklenil je, da z bogato ženitvijo zaveže jezike pravičnikom, ki mu s svojimi klevetami zmeraj bolj strupeno strežejo po ugledu.
Svoj sklep je sporočil dvorjanom in od tistega dne so številni od njih iskali kraljestvu primerno grofijo in kralju ustrezno kraljico.
Živela pa je tisti čas na Notranjskem lepa in bogata grofica, katere mogočne pristave so se bleščale sredi prostrane dežele, vse pokrite s temnimi gozdovi. Zelene jelke so se kot ogromne ravne sveče ste-zale do samega neba — in vse to bogastvo je šlo skozi roke njenih ponosnih podložnikov, s katerimi je grofica pravično delila svoje te-
Tako je kraljestvo živelo, delalo, S°va!° in se razvijalo dolga leta slogi in miru. Ne samo kralj, tudi s' drugi dvorjani okrog njega, skrbniki na njegovih pristavah in eio podložniki na njih so bili za-ovoljni in ponosni na moč svojega V|adarja.
Kralj je vedel, da bo imel v deželi mir dokler se bodo njegovi dvorjani vobodno vozili po svetu v dragih z imenitnimi vpregami spo-mh in napojenih konj, da bodo pri-
žave in tudi svoje bogastvo. Imela pa je grofica to slabost in to težavo, da nikoli ni mogla prodati vsega, kar so ji podložniki pridelali v svojih pristavah. Zmeraj je imela polne kašče blaga, njena zakladnica pa je bila lahka in ob vsem bogastvu, s katerim je bila obdana, se niti ona niti njeni ljudje nikoli niso počutili ne posebno bogate ne posebno varne.
Zato je že nekaj časa oprezovala za primernim ženinom, ki bi jo enkrat za vselej rešil teh večnih skrbi in nadlog.
In prav na to samosvojo grofico so vrgli oko kraljevi svetniki in kralju je bila po volji. Sporočil je grofici svojo voljo in grofica je vprašala svoje ljudi na pristavah, zakaj ni se hotela možiti proti njihovi volji. Rada jih je imela in ni hotela, da bi se jim poslej slabše godilo. Podložniki so poznali breme svoje gospodarice, saj je težilo tudi njih, zato so rekli, naj se v imenu božjem omoži, in še to so ji polaskali, da je izbrala najbogatejšega, kar ga premore bližnja in dalnja okolica.
Čez tri dni se je pripeljal kralj in jo zasnubil. V spremstvu svojih dvorjanov je razložil svoje bogastvo, priznal, da so njegove pristave bajte proti njenim dvorom, ni pa si mogel kaj, da se ne bi pohvalil s svojo zakladnico, naštel imenitne svoje prijatelje na vseh delih sveta, predstavil ladjevje vročega kontinenta in obetal grofici mirno življenje, njenim poslom pa kruha in dela na ostajanje. In če bo le hotela, je še pristavil, da bo kašče izpraznil in ji v zameno nasul suhega zlata. Za njo in za njene.
Svatba je bila za tako bogatijo dosti skromna in posebno grofica se je trudila, da bi povzročila kar najmanj hrupa.
Kljub temu je ta zveza zbudila med sosedi in daleč naokrog veliko razburjenja in namigovanja. Nekateri stari grofičini prijatelji so se zdaj odvrnili od nje, tudi oskrbniki s kraljevih pristav so se obnašali ljubosumno do nove gospodarice.
Toda bojazen, da jih bo kralj zdaj zanemaril, je bila odveč. Še naprej je skrbel zanje in za svojo štacuno — bolj kot za svojo ženo in njene posle. Ona je morala še naprej sama prodajati svoje blago ter v vseh drugih stvareh skrbeti zase in za svoje in prav nič se ji ni odvalil kamen, zaradi katerega je želela skleniti zakonsko svežo. Razumljivo je torej, da ob njegovem zanemarjanju tudi ona ni mogla čutiti do njega prave ljubezni.
Tako je bil zakon hladen in vsi so vedeli, da je tako.
Ženila sta se prestara in preveč sta prinesla v zakon vsak svojega trmastega ponosa in železnih navad in nobeden od zakoncev ni bil pripravljen odpovedati se jim.
Dvorjani so še naprej živeli vsak v svojem gradu in delali po svoje; tudi kralj in grofica sta se le redko srečavala in kadar sta se, sta se največkrat razhajala razočarana in slabe volje.
Preteklo je leto in dan, pa nič ni kazalo, da bi se moglo zgoditi kaj posebnega. Otrok ni hotelo biti in začelo se je šušljati med dvorjani, pa med posli na pristavah in nazdnje že vse po deželi, da bo moral, če naj se zakon obdrži, eden od zakoncev na zdravljenje.
Vsi pravijo, da bo to — on.
		
	SAMOUPRAVNI sanatorij ■ -a	
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
Iz govora nekega aktivista, ki navdušuje za združevanje:
»Tovariši in tovarišice! Mi in naše matično podjetje vam obljubljamo, da bomo z vami delili vse skrbi in težave.«
Živahna razprava prisotnih oblikuje stališče, da sedaj ni težav. In nazadnje salomonski odgovor: »Tovariši in tovarišice! Mislil sem na tiste težave, ki bodo nastopile po združitvi.«
Tegobe sodobne šole
»V pekel!« je zavpil sveti Peter in grozeče zarožljal s ključi. »Kako si si upal pred obličje božje, grešnik med grešniki?«
Nisem utegnil odpreti ust v svojo obrambo, tako hitro me je sveti mož porinil v dvigalo in svoj zamaščeni kazalec pritisnil na gumb za razbeljeno pritličje.
Pred vrati večnega ognja me je sprejel sam Lucifer in me nahrulil: »Kaj ti pade na tvojo učiteljsko pamet, da jo primahaš k nam? Gor! Jaz nisem plačan za zločine tvoje vrste!«
Ker sem vajen ubogati že z onega sveta, sem obrnil hrbet domovanju vzdihov in grehov. Nenadoma se je nadpeklenšček premislil in me povabil, naj vstopim: »Čakaj, prosvetar, saj ne gori voda! Pomeniva se! Od svoje povišice mi daj 80 odstotkov, pa dobiš topel kotiček v našem domu zločincev!«
»80 odstotkov,« sem zaječal, »kaj bo pa potem meni ostalo?«
»Tu nimamo vode iz cerkniškega vodovoda, zato ne potrebuješ denarja za Meksaform! Pre-
več vroče ti tudi ne bo, saj varčujemo s kurivom. Veš, stabilizacija je prodrla tudi do nas!«
Ko sem vstopil, so me obstopili morilci, tatovi, posiljevalci in drugi nizkotneži:
»Oho, spet eden naših! Kaj si dobrega storil, bratec? Si koga za vselej rešil plačevanja davka? Si zavil vrat kakemu poštenjaku?«
»Ne,« je planilo iz mene, »nič nisem storil!«
Smeh hijen je zaprasketal po vražjem posestvu.
»Kam si skril prigoljufani denar?«
»Nisem goljufal!«
Spet pošasten krohot.
»Mladoletnica, kaj? Učenka?«
»Ne,« sem zastokal, »pošteno sem delal!«
Sodrga je raztegovala usta in se držala za trebuhe. Pristopil je Lucifer in me nadrl:
»Kaj se izmikaš?! Ponosen bodi na svoj zločin, če ne boš pil žveplo, nehvaležnež!«
»Kakšen zločin? To bo pomota!«
»Kakšna pomota! Prav dobro vemo, da si včeraj ocenil znanje svojega varovanca z enko. Da, cvek si zapisal ubogemu otroku! Ti, pokvarjenec stari! Pogovarjal sem se tudi z njegovimi starši. Povedali so mi, da je zdaj revše nervozno.«
»Pa saj je zaslužil, saj ni nič znal! Kaj pa naj bi storil?«
»Vprašal bi ga tisto, kar zna! Otrok ni kriv, če si ti vstal z levo nogo!«
MODROSTI S TISKARSKIM ŠKRATOM Človek toliko velja, kolikor zvez ima.
Malo te je življenje naučilo, če te ni naučilo komolčarstva. Moderna smrt ne kosi, ampak povozi.
Poštenost je prvi znak bolezni.
Čas je najboljši zaveznik tistih, ki živijo na kredit.
Govorništvo je umetnost na vrhu plačilne liste.
Kdor molči, pomeni, da drugače misli.
Kadar je malo dela, nihče noče dopusta.
Najbolj delovni del človeškega telesa je jezik.
Tisti, ki se hočejo nekaj naučiti, si sezidajo hišo poleg šole. Veliko bogastvo je stolček, a ne Sardan.
Edino kar je slabega na današnji mladini je to, da ni naših misli. Čim bolj prazna je glava, više hoče.
Časti ni mogoče vzeti, lahko se le proda.
Žena zna iz telesne ljubezni napraviti tri stvari: zakon, referendum za vrtec in samoprispevek za šolstvo.
Ljubica je nezvesta, nevesta je noseča, žena je delegatka. Civiliziran si takrat, kadar preziraš kulturne prireditve.
Če hočeš, da na sestanku ne boš kritiziran, bodi prisoten na njem.
Samozaščito :
Iz našega programa za leto 1976 vam predstavljamo nov model KAZIMIRA. Po podatkih naših raziskav je tak model na trgu zelo iskan. Privlači nas z jasnostjo linij, ovalnimi in potovalnimi oblikami gornjega dela ter s prefinjenimi detajli. Model ne pride do izraza v vsakem okolju, zato predlagamo, da se potrudite in proučite, kako boste njegove odlike v celoti izkoristili. Z malo dobre volje lahko z njim nepozabno presenetite svojo ženo ali ostalo sorodstvo že ob novem letu.
»Sam je priznal, da še povohal ni zemljepisa!«
»Kai se izgovarjaš! Zato si tu, da ga naučiš! Zato te družba plačuje!«
Nenadoma se je med zločinci vnel prepir. Kričali so drug čez drugega in kazali s prstom name:
»Nočemo biti pod isto streho z njim, ki si je izbral za morilsko orožje enoj ko! To ni pošteno! S takim hudodelcem si ne bomo delili savne!«
»Nisem kriv, nisem ...,« sem komaj slišno ponavljal.
Nenadoma je kričanje preglasil zvonec. Lucifer je dvignil slušalko, z medenim glasom je govoril vanjo:
»Da, da! Tukaj je! Seveda...«
Nato se je obrnil k meni in izbruhnil kot vulkan:
»Vrni se na zemljo, nisi še napisal zagovora za svoje nečedno delo! Hotel si uiti zakonom in pravici. Izgni, pritepenec!«
Ko sem se zjutraj prebudil, sem sklenil, da danes ne bom spraševal.
INOVACIJE (l*UME IM fceOGjE Koristne pkeoloseJv br.estu;
Zgoraj vidite, kako si Janezek predstavlja aktualne pojme
Novoletno dopisovanje
DRAGI DEDEK MRAZ!
Bliža se novo leto. Kot vedno, boš tudi letos obdaril otroke. Meni prinesi smuči, nove smučarske čevlje, brzostrelko pa še kaj divjih stripov. Moji sestri Metki pa prinesi drsalke, punčko, ki joka in pa slikanico o Janku in Metki. Tistih pokvarjenih čokolad, bonbonov in napolitank pa nočeva.
Pa srečno Novo leto ti želiva.
Janko in Metka
Čez nekaj dni sta Janko in Metka že dobila odgovor:
Cenjena občana!
V zvezi z vajino prošnjo št. — z dne —'vama sporočam naslednje:
Moj monetarni fond predstavljajo le sredstva, do katerih sem upravičen iz naslova članstva v združenem delu. Fond sredstev se oblikuje na podlagi analitične ocene delovnega mesta, ki ga po sistemizaciji zasedam ter od stimulacije, ki izhaja iz obsega produkcije in realizacije artiklov na trgu ter od splošnega uspeha TOZD oziroma OZD oziroma SOZD.
Kot je zgoraj razvidno, so moja izhodišča za zadovoljitev vajinih potreb dokaj problematična; to toliko bolj, ker sva z odgovornim dejavnikom že vnaprej določila skupno porabo po planskih proporcih za prihodnje leto. Po sporazumu z odgovornimi strukturami bomo v prihodnjem poslovnem letu pristopili k realizaciji adaptacije našega stanovanjskega fonda, s tem, da bomo postavili aneks k sanitarijam in povečali posteljne kapacitete.
Po sporazumu z našimi občani in drugimi dejavniki bomo proporcionalni del sredstev namenili tudi za adaptacijo in razširitev infrastrukture v naši ožji regiji.
S tovariškimi pozdravi!
Dedek Mraz
Pismo je odprla Metka in poklicala Janka:
»Janko, ali se vi že učite angleščino?« in pomolila pismo.
»No, saj te besede niso samo angleške, tudi nekaj slovenskih je vmes. Nama bo že očka prevedel, saj je delegat!«
Glede na predvidena gibanja cen vam za prihranke v letu 1976 priporočamo naslednjo modno novost:
Ta OBSODNIK je sestavila samoupravna arbitraža: Š. Bogovčič, B. Kos, B. Levec, C. Levec, F. Mlakar, D. Mlinar, J. Praprotnik in Z. Zabukovec, ki je glasovala za kolektivno odgovornost. Gradivo za delo arbitraže ste morda prispevali tudi vi.
Z otvoritvene slovesnosti na novem mehaniziranem skladišču lesa
Praznovali smo Dan republike
Letošnje praznovanje Dneva republike je bilo v naši občini v znamenju novega delovnega uspeha: svečano je bilo odprto novo mehanizirano skladišče na Marofu ob Tovarni lesnih izdelkov Stari trg — plod sodelovanja Gozdnega gospodarstva Postojna in Bresta.
Na slavnosti so bili številni predstavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine občine, poslovni sodelavci, delavci gozdarstva in Brestovci ter ostali občani in šolarji. Kulturni del prireditve je organizirala Krajevna konferenca SZDL Loška dolina.
Osrednji slovesni govor je prispeval predsednik delavskega sveta TOZD Snežnik Janko Škrlj, ki je orisal dinamični razvoj gozdarstva in lesarstva na tem področju Notranjske ter uspešno modernizacijo in mehanizacijo v celotnem procesu predelave lesa. Značilnosti in delovanje novega pomembnega objekta (o njem smo pisali v prejšnji številki) je obrazložil tovariš Darij Zapušek.
Po slavnostnem delu so si vsi prisotni z zanimanjem ogledali obratovanje novega objekta in nove žagalnice, s čimer so dobili celovit pogled v sodoben in modern proces pri obdelavi lesa.
Proslave Dneva republike s kvalitetnimi kulturnimi programi so bile tudi v drugih krajevnih skupnostih občine. Vsekakor so bila letošnja praznovanja še en dokaz naglega gospodarskega in družbenega razvoja našega območja.	B. Levec
Prizadevanja za večji izvoz
CE OB KONCU LETA OCENJUJEMO NAPORE IN PRIZADEVANJA ZA VEČJI IZVOZ, LAHKO UGOTOVIMO, DA SO BILI PRECEJŠNJI, ČEPRAV REZULTATI NISO TAKI KOT JIH VSI ŽELIMO IN TAKI KOT SMO SI JIH ZASTAVILI V ZAČETKU LETA, SE PRAVI, DA PLAN V VIŠINI 5.100.000 DOLARJEV NE BO DOSEŽEN.
Ugotavljamo, da smo v tem letu izdelali in odposlali ogromno število vzorcev, še več pa je bilo izdelanih kalkulacij in poslanih ponudb. Objektivno lahko Pričakujemo, da bo le nekaj odstotkov teh ponudb sprejetih.
Glede na to, da se situacija v svetu le nekoliko popravila in da je najhujše krizno obdobje za nami, pričakujemo v prihodnjem letu ugodnejše izvozne rezultate.
Večji izvoz pričakujemo predvsem v Združene države Amerike za kredence iz Tovarne pohištva Cerknica in za mizna podnožja ni piedestale iz Tovarne pohištva Martinjak. V tej temeljni organizaciji imamo tudi že prva naročila stolov za ZDA, pričakujemo Pa tudi natočila za nekatere dru-
ge tipe stolov. Tudi carin, prefe-renciali, ki bodo od 1. 1. 1976 veljali za ZDA, bodo pozitivno vplivali na večji izvoz in na konkurenčno sposobnost našega pohištva.
Tudi za skandinavske države imamo naročila za sedežno garnituro Planica v nekoliko drugačni izvedbi — do začetka novembra leta 1976. Ta program je sedaj prevzela Tovarna lesnih izdelkov Stari trg. Iz te tovarne računamo še na izvoz kopalniškega programa, miznih plošč in stranic za Švedsko.
Za tovarno pohištva Stari trg se pogajamo za izdelavo omarice za pomivalno korito, namenjene izvozu v Italijo. Vendar je težava, ker so pripravljeni plačati le 70 odstotkov naše ponujene cene.
Novoletni pogovori
(Nadaljevanje s 4. strani) uju ali na delovnem mestu. Vsekakor pa je na prvem mestu odprodaja zalog, povečanje proiz-vodnje in s tem povečanje oseb-nih dohodkov. Saj prav slednje Precej vpliva na razpoloženje in Zadovoljstvo nas vseh.
predsednik delavskega
»VETA SKUPNIH DEJAVNOSTI URIL RUDOLF
j V preteklem mandatnem ob-u?bju je imel delavski svet Skup-f*ih dejavnosti dokaj raznolike n zahtevne naloge, o čemer pri-tn	jn tematika, ki
v	—* v rrv- ricilVJ
cata število sej
|0 na 11 i 'h obravnavali. Po-ot>n0 kot najbrž tudi v Bresto-: u temeljnih organizacijah pa Dr bl °- v njegovem delu čutiti Premajhno povezanost delegatov
z delovnimi skupinami, ki so jih zastopali.
Njegova vloga in pristojnosti so bile še toliko večje, ker ni imel svojih izvršilnih organov, tako da so odločitve z najrazličnejših področij padle na njegove rame. To bo potrebno v novi mandatni dobi bistveno spremeniti.
O čem vse smo razpravljali in sklepali, pa ne bi našteval; namreč pričakoval bi, da so sodelavci o tem dovolj obveščeni.
Nedvomno je po ustavnih spremembah čutiti bistvene premike, kar zadeva odločanje o najpomembnejših zadevah gospodarjenja. Tega v Skupnih dejavnostih sicer nismo tako občutili, ker je šla vrsta pomembnih zadev mimo nas v odločanje temeljnim organizacijam in smo bili o njih le informirani. Verjetno pa bi morali na Skupnih dejavnostih le imeti več pristojnosti in ne le dolžnosti za pripravo strokovnega gradiva.
Težko bi celovito ocenil letošnje gospodarjenje; pri tem se zavedam, da mu je bilo v precejšnje breme tako velika investicija kot smo jo izpeljali letos. Prepričan pa sem, da bo ta žetev bogato obrodila in zato optimistično gledam v prihodnje rezultate gospodarjenja.
Moje novoletne želje so povezane s pravkar povedanim. Torej: da bi nova tovarna ivernih plošč rodila kar največje sadove vsemu Brestu. S tem bosta tudi najlepše poplačana ves čas in energija, ki smo ju vložili vanjo, pa tudi mi bomo laže zadihali.
Razgovore so pripravili: B. Levec, F. Mlakar, J. Klančar, I. Škrabec, F. Mulec in M. Šepec
Težimo za tem, da bi tudi pri kuhinjah našli izdelek, ki bi ga lahko uspešno izvažali.
Nekoliko manj jasna je situacija z izvozom v vzhodnoevropske države, ker je izvoz odvisen od blagovne liste in od vezanih poslov, kar pomeni, da bi morali mi več kupovati na vzhodu.
Za Madžarsko računamo, da bomo še naprej izvažali program Dragica, možnost je tudi za izvoz kuhinje GAMA. Za Sovjetsko zvezo smo v Beogradu razstavili tri tipe dnevnih sob, ki so bile izdelane posebej za njihov trg. Od vseh treh so sprejeli smo garnituro OLGA ,vendar je izvoz vezan na uvoz smrekovega rezanega lesa.
Za Vzhodno Nemčijo računamo predvsem na regala Tanjo in Katarino. Na tem mestu moramo
omeniti tudi dobre možnosti za Plod. skupnih vlaganj GG Postojna in Bresta izvoz v Avstralijo, saj smo tudi letos na to tržišče izvažali pred- r vsem Planico in Katarino.
V zadnjem času je opaziti povpraševanje največ po izdelkih iz jelovine. Pri tem pa so nastale jj težave, ker nam primanjkujejo zadostne količine predvsem kvalitetne jelovine. Povpraševanje je namreč veliko, naraščajo tudi cene, tako da že sedaj nismo konkurenčni. V prihodnjem letu bodo lastne cene še višje, tako da moramo že sedaj zavračati povpraševanje po nekaterih izdelkih.
Skratka, objektivnih težav je dosti, vendar bomo napeli vse sile za čimvečji izvoz, kar je v našem skupnem interesu.
C. Komac
TEČAJI NA BRESTU
V oktobru, novembru in decembru je bilo na Brestu organiziranih precej tečajev.
Tečaj za voznike viličarjev je bil najbolje obiskan. Kar 40 delavcev bo dobilo potrdilo o uspešno opravljenem izpitu za voznika viličarja. Mnogi so nadaljevali na tečaju za voznike VOLVO viličarjev in zvečine tudi uspešno.
Z vključitvijo mostnega in por-talnega žerjava v tehnološko postrojenje nove tovarne ivernih plošč se je pojavila potreba po usposobitvi delavcev za ta dva žerjava. Tečaj je obiskovalo 13 delavcev in se bo končal v teh dneh, ko bosta žerjava pripravljena za obratovanje oziroma za praktično poučevanje.
Pri širjenju Work-faktor metode za merjenje dela po temeljnih organizacijah pa so nastale nove potrebe po takšnem izobraževanju. Organizirana sta bila dva tečaja: VVork-faktor — hitri postopek za tehnologe, razvojne tehnologe, vodje proizvodnje in vodje priprave dela ter dva tečaja o vrednotenju zahtevnosti dela za člane komisij. Na tem področju bodo potrebe po izobraževanju še precejšnje, če hočemo to licenčno zavarovano metodo kar najbolje izkoristiti.
F. Turšič
Decembra Smiljan Rozman
NOVA RAZSTAVA V SALONU POHIŠTVA
Ob Dnevu republike smo v Salonu pohištva odprli nekolikanj nenavadno razstavo. Nenavadno ne zaradi vsebine razstave, nenavadna je bila zaradi avtorja.
Avtor je široki slovenski kulturni javnosti dobro znani publicist in književnik Smiljan Rozman. Avtorja poznamo po romanih Nekdo, Obala, Druščina, Ruševine, Brusač; po novelah Mesto, Rozalija in Vrtačnik, Leta in dnevi; številnih otroških povestih in radijskih igrah.
Ta, izrazito v pisano besedo zaverovani umetnik pa je — kdo bi vedel, kdaj in ob kakšnih duševnih stiskah — našel čas za čopič in paleto. Da so bili trenutki, ko je zagrabil za čopič, temni in žalostni, ni težko dojeti, težje pa se je prikopati do njegovega sporočila v slikah. In tako gledamo primorske pejsaže, ki bi morali žareti v toplih barvah, pa so" taki kot bi prišli iz neke tuje, mračne dežele; in gledamo motive iz Haloz, kjer sta doma mrak in obup, pa srečujemo svetlobo in sonce. Zdi se, da ima le tisti, ki pozna celotni opus Smiljana Rozmana, možnosti, pokukati skozi za špranjo odprta vrata v njegov svet.
B. Lavrič
Z otvoritve slikarskih del Smiljana Rozmana
Zgodovinska pot pohištva
EGIPT
Egipčanskega pohištva ni veliko ohranjenega. Spoznavamo pa ga lahko po ohranjenih slikarijah. Pohištvo te dobe je bilo lahkotno, izdelano iz cenejšega lesa in pobarvano, da je s tem posnemalo intarzije. Pohištvo je bilo izdelano iz sikomore, akacije in tamariska, delno pa tudi iz cedre, ki so jo dobivali iz Libanona in iz ebenovine, ki je prišla iz Numidije in vzhodne afriške obale.
Od orodja so egipčanski mizarji poznali že žago, sekiro, dleto, sveder, leseno kladivo, kotnik; niso poznali pa obliča in pile. Funkcijo obliča je imel po-lirni kamen.
Na skicah med tekstom so prikazane nekatere najbolj značilne oblike posameznih kosov pohištva.
Na prvi skici je sedež preproste oblike.
Pri sedežih Egipčani radi uporabljajo obliko živalskih tac ali kljuna. Naslonilo pri sedežih je poševno. Primer na skici imenujemo tudi ceremonialni sedež. Taki sedeži so imeli lahko ročna opirala ali pa so brez njih, stali pa so na posebnem podiju. Nožne okončine so levje tace, gornji deli pa imajo levje glave, ki jih kasneje nadomestijo človeške glave. Ceremonialni sedeži so lahko zelo široki in podobni klopem.
Mize so v Egiptu prvotno nizke, z okroglo kamnito ploščo. Takrat še niso uporabljali sto-
lov, ampak so okrog miz čepeli. Kasneje, z uvedbo stola, je višina miz večja.
Postelje so naj različne j e oblikovane. V zgodnji dobi je postelja sestavljena iz okvirne konstrukcije, ki počiva na nogah, oblikovanih kot živalske tace. Noge so utor j ene na okvir. Okvir
pa je oprtan z jermeni iz usnja ali blaga.
Za dobo piramid so značilne postelje, ki imajo nižje vnožje kot vzglavje. Pojavi se bogato okrašena vznožna deska. Razločujemo tudi postelje za spanje in dnevne postelje — počivalnike. K postelji spada tudi opornik za glavo, ki nadomešča blazino. Varoval je pričesko, ki so jo obnavljali enkrat tedensko.
GRČIJA
Starejšo grško kulturo delimo na tri obdobja:
—	zgodnjo ali arhaično dobo od 8. do 5. stoletja,
—	visoko dobo od 5. do 4. stoletja in
—	pozno ali aleksandrijsko in helemistično dobo od 4. do 1. stoletja, vse pred našim štetjem.
Na pohištvu iz teh dob je v začetku viden vpliv Orienta. Kmalu pa se oblikovanje osamosvoji in v helenistični dobi že uporabljajo furnirje za intarzije. Od lesenih vrst uporabljajo javor, bukev, hrast, oreh, palmo, akacijo. Najvažnejše pohištvo teh dob so sedala in ležišča.
Sedišče, prikazano na skici, je bil slavnostni sedež družine ali sedež učenjakov. Pred ta sedež so postavljali nizek podnožnik — pručko. Tak sedež imenujemo katedro.
Sedišče z naslonom in različno tkanim sedežem se imenuje kniz-mos.
Ležišča so prvotno samo nočna, kasneje pa se pojavijo ležišča z oblazinjenim vzglavjem, ki so predniki naših divanov. Za shranjevanje služijo skrinje, ki pa so zelo redke.
RIM
Rimska hiša je opremljena z malo vrstami pohištva. Rimljani so oblike prevzeli od Grkov, vendar se je čista linija pri njih zgubila, nadomestil pa jo je bogat ornament.
Poleg sedežne opreme, spalnih lezisc, jedilnih lezisc, na katerih so obedovali pol sede in pol leže, poznajo že zofo, ki ima na treh straneh oblazinjeno visoko naslonilo.
Vse pohištvo, ki izhaja iz starogrškega in rimskega obdobja, označujemo s skupnim imenom antično pohištvo.
(Se bo nadaljevalo)
K. POTOČNIK
w
Ob koncu leta običajno delamo obračun, kaj je bilo v iztekajočem se letu narejenega. Prav je, da tak obračun naredimo tudi pri uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v naši občini.
V	naši občini je bil Sklad združenih sredstev za štipendiranje ustanovljen v oktobru 1974.
Prve pogodbe o štipendiranju iz združenih sredstev so bile sklenjene 23. 11. 1974 in sicer z 90 štipendisti. Začetne težave s financiranjem so bile rešene s posojilom in dotacijo, ker dotoka sredstev po prispevni stopnji ni bilo.
V	letu 1975 se je sistem štipendiranja izpopolnjeval. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij na ravni republike so se začela u-resničevati določila sporazuma o združevanju sredstev in solidarnostnem prelivanju.
Letos v juniju je bilo pri skladu že 257 štipendistov. Sredstva za izplačilo štipendij so se zbrala iz prispevka iz solidarnosti v okviru republike.
V	lanskem šolskem letu je od 257 štipendistov uspešno končalo šolanje in se zaposlilo 30 učencev in študentov, 14 štipendistov pa svojih študijskih obveznosti ni izpolnilo. Nekaj se jih je zaposlilo, nekaj jih ponavlja letnik brez štipendije, ostali pa nadaljujejo redno šolanje in še naprej prejemajo štipendijo.
Štipendiramo tudi 37 učencev na šolah s periodičnim poukom — vajencev. Ti so upravičeni do štipendije samo za čas šolanja, pet mesecev v letu.
V	razpisnem roku julija in avgusta letos je vložilo nove prošnje 193 kandidatov.
Tako je pri skladu dobivalo štipendije za čas september—december letos 370 štipendistov. Zanje je bilo izplačanih okrog 300.000 din mesečno.
Po sporazumu razpis štipendij ni časovno omejen, ampak je stalen. Prošnje se zbirajo brez omejitve, rešuje pa jih izvršni odbor skupne komisije podpisnic sporazuma v presledkih treh mesecev. Trenutno je zopet 69 prošenj, ki čakajo na obravnavo.
Končamo lahko z ugotovitvijo, da je bilo letošnje leto tisto, v katerem je štipendiranje steklo po samoupravnem sporazumu in v skladu s solidarnostjo. Potrebna pa so prizadevanja, da bi se štipendiranje bolj uskladilo s kadrovsko politiko našega gospodarstva, da bo imel vsak štipendist s kadrovsko štipendijo zagotovljene svoje pravice in dolžnosti tudi kar zadeva zaposltitev F. Svet
NOVA TEHNIČNA IZBOLJŠAVA
Franc Tekavec, predrisač v oddelku furnirnice Tovarne pohištva Cerknica, je predlagal in v praksi dokazal nov princip krojenja fein leim furnirja, ki se v osnovi razlikuje od običajnega po večjem in zahtevnejšem kombiniranju različih elementov.
Uresničevanje predlagane racionalizacije ne zahteva dodatnih stroškov in je izvedljiv takoj. Omenjeni uspeh tovariša Tekav-ca naj bo vzpodbuda celotnemu kolektivu pri prihodnjih naporih na področju inovacijske dejavnosti.
Naše skladišče repromaterialov
Brest in slovenska lesna industrija
V eni izmed prejšnjih številk našega glasila so bili prikazani rezultati devetmesečnega poslovanja po posameznih temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji.
Da pa bi lahko bolje analizirali naš položaj v slovenski lesni industriji, ne bo odveč, če primerjamo tudi nekatere rezultate večjih sorodnih delovnih organizacij in Bresta. Za osnovo te primerjave bomo uporabili podatke Poslovnega združenja LES Ljubljana. Za primerjavo z Brestovim poslovanjem v devetih mesecih letos smo od 56 delovnih organizacij vzeli naslednje: Alp-les Železniki, Javor Pivka, KLI Logatec, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Novoles Novo mesto in Stol Kamnik.
Celotni dohodek
Celotni dohodek se je v vsej slovenski lesni industriji v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem, povečal za indeks 122. Med primerjanimi podjetji ima naj večji porast Stol Kamnik z indeksom 149. Pri nas se je povečal za indeks 130 in smo na 6. mestu med osmimi primerjanimi podjetji.
Dohodek
V lesni industriji znaša indeks rasti dohodka 107, na Brestu pa je indeks 99. Med primerjanimi delovnimi organizacijami je na prvem mestu MEBLO z indeksom 139, za njim pa je MARLES z indeksom 131. Za nami je le JAVOR Pivka.
Porabljena sredstva
Porabljena sredstva v lesni industriji so večja za 28 odstotkov. Med primerjanimi podjetji be-
ležimo največji porast pri ALP-LESU z indeksom 163, mi pa smo na tretjem mestu z indeksom 144.
Ekonomičnost
Stopnjo ekonomičnosti bomo prikazali kot koeficient porabljenih sredstev nasproti celotnemu dohodku, kar znaša za celotno lesno industrijo 76,1 odstotka in za BREST 70,6 odstotka. Na prvem mestu med pri-primerjanimi podjetj je KLI Logatec 71,5 odstotka, pred nami pa sta še ALPLES z 72,8 odstotka in NOVOLES 73,1 odstotka.
Podjetniška akumulacja
Podjetniška akumulacija (ostanek dohodka, povečan za amortv zacijo) je padla v lesni industriji v deveth mesecih letos za indeks 87, na BRESTU pa za indeks 72. Med primerjanimi podjetji smo na predzadnjem mestu.
Zaloge
Primerjava vseh zalog (gotovi izdelki, surovne in material, nedovršena proizvodnja) nam pokaže, da so narasle za indeks 120. Med primerjanimi podjetji je največji porast pri MARLESU 174, mi pa smo takoj za njim z indeksom 135. Pri podrobnejšem pregledu rasti zalog se v večini delovnih organizacij zmanjšujejo zaloge materiala, izrazit pa je porast gotovih izdelkov, ki je v lesni industriji za indeks 162.
Osebni dohodki
Poprečni neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega so v celotni lesni industriji porasli za 24 odstotkov in znašajo 2898 din. Med primerjanimi podjetji je na prvem mestu MEBLO s 3380 din, na drugem mestu je BREST s 3021 din, sledijo STOL Kamnik 2924 din, MARLES Maribor 2781 din, ALPLES Železniki 2730 din, KLI Logatec 2725 din, NOVOLES Novo mesto 2627 din in JAVOR Pivka z 2556 dinarjev. Največji porast poprečnih osebnih dohodkov je pri MARLESU, in sicer za 31 odstotkov, pri BRESTU pa za 23 odstotkov.
To je le skopa primerjava nekaterih gospodarskih kazalcev, ki pa nas lahko že sama po sebi napoti k razmišljanjem o našem letošnjem gospodarjenju zlasti sedaj, ko bomo sprejemali gospodarski načrt za prihodnje leto.	T. Perovnik
Prijetno je človek presenečen, ko ob vhodnih vratih našega poštarskega poslopja zagleda avtomat za prodajo znamk. »Poskusi!« si reče, prebere navodila in v lačno odprtino spusti dinar in dvajset par. Obrne ročico tolikokrat, kolikor je potrebno in čaka na znamko. Toda namesto nje iz aparata pade dvajset par, o dinarju pa ne duha ne sluha, pa tudi o znamki ne. Prijatelj se ti smeje. Poskusi še on, toda tudi on ima premalo šol, da bi lahko živel v sodobnem tehničnem svetu. Samodejni stroj znova vrne dvajset par. Ali tako siromašno izgledava? »Ne, ne dava se kar tako pločevinasti škatli!« skleneva, a samodej pogoltne že tretji dinar, dvajset par pa izpljune kot neprebavljivo ničevost. Znamko seveda obdrži zase.
»Pametni odneha!« se vdava in kupiva znamko v trafiki. »Toda Pošta bi lahko prosila vbogajme na bolj pošten način« zaključiva najino srečanje z novo tehnično pridobitvijo.
V našem malem mestu se najdemo tudi kadilci. Rekli boste: za vse je sila dobro poskrbljeno, saj premoremo kar dve trafiki.
Pa se zgodi taka. Kadilec brez tobaka popraska po steklih Prve trafike (menda je to DELO). Kot navadno ni v njej nikogar. Namesto lepotice v njej se skozi šipe porogljivo smehljajo razga-Ijenke z naslovnih strani revij.
Pa pojdimo v drugo! Le-tam se za pultom prijazno smehlja dvoje bitij nekako srednjega spola. Kupci jima ustrežljivo kažejo, kakšne barve škatlice tobaka bi radi in če slučajno vedo, koliko to stane, jima celo prijazno odračunajo potrebno ceno. Če kupci cene ne vedo, jo uganejo ali pa ničesar ne kupijo. V tem primeru morajo pač v sosednje gostinske ustanove, kjer pa čakajo nanje nove nevarnosti (zgodi se celo, da naleti tam na prodajalki iz obeh trafik).
Je komentar še potreben? Ostane le ugibanje...
Dedek Mraz brez socialnih razlik
V naši občini smo se tudi letos dogovorili za enotno akcijo v Praznovanju dedka Mraza. Tako bomo odpravili socialne razlike med otroki. Zadnja leta so bili posamezni otroci večkrat obdarjeni, nekateri pa sploh ne.
Predsedstvo občinske konference SZDL je tudi letos povabilo na skupni razgovor vse predstavnike delovnih organizacij, osnovnih organizacij sindikata in samoupravnih organov, predstavnike ustanov, družbenih služb in zasebnikov. Zedinili smo se, da bomo že lani dogovorjeno akcijo podprli tudi letos.
Za enotno praznovanje dedka Mraza v občini Cerknica bodo vse delovne organizacije, ustanove in zasebniki prispevali 50 dinarjev na zaposlenega. Tako se bo na posebnem žiro računu pri občinski konferenci SZDL zbralo okoli 200.000 dinarjev. Iz teh sredstev bodo vsi otroci v starosti od enega leta do tistih v 2. razredu osnovne sole dobili darilo za vrednost 50 din, medtem ko bo šolska mladina °d 3. do 8. razreda dobila kolektivno darilo. Tako bo 2200 otrok posamično obdarjenih, 1500 šolskih otrok pa bo obdarjenih s kolektiv-nimi darili.
Vsako dodatno obdarovanje znotraj delovnih organizacij in ustanov Pa je nesprejemljivo. Posebni koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL bo nabavil enotna darila, zlasti za posamično obdaritev, kolektivna darila pa se bodo povezali z vodstvi posameznih šol. Vsa darila naj bi osebno izročil dedek Mraz, tako da bodo otroci vedeli za darila. Organizacijska oblika izročitve pa je prepuščena krajevnim konferencam SZDL in šolam. Ponekod bo dedek Mraz s svo-Jim spremstvom obdaril otroke po vaseh. Tak način so imeli lani v Loški dolini. V drugih krajih bodo organizirali glasbeno-zabavne Prireditve, v katerih bo nastopil tudi dedek Mraz. Po osnovnih šolah se učenci že učijo novoletnih igric, na katerih bo dedek Mraz izročil kolektivna darila.
Skratka, v naši občini bo letošnji dedek Mraz brez socialnih razlik, Praznovanje pa bo potekalo zelo praznično, v pravem novoletnem vzdušju.
S. Berglez
Popis kadrov
Od 17. decembra 1975 do 7. januarja 1976 bo popis delavcev na ocmnih in vodstvenih delovnih mestih v TOZD in v vseh oblikah Jihovega združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in v igU8m temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v kra-Vj}m skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih in družbenopo-Hicmh organizacijah;
voljenih in imenovanih funkcionarjev v organih upravljanja v UZD, v drugih organizacijah in skupnostih;
sk vcTie.n'h in imenovanih funkcionarjev v družbenopolitičnih Kupnostih in njihovih izvršilnih ter upravnih organih;
n'h v°ljenih in imenovanih funkcionarjev v samoupravnih interesni skupnosti in krajevnih skupnostih;
voljenih in imenovanih funkcionarjev v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih;
ter ostalih delavcev z višjo in visoko izobrazbo.
n S Pomočjo tega popisa bo izdelana posebna kadrovska evidenca a ravni občine in republike.
in ° evidenco bodo uporabili za analitično kadrovsko obdelavo sv .?a Praktični izvor podatkov o kadrih oziroma za iskanje kadrov-kaH rcs,'^ev- Evidenca bo tudi osnova za izdelavo potrebnih ocen nh a°iV" Uporabljali jo bodo tudi za načrtnejše izobraževanje kadrov 0 delu ter za usmeritev izobraževanja sploh.	J. Klančar
Zakaj klubi samoupravljalcev
Te dni teče razprava o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev
Ustanovitev kluba samoupravljavcev je pomembna in odgovorna naloga sindikatov, ki so nosilci te akcije v temeljnih organizacijah združenega dela.
Ustanavljanje kluba samoupravljavcev v SR Sloveniji temelji na sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov in v skladu s sklepi 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije in 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Gre torej za uresničevanje kongresnih sklepov.
Kaj je osnovna naloga klubov?
—	da organizirano in učinkoviteje začnejo z družbenopolitičnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev •—• samoupravljavcev, s čimer bi zagotovili uspešnejše uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v združenem delu;
—	da zapolnijo praznino v neposrednih izkušnjah samouprav-ljavske prakse, na področju obveščanja in na področju reševanja nerešenih vprašanj po samoupravni poti.
Kdo bo vodil klub?
Klub bo vodila skupščina ustanoviteljev, sestavljali pa jo bodo delegati.
Sprotno delovanje kluba samoupravljavcev bo vodil izvršilni odbor kluba. Klub bo imel nadzorni odbor, ki bo nadziral delovanje kluba in nadzoroval materialno poslovanje. Tajnik kluba samoupravljavcev bo organiziral delo kluba, neposredno opravljal ali organiziral izpolnjevanje sklepov skupščine.
Kako bo klub izpolnjeval naloge?
—	klub bo na podlagi usklajenih programov temeljnih organizacij ali drugih članov kluba (društev in družbenopolitičnih organizacij) organiziral s pomočjo Delavske univerze in izobraževalnih ustanov tečaje, seminarje in strokovna predavanja;
—z nudenjem pravne in druge pomoči pri izdelavi osnutkov samoupravnih aktov.
Iz katerih sredstev?
Klub bo deloval s sredstvi, ki jih bodo člani kluba odvajali v ta namen s članarino na podlagi števila zaposlenih in iz prispevka organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti. Višina letnega prispevka za to družbenopolitično izobraževanje je najmanj 0,1 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu.
Klub bo moral izkoristiti vse dosedanje in v uresničevanje pro-
gramov vključiti vse tiste ustanove, ki na posameznih področjih že delujejo, pa še Delavsko univerzo, knjižnico, rdeče kotičke in podobno. Sama dejavnost kluba bo predvsem tam, kjer živijo delavci — v temeljnih in drugih organizacijah ter v krajevnih skupnostih.
Ob tem naj še povem, da bodo tudi v naši delovni organizaciji tekle razprave o ustanovitvi kluba in da se bomo pri tem zavzemali za njegovo ustano-
vitev, saj je to naš delavski interes. Na to nas opozarjajo tudi sindikalisti. Morebitni pomisleki so lahko le zlonamerni ali pa zaradi nepoučenosti. Delavci se ob tem zavedamo, da je uspešnost gospodarske stabilizacije odvisna od delavca in ne od stroja, pa od naše produktivnosti, racionalnega gospodarjenja in upravljanja. Za vse to pa je potrebno osveščanje delavcev, izobraževanje in usposabljanje.
J. KLANČAR
Vsi smo naša armada
Letos, ob trideseti obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, praznujemo Dan jugoslovanske ljudske armade bolj svečano. To je praznik vseh naših ljudi, saj smo vsi tako ali drugače pripadniki oboroženih sil.
Vzporedno z razvojem naše družbe se je razvijala in krepila tudi Jugoslovanska ljudska armada. Oborožene sile so leta 1968 dobile novo bistveno dopolnilo — teritorialno obrambo. Teritorialna obramba se je kot oboroženi del splošnega ljudskega odpora začela razvijati ob spoznanju, da v obrambi domovine ne moremo in ne smemo računati na pomoč zaveznikov, temveč se moramo v celoti opreti na lastne sile. Razvila se je in prerasla v najštevilnejšo izmed naših obroženih sil.
Novo kvaliteto v razvoju je dosegla z ustanovitvijo občinskih štabov za tertorialno obrambo. Narejen je velik napredek v po-družabljanju obrambnih priprav. Z ustanovitvijo občinskih štabov se je teriotrialna obramba povsem približala človeku, ki je nosilec splošnega ljudskega odpora. Zavedati se moramo ugotovitve: »Kolikor bolj bo organizirana in pripravljena partizanska baza, toliko močnejši in varnejši bomo.«
S tem, ko je družba oblikovala občinske štabe teritorialnih enot, so le-ti prevzeli težke in odgovorne naloge.
Na njihovih ramenih leži breme bojne pripravljenosti in sposobnosti enot teriotrialne obrambe, odgovorni so za planiranje razvoja in usposabljanja enot, štabov in poveljstev. Občinski štabi morajo biti nosilec, organizator, usklajevalec in izvajalec oboroženega odpora.
Vsi vemo, kaj v geografsko-političnem pogledu pomenita Jugoslavija in še posebej Slovenija. Zaradi takega položaja in politične situacije v svetu je naša obveza razviti in usposobiti teritorialno obrambo, da bo uspešno kljubovala vsakemu napadalcu in se po razvitosti povsem približala Jugoslovanski ljudski armadi.
Vsi napori naše družbe bodo obrodili sadove le tedaj, če se bomo reševanja teh nalog lotili vsi, vsak na svojem področju in enotno, ker obramba domovine ni stvar posameznika, je pravica in dolžnost nas vseh.	J. Truden
ŠE ENO PRIZNANJE BRESTU
Ob letošnjem svečanem praznovanju Dneva jugoslovanske ljudske armade, povezanem s proslavljanjem 30. obletnice osvoboditve naše domovine, je dobil BREST še eno pomembno priznanje:
Republiški sekretar za ljudsko obrambo je odboru za ljudsko obrambo BRESTA podelil priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo ter za dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo.
Priznanje nedvomno tudi zavezuje k še bolj zavzetemu uresničevanju našega koncepta splošnega ljudskega odpora.
		
1-		
NAGRADNI RAZPIS
Tudi letos smo vam za prijetnejše novoletne praznike pripravili lažjo nagradno križanko. Opažamo, da prihaja zelo malo rešitev iz temeljnih organizacij, zato pozivamo njihove delavce, naj se odzovejo v večjem številu. In nagrade?
1.	nagrada 200 din ,
2.	nagrada 100 din,
3.	nagrada 50 din,
in 5 nagrad po 20 din.
Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredniškemu odboru najkasneje do vključno 24. januarja 1976.
Pri reševanju vam želimo dosti zabave, pri žrebanju pa čim-več sreče!
REŠITEV NOVEMBRSKE NAGRADNE KRIŽANKE
SPOMENIK NOV — ULAKA — AGRONOMIJA — ILOK — PR — L — NE — AL — PULA — TO — IA — TOČA — IME — IMOTSKI
—	ET — CIBA — ZEL — TLJIV
—	ANAM — B — VRANSKO — ALAH — ARA — ARMIRAN — SARA — OLO — SMET — R — BALKAN — ENERGETIKA — FA — NAJEŽEN — COF — OPATI— IN—O—E—J—O— D — REKTOR — P — NT — PATRIOT — I — EKA — SIPINA
—	OM — IVER — N — TJA —
—	TS — ALI — LAPOR — A —
TR — MITRALJEZ — JRT — TON — ŽRTVAM — GLAD — T
—	EOT — E — JA — FOSGEN
—	MLEKO — CASTROL — ALK
—	NAK — NK — IZLUŠČEN — MIK — N — STANE — AKI — I
—	NASTA — A — ES — NAZVAN
—	TOVAR — FRANC ROZMAN
—	ENOTA — KAROL — OAZA — HRIBAR — TLA — OV — ADN
—	JANKO — A — LITVA — GRAD — IAM — MALI — DM — TATA — KOEN — LN — ARTUR
—	NOR — AIR — ADRESA — NASAJEN — IZFREZAN — LE
—	KONGO — STRELIŠČE — IZENAČEN.
IZID
NAGRADNEGA ŽREBANJA
Tokrat je prispelo 62 rešitev. Posebna komisija je izmed pravilno rešenih izžrebala naslednje nagrajence:
Po 10 din prejmejo Marina Se-žon, Partizanska 14, Cerknica, Ivanka Rožanc, TP Cerknica, Anton Perčič, Skupne dejavnosti, Mara Kebe, Videm 47, Cerknica, Branko Jerman, Dol Jezero 30, Olga Mele, Skupne dejavnosti, Matjaž Kebe, Gerbičeva 51 a, Ljubljana, Irena Kovač, Skupne dejavnosti, Iztok Škrlj, Sleme 6, 61385 Nova vas in Jože Bečaj, Peščenek, Cerknica.
50 din dobi Jože Mivec, Centralno skladišče,
100 din Drago Modec, Cesta 4.
maja 20, Cerknica in 150 din Silva Perčič, Cesta pod Slivnico 1, Cerknica.
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, drugim pa jih bomo poslali po pošti.
NAŠI UPOKOJENCI
1. decembra 1975 je odšla iz TOZD Tovarna pohištva Martinjak starostno v pokoj delavka Ivana TURŠIČ, roj. 26. 11. 1920.
V TP Martinjak je delala že pred vojno. Takoj po vojni se je spet zaposlila. Delala je na različnih delovnih mestih v tovarni, največ pa pri strojnem brušenju lesa, kjer je bila nekaj let vodja oddelka.
Bila je vseskozi vestna pri delu in priljubljena pri sodelavcih. * V
V SPOMIN
17. decembra 1975 je po daljši bolezni umrl naš upokojenec Matevž Drobnič iz Žerovnice.
V Tovarni pohištva Martinjak je bil zaposlen od 8. decembra 1952 do 27. aprila 1966. V tem času je delal na različnih delovnih mestih, največ pa v mizarski delavnici.
Sodelavci ga bodo ohranili v lepem spominu.
Delovna skupnost TOZD TP Martinjak
Filmi v januarju
L 1. ob 16. uri in 19.30 — japonski akcijski film ZELENI OBAD.
2.	L ob 16. uri in 19.30 — ameriški vvestern BILLY DVA KLOBUKA.
3.	L ob 19.30 in 4. 1. ob 16. uri — ameriški western SODNIK ZA
OBEŠANJE.
4.	L ob 19.30 — ameriški akcijski film UGRABITEV.
5.	1. ob 19.30 — nemški erotični film KAPITAN.
8. L ob 19.30 — ameriška filmska drama UMAZANEC BILLY.
10.	1. ob 19.30 in 11. L ob 16. uri — nemška kriminalka URAR IZ
ST. PAULIJA.
11.	1. ob 19.30 — ameriški pustolovski film KLEOPATRA JONES.
12.	L ob 19.30 — francoska komedija VESELA DRUŽINA.
15. L ob 19.30 — ameriška filmska drama DAISY MILLER.
17. 1. ob 17. uri — ameriška risanka MICKI JEV ROJSTNI DAN.
17.	1. ob 19.30 in 18. 1. ob 16. uri — italijanski vojni film JUNAKI-
18.	1. ob 19.30 — angleški pustolovski film GOSPODAR OTOKA.
19.	1. ob 19.30 — ameriški glasbeni film ČRNI BRATJE POJO.
22. 1. ob 17. uri in 19.30 — ameriški pustolovski film D AKT ARI.
24.	L ob 19.30 — ameriški akcijski film VLAK ZA DVA POTEPUHA-
25.	1. ob 16. uri in 19.30 — ameriška film. drama VELIKI GATSBY-
26.	1. ob 19.30 — italijanska komedija KRUH IN ČOKOLADA.
29. 1. ob 19.30 — nemška kriminalka UMORI V GRADU HUBERTUS-31. L ob 19.30 — ameriški western KEHIL ŠERIF USA.
Brestov obzornik, glasilo delovne skup; nosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja urednici odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko GERSAK* Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIC, Franc MLAKAR* Danilo MLINAR, Franc MULEC, Min3 SEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Foto: J. ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2500 izvodov.