Didakta september-oktober 2016 47 PRIMER OSNOVNE ŠOLE S STATUSOM MEDKULTURNE ŠOLE V SLOVENIJI / Mag. Branka Huč, profesorica razrednega pouka, Vrtec Čebelica, OŠ Gabrovka-Dole; Majda Cencič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta UVOD Pojav preseljevanja narodov poznamo že iz zgodovine in je zelo aktualen tudi v današnjem času. Do nedavnega so največ priložnosti za boljše življenje v Sloveniji videli prebivalci držav iz bivše Jugoslavije, saj je statistika po- kazala, da je bilo leta 2012 več kot 70 % priseljenih v Slovenijo prav iz nje (Vir 1). V sedanjem času se z begun- skim valom to stanje spreminja, saj imamo v šolah tudi otroke iz Sirije, Irana, Bolgarije ipd. Otroci priseljenskih staršev imajo enake pravice do šolanja kot drugi. Z učenci, ki imajo status tujca, 1 se sre- čamo v veliko slovenskih šolah. Na nekaterih osnovnih šolah je več učen- cev priseljencev, 2 na drugih manj. Na področju priseljenskih učencev v slo- venskih osnovnih šolah se stanje izbolj- šuje, saj različni projekti strokovnim delavcem ponujajo konkretne rešitve za delo z omenjeno skupino učencev. V besedilu predstavljamo primer osnovne šole s statusom medkulturne šole in različna mnenja ter način dela strokovnih delavcev in tudi poglede ter izkušnje učencev, ki obiskujejo to šolo, in njihovih staršev. PRIMER ŠOLE, KI DELUJE V SMERI SOCIALNE KOHEZIJE IN INKLUZIJE Slovenska osnovna šola je pridobila status medkulturne šole, saj vključu- je veliko priseljenskih učencev prve, druge in tretje generacije. S šolo smo se podrobneje seznanili v šolskem letu 2013/2014. V predstavitvi primera se usmerjamo na: - način vključevanja in sprejemanja učencev priseljencev, - možnosti, oblike in metode učenja slovenščine in 1 Status tujca imajo učenci prvi dve leti življenja v Sloveniji. 2 Šole, ki imajo večje število učencev priseljencev, lahko dobijo status medkulturne šole. - na načine in pogostost sodelovanja staršev s šolo. Podatke smo pridobili na osnovi del- no strukturiranih individualnih in skupinskih intervjujev z ravnateljem šole, 3 učiteljem slovenščine, učite- ljem maternega jezika, z nekaterimi učenci priseljenci in njihovimi starši. Poleg tega smo vključili opazovanje z udeležbo pri pouku slovenščine in pouku maternega jezika priseljencev. Eno šolsko uro smo prisostvovali delu pripravljalnice za učence od prvega do tretjega razreda in delu pripravljalnice za učence od četrtega do devetega razreda. Opazovali smo tudi učno uro enega maternega jezika. Pri opazova- nju smo sprotna opažanja zapisovali v obliki delovnih zapiskov. OPIS ŠOLE IN SODELUJOČIH OSEB V ŠTUDIJI MEDKULTURNE ŠOLE V eni od slovenskih televizijskih oddaj so dejali, da med sto osnovnimi šolami, ki so bile najboljše na nacionalnem preverjanju znanja, ni marsikatere do- bre šole in da tako tudi ni omenjene šole ter da so jo pred leti skoraj zaprli in otroke izpisovali. Danes pa, da je to »šola, ki uspešno opravlja težko delo. Med drugim vključuje tudi otroke, begunce iz aAzilnega doma« (Vir 2). Ob vstopu na šolsko dvorišče se sre- čamo z razigranimi otroki in učitelji. Na vsakem koraku nas pozdravljajo. Vhod v šolo je opremljen z napisom, da je šola »multikulturna, multietnič- na, multinacionalna in večjezična«. Podatek, da je na šoli večinski delež učencev priseljencev, upravičuje te nazive. Učencev prve, druge ali tretje generacije je skupaj več kot 90 %. Na vhodu so na oglasni deski pritrjena obvestila v več jezikih. Tudi na tleh in po stopnicah nas spremljajo pozdravi v več jezikih. 3 Uporabljamo moško obliko, tudi če so sodelo- vale ženske. Slika 1: Pozdrav v različnih jezikih, ki obiskovalca spremljajo na vsakem koraku Zaznati je, da je medkulturno okolje spodbudno, neobremenjeno s predsod- ki in nestrpnostjo in spodbuja razmi- šljanje o različnih kulturah. Glede na Smernice (2012, Vir 3) ocenjujemo, da šola zagotavlja prijetno okolje, spre- jema, hkrati pa razvija medkulturne zmožnosti, saj razvija zanimanje in radovednost za druge kulture učen- cem, strokovnim delavcem in obisko- valcem šole. Ravnatelj pojasni, da so pred nekaj leti zaradi javne izjave pomembne oseb- nosti, »da so na šoli sami problemi in da bi jo bilo treba zapreti,« slovenski starši svoje otroke izpisali iz šole in je tako postala geto šola. Sedaj število učencev narašča in šolo obiskuje okoli 250 učencev. Od tega je 98 % nesloven- cev 4 in samo 2 % učencev slovenskega porekla. Učenci prihajajo iz dvanaj- stih različnih držav. Največ učencev prihaja iz držav bivše Jugoslavije, od tega 2/3 učencev z območja Bosne in Hercegovine, drugi prihajajo iz Srbije, Makedonije in drugih držav. Na šoli lahko srečamo tudi učenca iz Irana in Brazilije. 10 % teh učencev živi v azilnem domu. 4 Ravnatelj pripomni, da so ga opozorili, da izraz ni primeren in da je žaljiv. 48 Didakta september-oktober 2016 Slika 2: Prikaz držav iz katerih prihajajo učenci Ravnatelja šole opisujemo kot odpr- tega človeka, ki »ničesar ne skriva« in rad deli svoje izkušnje in mnenja, je iskren, duhovit in odprt ter pripra- vljen kritično govoriti o preseljevanju in priseljencih, saj ima sam izkušnje preseljevanja, o Slovencih, Sloveniji in praksi drugih držav. Ocenjujemo, da dobro opravlja delo, saj je dobil 100 % podporo sveta staršev in je že leta ravnatelj. S svojo življenjsko zgodbo je zgled učencem in njihovim staršem. Učitelj slovenščine je profesor razre- dnega pouka z več kot 20 leti delovne dobe, ki pa že vrsto let poučuje na predmetni stopnji slovenščino in po potrebi tudi matematiko ter vodi še pripravljalnico za učence priseljence od četrtega do devetega razreda. Z nami je sodeloval tudi multiplikator v projektu Uspešno vključevanje otrok priseljencev, projekt Evropskega soci- alnega sklada z naslovom »Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja. Izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje učen- cev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje«, prav tako priseljenec, ki poučuje učence priseljence prvega triletja v pripravljalnici. Na šoli je za- poslen prek projekta, poučuje pa še na štirih drugih šolah. Poleg dela v pripravljalnici vodi tudi individualne ure slovenščine in nudi učno pomoč pri drugih predmetih. Po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir, ki je opravil pedagoško-andragoško iz- obrazbo ter se še dodatno izobražuje na področju inkluzivne pedagogike. Učitelj bosanskega jezika je »priselje- nec druge generacije«, rojen v Slo- veniji in ima različne izkušnje tudi pri drugem delu, ne le na področju poučevanja. Pouk bosanskega jezika, ki ga vodi, ali kot sam poimenuje »je- zikovne delavnice«, financira občina, obiskujejo pa jih predvsem otroci, ki so prišli v Slovenijo, manj pa je takih, ki so v Sloveniji rojeni. Intervju smo imeli tudi s petimi učen- ci, štirje so bili priseljenci iz Bosne in eden iz Bolgarije. Izvedeli smo, da so se v Slovenijo najprej preselili očetje, nato pa še družina. Očetje so v glavnem zidarji ali trgovci, matere pa čistilke, delajo v pralnici ali so nezaposlene. Intervju smo izvedli tudi z dvema ma- terama učenk priseljenk, saj jih več ni bilo pripravljenih sodelovati. Obe sta brez dela, »saj službe ni lahko najti«, a pripravljeni poprijeti za vsako delo, npr. čistilke, kuharice, šivilje ipd. Tudi v Bosni sta bili vedno gospodinji. NAČINI VKLJUČEVANJA IN SPREJEMANJA UČENCEV PRISELJENCEV Šola ob vključitvi novega učenca o njem ne pridobiva posebnih podat- kov. Učenec je vključen v razred glede na to, kateri razred je končal doma. Za bolj učinkovito vključitev ravnatelj predlaga uvedbo preizkusa znanja, ki bi pokazal otrokovo predznanje. Učenci so upravičeni do individualne- ga programa, ki ga izvajajo v fizični, pa tudi elektronski obliki. Smernice so za vse približno enake, delo pa se prilagaja učencu. Prilagaja se oce- njevanje (besedila, nekje se ponudi več slikovnega materiala, možnost podaljšanega časa/individualnega/ večkratnega pisanja preizkusov zna- nja) in druge prilagoditve. Poleg tega učitelj za vsak predmet zapiše, kako »vidi tega otroka«. Ta zbirka je v sve- tovalni službi in jo lahko pogleda vsak učitelj. Ob konferencah pa razrednik naredi povzetek, ki ga predstavi tudi staršem (koliko je učenec napredoval v razumevanju, kako se obnaša pri delu v razredu – če sodeluje, se skuša izo- gniti delu, prinaša potrebščin, domače naloge ipd.). Strokovni delavec je poudaril pomemb- nost pozitivne prve izkušnje na novi šoli. Učenec se bo bolje vključeval in razvijal, če bo njegova prva izkušnja v novi državi pozitivna. Na obravna- vani šoli učenci doživijo to pozitivno izkušnjo, saj so po svojih besedah in po besedah strokovnih delavcev dobro sprejeti s strani šole, sošolcev in nji- hovih staršev. Multiplikator opozarja, da se mora otrok najprej sprostiti, se dobro počutiti, ne sme čutiti strahu, da bo lahko začel z učenjem. Intervjuvani učenci pravijo, da se na začetku v šoli niso najbolje znašli. Pri spoznavanju šole so jim večina pomagali prijatelji. Nekateri so že poznali nekaj sovrstni- kov, nekateri pa niso poznali nikogar. Vsi so imeli vsaj enega sošolca, ki jim je bil na začetku v pomoč. Največ težav jim je povzročalo nepoznavanje jezi- ka (na primer: učenka priseljenka je povedala, da ob prihodu ni razumela besed v urniku, in je rekla; »kaj pomeni lum in gum in to«). Učenci vsakega novega priseljene- ga sošolca popeljejo po šoli in vse je usmerjeno vanje, tako da se zelo hitro vživijo v novo okolje. Ravnatelj je poudaril, da je pri njih empatija do novih učencev dobro razvita, ob tem pa opozoril, da pričakovanja do učencev priseljencev ne smejo biti nič manjša. Tudi učiteljica slovenščine in pripravljalnice ne zaznava nikakršne diskriminacije. Strokovni delavci poznajo države in kulture svojih učencev ter se zavedajo, da se s tem hitreje približaš priselje- nim učencem in si pridobiš njihovo zaupanje. Ugotavljajo, da je spodbu- dno okolje v veliki meri odvisno od močnega in vplivnega vodje. Izkušnje strokovne delavke, ki delo opravlja tudi Didakta september-oktober 2016 49 na drugih šolah, pa kažejo, da so raz- like v sprejemanju priseljencev, glede na to, od kod prihajajo. Bolje spreje- majo učence npr. iz Severne Amerike kot Albanije. Strokovni delavci tudi menijo, da je še vedno prisotnih veliko stereotipov in predsodkov, namenje- nih priseljencem in da se z različnimi medkulturnimi prijemi premalo posve- čamo južnim delom Evrope. Tudi intervjuvani osnovnošolci in star- ši so strokovne delavce in njihovo delo pohvalili ter dodali, da se jim zdi, da je slovenska šola celo manj zahtevna od njihove. Povedali so, da so v šoli dobili potrebno pomoč, pomoč pa so dobili tudi od prijateljev, ki pa niso Slovenci. UČENJE SLOVENŠČINE Učenci priseljenci ob prihodu v Slove- nijo največkrat ne znajo slovenskega jezika, saj je odločitev za preselitev v Slovenijo največkrat potekala hitro in nenačrtovano. Posebej priseljenci »nejugoslovanskih držav« imajo velike težave z usvaja- njem slovenščine (na primer učenec iz Irana), saj je na primer njihova pisava popolnoma drugačna, berejo in pišejo od desne proti levi in podobno. Učitelj slovenščine in pripravljalnice je opo- zoril, da bi bil predvsem za te učence priseljence potreben prilagojen učni načrt, saj je nemogoče od učenca, ki izhaja iz popolnoma druge kulture, pričakovati, da bo usvojil enako raven znanja kot slovenski učenec. Strokovni delavci pri učencih prise- ljencih intenzivno spodbujajo uporabo slovenskega jezika v celotnem šolskem prostoru. V primeru te šole slovenski učenci ne vplivajo na hitrejše učenje slovenščine učencev priseljencev, saj so v manjšini. Slovenski učenci se tako naučijo marsikatero tujo besedo, ven- dar bi si želeli obraten vpliv. Strokovni delavci slab obisk tečajev slovenščine za odrasle pripisujejo pla- čljivosti teh, nižji izobrazbi staršev, ki ne dajejo poudarka na čimprejšnje znanje jezika in na neustrezno pou- čevanje jezika (poučevanje jezika v strokovnem jeziku oziroma v jeziku, ki se ga priseljenec uči). To je največkrat tudi razlog za prenehanje obiskovanja tečaja. Po izkušnjah multiplikatorja se učenci največ slovenščine naučijo na šolskih ali izvenšolskih interesnih dejavno- stih, saj so te sproščene in je učenje nenamerno. Še posebej mlajše otroke spodbujajo, da ostajajo v podaljšanem bivanju, saj je odnos med učenci in uči- telji bolj sproščen kot pri pouku, ker je »vse bolj resno«. Najpomembneje torej je, da učenci jezik čim več poslušajo »in ga v nekem sproščenem okolju upora- bljajo,« in s tem širijo besedni zaklad: »Pa če so tri besede danes, tri besede, je super,« je dodal multiplikator. Na šoli ponujajo možnost dvotedenske uvajanice, v kateri učenci dobijo (prvo) pozitivno izkušnjo z novo šolo. Izvaja se pred začetkom šolskega leta, traja pa dva tedna. Učenci se v tem času spo- znajo, predstavijo, se sprostijo, naučijo se prvih besed, spoznajo šolo (učilnice, hodnik, stranišče, jedilnic ipd.) in uči- telje ter kraj. Zanje sta to spoznavna tedna, v katerem je pomembno, da se sprostijo. Tako je zanje prvi šolski dan manj stresen. Multiplikator opozarja, da vsi otroci nimajo možnosti obiska uvajalnice: »Dogaja se, da se eni pri- selijo oziroma pridejo v Slovenijo 31. (avgusta) in 1. (septembra) pridejo v šolo.« Izvajajo tudi pripravljalnico za učence prvega, drugega in tretjega triletja, ki poteka celo šolsko leto, vsak dan in ni oblika dopolnilnega pouka slo- venščine. Namen pripravljalnice je, da učenci razvijajo svoje besedišče in ko- munikacijo. Če učenec dovolj napredu- je, lahko z obiskovanjem tudi preneha. Učence in starše šola za obiskovanje pripravljalnice zelo motivira. Obisk je tudi zato zelo zadovoljiv, pa tudi napredki so vidni. Učitelji uporablja- jo različno gradivo in pripravljalnico oblikujejo kar se da zanimivo in didak- tično bogato. Multiplikator z mlajšimi učenci uporablja slikovni material in risanje. Začenjajo z usvajanjem kon- kretnih predmetov, ki jih obkrožajo. Pri starejših otrocih si strokovni delavci komunikacijo olajšajo s povezovalnim jezikom (na primer angleščino). Učite- ljica slovenščine se s starejšimi učenci igra tudi »otroške igre«, na primer: iz papirja izdelajo žabe in izvedejo tek- mo, katera hitreje skače, pri tem pa morajo učenci komentirati: »Žabe so se pognale v strašen boj. Tečejo, skačejo, prišle so do ovire, ne morejo čez …«. Igra je zabavna, a tudi zahtevna in jo morajo večkrat ponoviti. Samostojno ali v skupinah pripravljajo krajše pro- jektne naloge, na primer: Predjamski grad, živali v gorah ipd., ki vključujejo ogled posnetkov in branje literature. Uporabljajo tudi individualne naloge, ki vključujejo snov, ki jo učenci obrav- navajo pri ostalih predmetih. Zato je potrebno tudi sodelovanje z ostalimi učitelji, ki poučujejo učence priseljen- ce. Po multiplikatorjevih izkušnjah je prednost pri mlajših otrocih, da se hitreje učijo, so veliko bolj odprti, so manj v zadregi in jim ni nerodno tudi, če česa ne znajo ter učenje doživljajo kot igro. Meni, da je za poučevanje dovolj gradiv, vendar opaža, da jih strokovni delavci ne poznajo dovolj in opozarja na pomen fakultet in se- minarjev. Opozori tudi na učni načrt za učenje slovenščine kot tujega jezika. Meni, da je pomembno predvsem, da se besedišče utrjuje in da se besed ne pozablja. Na šoli si želijo še veš poučevanja slo- venščine, saj se zavedajo, da je trenu- ten obseg poučevanja premajhen. Pri slovenščini pouk nikoli ne poteka v dveh jezikih. Zahtevnejša berila, ki jih tujci ne bi razumeli, prilagajajo na primer tako, da učiteljice same napiše- jo krajše, preprostejše besedilo, ki ga učenci preberejo. Tako lažje razume- jo vsebino in sodelujejo pri pogovoru in pri analizi besedila. Preberejo tudi pravo berilo, vendar bi bilo samo to za razumevanje premalo. Potrebno je ve- liko individualizacije in diferenciacije. Tudi učenci in starši, ki so sodelova- li v intervjuju, ko so se preselili, niso znali govoriti slovensko in slovenščine niso razumeli. Intervjuvani učenec je med poukom zaradi nerazumevanja spal, prepisoval in pisal, kakor so narekovali. 50 Didakta september-oktober 2016 Povedali pa so, da če pri pouku ne- česa ne znajo povedati v slovenščini, lahko to pojasnijo tudi v maternem jeziku in jih učitelji razumejo. To jim močno olajša sodelovanje. Intervjuvani starši slovensko sicer razumejo, očetje nekoliko bolj, vendar slabše govorijo. Intervjuvani mami sta obiskovali tečaj, vendar sta po nekaj mesecih prenehali, ker sta se počutili neprijetno. SODELOVANJE STARŠEV S ŠOLO Strokovni delavci imajo s sodelovanjem staršev različne izkušnje. Večina od njih pripoveduje, da so manj odziv- ni, izkušnje pa kažejo tudi, da so pri- pravljeni sodelovati, če so jim stvari (projekti) predstavljeni in osmišljeni. Starši so obremenjeni z delom in preži- vetjem, zato so manj ambiciozni in ne pričakujejo veliko od svojih otrok. Ti so velikokrat prepuščeni samim sebi, veli- kokrat ne poznajo niti kraja, v katerega so se priselili. K sodelovanju jih najver- jetneje pritegne tudi strokovni delavec s priseljenskimi koreninami (ravnatelj, multiplikator). Šola za starše pripravlja delavnice na temo vzgoje, delavnice, na katerih se starši lahko izkažejo na področjih, ki so jim blizu (na primer kuharska delavnica za mame), bazar, kjer prodajajo izdelke iz delavnic ali jih izdelajo starši. Intervjuvani starši dokaj redno obiskujejo govorilne ure, vendar glede na njihovo pripovedova- nje ocenjujemo, da na govorilnih urah predvsem poslušajo učitelja. SKLEP Na območjih predstavljene osnovne šole s statusom medkulturne se po- javlja »prostorska koncentracija pri- seljencev« (Verlič Christensen 2002), saj je velika večina tamkajšnjih prebi- valcev priseljenih, zato šolo obiskuje velika večina učencev priseljencev. V šoli cenijo različnosti svojih učencev in jim prilagajajo učni načrt ter učencem priseljencem nudijo različno pomoč in spremljajo njihov napredek. Šola je odprta in skrbi za dobre med- sebojne odnose med vsemi udeleženci ter spoznava in spoštuje različne kul- ture, saj na njej sobiva več kultur, za kar ima zasluge medkulturna vzgoja. Zaposleni imajo pozitiven odnos do medkulturnosti, kar pa odraža tudi ravnatelja, ki ga lahko označimo, da je »močan in vplivni vodja«, ki ima, kot je sam povedal, visoka pričakovanja do učencev. Z nudenjem različne pomoči učencem in prilagajanjem dela strokovni delavci učinkovito poučujejo in omogočajo učinkovito učenje. Šola poskuša vklju- čevati tudi starše, ki pa se različno odzivajo. Vsekakor šolo označujemo kot učečo se, saj se strokovni delavci na področju medkulturnosti stalno izobražujejo. Šola se vključuje v različ- ne projekte in je hkrati šola, ki svoje izkušnje in znanja lahko posreduje tudi strokovnim delavcem in šolam, ki se z učenci priseljenci srečujejo v manjši meri. Učenci imajo zelo različne izkušnje pri vključevanju v novo šolsko okolje, intervjuvani učenci pa so povedali, da imajo v glavnem pozitivne izku- šnje tako s sovrstniki kot učitelji. Tudi večina staršev nima slabih izkušenj s šolo in strokovnimi delavci. So pa vse intervjuvane mame izjemno skromne. Želijo si uspešno zaključene šole svojih otrok in kakršnokoli delo, da bi dru- žinam omogočili lažje preživljanje. Lahko povzamemo, da šola krepi so- cialno kohezivnost in inkluzijo, saj so učenci in učitelji strpni drug do drugega. V šolo sprejemajo vse otroke in njihova različnost predstavlja za zaposlene izziv in ne problem. Literatura Verlič Christensen Barbara (2002) Evro- pa v precepu med svobodo in omeji- tvami migracij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Viri Vir 1: Statistični urad Republike Slove- nije (2013) Selitveno gibanje, Sloveni- ja, 2012 – končni podatki. Dostopno na http://www.stat.si/novica_prika- zi.aspx?id=5635, 24. 4. 2014. Vir 2: Oddaja Preverjeno. POP TV. Do- stopno na http://vid01.24ur.com/20 14/03/04/509a203350_61399218-1. mp4, 14. 4. 2014. Vir 3: Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012). Ljubljana: Zavod Republike Slove- nije za šolstvo. Dostopno na http:// eportal.mss.edus.si/msswww/pro- grami2012/programi/media/pdf/ smernice/cistopis_Smernice_vklju- cevanje_otrok_priseljencev.pdf, 29. 4. 2014. Vir 4: Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sis- tem vzgoje in izobraževanja v Re- publiki Sloveniji. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Do- stopno na http://www.mss.gov.si/ fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/razvoj_solstva/projekti/ Strategija_vkljucevanje_migrantov. doc, 30. 3. 2014.