Poštnina plačana v gotovini Sped. m abbon. postale - 11 Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . ... L 1.000 G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 P \\ 1 i L Wk h\\ Leto XVII. - Štev. 51 (876) Gorica - četrtek, 16. dec. 1965 - Trst Posamezna številka L 50 MOSTOVI Tako so potekli zadnji dnevi koncila Deroče reke in podivjani hudourniki so v septembru porušili in odnesli mnogo mostov. Potrgali so s tem važne prehode z brega na breg, iz vasi v vas, iz dežele v deželo, pretrgali so često edino vez med ljudmi tostran in onstran vode. Kako je hudo, ko naenkrat ni več mostu! Kako dolga in težavna je v hipu prej tako kratka in lahka in ravna pot na delo, v službo, v mesto, k sosedu! Toda glej, skoraj čez noč so bili tu in tam zgrajeni novi mostovi. Kajpak le zasilni, a vendar mostovi, čez katere se lahko hodi in vozi. In vsakdo s hvaležnostjo občuduje vrle in spretne pionirje, ki so tako naglo premostili vode, ki so ločile in se sovražno rogale zaskrbljenim ljudem. Sicer so tudi ti mostovi spet v nevarnosti in iznova razkačene vode so marsikaterega že prevrgle. Toda prej ali slej bodo po dobro premišljenih in skrbno preudarjenih načrtih iz železa in betona zgrajeni taki mostovi, ki jim — tako vsaj upajo in trdijo graditelji — najhujši nalivi in največje poplave ne bodo kos in ki bodo za vse čase pričali o zmagi človeškega duha nad nepreračunljivimi silami narave. Kdor je bral knjigo Iva Andrica »Na Drini most«, ve, da se bosansko mesto Višegrad lahko ponaša z mostom, ki je kljuboval neštetim viharjem in poplavam dolgih šest stoletij ter prestal številne poskuse rušenja in je še danes tak, kot ga je zgradil veliki vezir Mehmed paša. Pa so črnogledci že tedaj ob gradnji prezirljivo ugovarjali: »Samo da povodenj nc bi prišia nadenj, tista prava naša više-grajska!« Dobri, trdni mostovi dajejo prijeten občutek varnosti in sigurnosti in najusodnejše, pa tudi najznačilnejše dejanje med sovražnimi silami ob izbruhu kake vojne je rušenje in razstreljevanje mostov. * * * Mostovi iz lesa in kamna, železa in betona so vidni in zelo zgovorni simboli duhovnih mostov, ki so nujno potrebni med ljudmi različnih nazorov in življenjskih navad, različne narodnosti in govorice, različne veroizpovedi, različne rasti in polti. Koliko takih mostov so v teku Zgodovine že porušili in odnesli viharji in nalivi človeških strasti, zapetosti, sovražnosti in nevoščljivosti! Zdi se pa, da je haši dobi odkazana odločna naloga ponovnega zidanja takih, v bližnji in davni preteklosti podrtih mostov. Zdi se, da se je papež Janez XXIII. kot prvi po dolgih stoletjih živo zavedel najglobljega in prvotnega pomena onega častnega naziva, ki ga papeži nosijo že izza 5. stoletja: »Pontlfex maximus«, t. j. Vrhovni graditelj mostov: Ne več eksko-munikacije, ampak komunikacija, to se Pravi, ne več izobčevanja, ampak zedinjenje! To je bilo geslo njegovega pape-ževanja. Vidni sad tega njegovega gesla je nedvomno II. vatikanski koncil. Na njem so se v duhu in smislu Janeza XXIII. gradili •nostovi med doslej razdvojenimi krščanskimi veroizpovedmi, med kristjani in nekristjani, med verniki in brezverci, med Cerkvijo in svetom. Na mesto skreganosti stopa zbliževanje, na mesto napadanja sto-Pa razgovor, na mesto preziranja stopa dobrohotno razumevanje. Ti mostovi bodo •norda najvidnejši in najlepši uspeh kon-c*la in osnova za dobo doslej nemogočega •»ratstva med člani vsesvetovne družine človeštva. [,KII Poslanstvo božjih poti v življenju Cerkve V Rimu so se zbrali na prvi sestanek rektorji italijanskih svetišč ali božjih poti. Ostanek je vodil kardinal Confalonieri, Udeležili so se ga razni italijanski škofje. Cardinal je obrazložil, kakšne dušnopastir-ske možnosti imajo božje poti, kako naj Sc>delujejo s škofijo in župnijo in kako naj čim lepše skrbijo za širjenje marijan-s^ega apostolata. m Oltar pred vhodom v baziliko sv. Petra, kjer so bile zaključne slovesnosti drugega vatikanskega koncila Vesoljni cerkveni zbor — II. vatikanski — 21. v zgodovini katoliške Cerkve, ki g a je papež Janez XXIII. napovedal 25. januarja 1959 in odprl 11. oktobra 1962, je papež Pavel VI. slovesno zaključil v sredo, 8. decembra 1965, na praznik Brezmadežne. S tribune za časnikarje na Berninije-vem stebrišču se je obvladat ves veličastni prizor pred baziliko sv. Petra: na desni pri glavnem vhodu v baziliko papežev tron, pred njim preprost oltar, na desni in levi strani oltarja bela množica škofov iz vsega sveta, za njimi pa predstavniki 90 držav ter razne druge osebnosti in predstavniki številnih verskih skupin. Brez dvoma edinstven pogled in prizor, ki ga nihče drug ne more nuditi kot samo katoliška Cerkev. Slovesnosti zaključka lahko ločimo na tri dele: na vigilijo Brezmadežne zadnje zasedanje v vatikanski baziliki in proglasitev zadnjih konstitucij ter še izredni dogodek preklica izobčenja proti vzhodni Cerkvi; na praznik zjutraj zaključna slovesnost na trgu sv. Petra; zvečer baklada v čast papežu in koncilskim očetom. Poglejmo od bliže potek posameznih dogodkov. Zadnje zasedanje v vatikanski baziliki V torek, na vigilijo zaključka koncila se je vršilo v notranjosti bazilike sv. Petra javno zasedanje v prisotnosti papeža, ki je maševal skupno s škofi, predstavniki vseh delov sveta. Po maši je sv. oče razglasil zadnje konstitucije, ki bodo skupno Z ostalimi stopile v veljavo na praznik sv. Petra leta 1966. Končala so se tako splošna zasedanja, vseh skupaj 168 po številu. Med zasedanji koncila se je razvrstilo 6000 govorov raznih škofov in nad 500 volitev. Potrjenih je bilo skupno 16 dokumentov (konstitucij in dekretov), katere bomo objavili na drugem mestu. Vse to je zbrano v 27 knjigah, ki ima vsaka do 1000 strani. Po obširnosti bi jih lahko primerjali znani italijanski enci-klopediji Treccani. Po razglasitvi je stopil k papeževemu tronu kardinal Bea, predsednik tajništva za zedinjenje kristjanov, ter prebral papeški dokument, s katerim katoliška Cerkev preklicuje izobčenje carigrajske Cerkve iz leta 1054. Takoj po končanem branju je metropolit Meliton, ki je vodil delegacijo carigrajske Cerkve, sprejel iz papeževih rok ta pomenljivi dokument. Sledilo je nekaj, kar verjetno ni bilo predvideno: metropolit in papež sta se objela. Ta prizor je bil res ganljiv; dvignil se je mogočen aplavz vseh prisotnih, ki so s tem pokazali, kako se vesele tega dogodka. Najbrž, da takega aplavza še ni bito pr; sv. Petru. Nekaj podobnega se je zgodilo isti dan v Carigradu. Bodimo si na jasnem: vse to ne pomeni še združitve katoliške in vzhodne Cerkve, saj koncil ni imel tega namena, napravil je le nov korak na poti zbližanja med obema Cerkvama. Krasen je bil večer velike vigilije: jasno nebo, nad trgom je svetila polna luna; toda nihče ni mogel zagotoviti, kje bo naslednji dan zaključna slovesnost: ali na prostem ali v notranjosti bazilike. Odločalo je le vreme. 8. december zaključek koncila Bil je topel jesenski dan, oblaki in sonce, stalno je pihal veter; dana je bila možnost, da se vrši slovesnost na prostem. Zaključno slovesnost delimo v tri dele: sprevod koncilskih očetov in papežev prihod, sv. maša in obred zaključka. Vse je trajalo od 10.20, ko se je začel sprevod, do končnega papeževega odhoda ob 13.25, torej skoraj tri ure. Celotno slovesnost sta oddajala radio in televizija, tako da je danes težko ugotoviti, koliko »gledavcev« je sledilo tej zgodovinski slovesnosti. Sliko sprevoda poznamo že od otvoritvene slovesnosti. Procesija škofov je trajala 25 minut. Prihod sv. očeta je pozdravila vatikanska godba, ki je zaigrala papeško himno, ter navdušeno ploskanje ogromne množice. Papež je imel v levi roki križ, na glavi pa mitro. Od 13. novembra 1964 dalje, ko je sam položil svojo dragoceno tiaro na koncilski oltar kot dar za uboge, nosi na glavi mitro in ne več tiare. Po e\>angeliju je imel sv. oče govor v italijanščini, v katerem je napovedal branje poslanic raznim slojem ter uradni dekret, s katerim je razglasil zaključek drugega vatikanskega koncila. V svojem kratkem govoru je papež naslovil svoj pozdrav vsem: prisotnim in odsotnim; tistim, ki ga sprejmejo in tistim, k{ ga ne sprejmejo. »Za katoliško Cerkev nihče ni nedosegljiv, nihče ni tujec, izločen, nihče ni oddaljen.« Poseben pozdrav je naslovil škofom, katerim je bila zabra-njena pot v Rim in ki so prikrajšani pri človečanskih pravicah. »Z vami je Cerkev,« je zaklical sv. oče in te besede je pozdravil mogočen aplavz prisotnih. Papežev pozdrav je bil naslovljen tudi tistim, »ki nas ne poznate, ki nas ne razumete, ki nas ne smatrate za vas potrebne, koristne in prijatelje; tudi vam, ki mislite, da napravite dobro delo, če nas preganjate.« V svojem govoru je papež podčrtal, naj nihče ne sprejme tega pozdrava kot običajno formalnost ali kot pozdrav, ki ga izražamo ob slovesu. »Ta pozdrav pomeni prijateljstvo, ki ostane, ali pa ki želi nastati.« V tem smislu naj pride do srca vseh, kot prisrčen gost, kot pozdrav Gospodov. Papežev govor je bil izraz srčnega občutka in topline; jasen in iskren pogovor z vsem človeštvom. Brez vsake težavne razprave je bil dostopen vsakomur, zato je tudi množica večkrat sprejela s ploskanjem posamezne misli. Po Credu je najprej papež molil prošnjo vernikov v latinskem jeziku, nato drugi v grščini in v raznih drugih jezikih, skupno v osmih; zaključek je bil v hrvaščini. Pred darovanjem je kardinal Tisserant naznanil nekatere denarne prispevke, ki jih je takoj potem sv. oče poklonil peterim škofom različnih delov sveta: iz Palestine, Argentine, Indije, Pakistana in Kambodže. Točno opoldne, ko se je razlegel po Te dni je za Hruščevem odšel po dobrem letu še Armenec Anastaz Ivanovič Mikojan, dosedanji predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. 25. novembra letos je obhajal sedemdeset let svojega življenja. Zdi se, da je ta številka v SZ zelo pomembna: ko jo dosežeš, se moraš umakniti ali ti pa drugi pomagajo k temu. Stalin je pri tej starosti umrl, Hruščev je bil poslan v pokoj in sedaj je še Mikojan odkril, da je utrujen, bolan in star 70 let. Kar ganljivo je brati njegovo prošnjo za razrešitev: »Pred enim mesecem sem dopolnil 70 let; morda tega ne veste. Pred tremi leti sem bil operiran. Sedaj sem bolan in vsaka stvar me utrudi. Zato prosim centralni odbor stranke, da me razreši funkcij predsednika vrhovnega sovjeta.« In centralni komite je prošnji rad ustregel, saj mu je sam povedal, naj se umakne. Taka je pač praksa med sovjetskimi veljaki. Mikojan je bil zadnji iz garde starih boljševikov. Bil je edini, ki je preživel vse pretrese, pokopal Stalina in ostal po Hruščevem padcu. Vseskozi je slovel kot izredno spreten, inteligenten in umirjen politik, ki se ni nikoli zapletel v kakšne skrajnosti ali kočljive položaje. Obdobje po odstavitvi Hruščeva pomeni za Sovjetsko zvezo obdobje utrjevanja kolektivnega vodstva. Pri tem se je izkazalo, da bi bilo pametno dati tudi predsedniku vrhovnega sovjeta, ki je nekak poglavar države, večji vpliv na vodstvo državnih poslov. Do odhoda Hruščeva je bilo to mesto le dekorativno, brez zveze s političnim dogajanjem v državi. Mikojan ga je mirno upravljal, brez odgovornosti in brez pravih dolžnosti. Z izvolitvijo Nikolaja Viktoroviča Pod-gornega za to mesto pa se zdi, da je prišlo do izraza stališče, naj bodo pri kolektivnem vodstvu države udeleženi vsaj trije: prvi tajnik centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze, ki je Brež-njev, predsednik vlade, ki je Kosigin, in predsednik države ali prezidija vrhovnega sovjeta, ki je sedaj postal Podgorni. Mož je po rodu Ukrajinec, kakor Hruščev, star 62 let, znan kot trezen človek s posluhom za spremembe, ki jih prinaša čas, pa hkrati dovolj previden in zadržan. Druga sprememba, ki je vzbudila precej pozornosti, je pa bila premestitev dosedanjega podpredsednika vlade šeljepina na »partijsko delo«. Po padcu Hruščeva je Še-ljepin, ki ima komaj 47 let, veljal za moža bodočnosti. Šeljepin, nekdanji prvi tajnik komsomola in pozneje predsednik odbora za državno varnost je nenadoma postal oropan vseh državnih funkcij, zlasti pa nadzorstva nad partijo. To pomeni, da je njegov vpliv zelo padel — razen seveda, če je ohranil pozitivno stališče do politike velike trojice, ki bo sedaj vladala Sovjetsko zvezo: Brežnjeva, Kosigina in Podgomega. To pa se bo šele videlo. mestu glas zvonov, smo vsi skupaj z maš-nikom molili očenaš. Ta molitev je bila malokdaj tako univerzalna kot v tem trenutku. Pri obhajilu je sv. oče obhajal šest otrok, ki so po kraju rojstva predstavljali šest delov sveta: Evropo, Azijo, Afriko, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Avstralijo. Po maši je bil še kratek obred: sv, oče je blagoslovil temeljni kamen za cerkev, ki bo sezidana v čast Materi bošji — »Mariji, materi Cerkve« v neki rimski četrti v spomin na II. vatikanski koncil. Zaključni obred koncila Pri tretjem delu je papež sedel na svo-jev tronu v pluvialu in mitri. Povzet je spet besedo. Iz tega govora vzamemo le nekaj misli: »Prišla je ura odhoda,« tako se je obrnil do prisotnih škofov. »Zapustili boste to koncilsko zasedanje... V tem trenutku se tu družijo preteklost, sedanjost in bodočnost. Preteklost Kristusove Cerkve s svojo tradicijo, zgodovino, s svojimi koncili, učeniki in svetniki. Sedanjost, ko se razidemo, da gremo nasproti sedanjemu svetu, z njegovimi bedami, z njegovim trpljenjem, z njegovimi grehi, toda tudi z njegovimi čudovitimi pridobitvami, z njegovimi vrednotami in vrlinami. Bodočnost, z željo narodov po večji pravici, po miru, po boljšem življenju, tistem namreč, katerega Kristus lahko nudi in hoče nuditi.« Sledilo je branje šestih poslanic, katere so v papeževem imenu podali rarsti kardinali ob asistenci dveh drugih članov kardinalskega zbora. Po branju poslanic je generalni tajnik koncila msgr. Pericle Felici sprejel od sv. očeta dekret o zaključku koncila in ga prebral prisotnim. Po tem branju je šest škofov, predstavnikov vseh delov sveta, zapelo prošnje molitve za razne osebnosti, med njimi za pokojnega papeža Janeza XXIII. ter za razne stanove. Te molitve je zaključila izpoved vere in pokorščine koncilskim dekretom, nato priprošnja Materi božji in končno voščilo, da' pride do miru v Kristusovem kraljestvu. Ob koncu je papež dal svoj blagoslov ter z močnim glasom zaklical: In nomine Domini nostri lesu Christi ite in pace (V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, pojdite v miru). Vsi smo odgovorili: Deo gratias — Bogu hvala. Bilo je ob 13.25 — zgodovina katoliške Cerkve je registrirala nov dogodek svojega dvatisočletnega življenja ter napisala eno izmed tolikih svojih svetlih strani. Baklada na trgu sv. Petra Zvečer je rimska mladina pripravila še tradicionalno baklado. Vsako leto gre papež na praznik Brezmadežne na trg Spa-g na, kjer je znameniti kip Brezmadežne, da položi venec cvetlic in moli. V tem času se je mladina zbrala na ulici Conci-liazione in pričakala papeževo vrnitev. Vsa ulica je bila kot goreča reka. Papežev avto se je počasi pomikal proti trgu ob spremljavi mladine. Bil sem v papeževi bližini, opazoval njegov prijazni nasmeh, njegovo že znano mahanje, a opazil tudi veliko utrujenost, kar je potrdil še njegov go\’or z okna svoje palače. Še zadnji pozdrav in blagoslov, nakar se je okno zaprlo, polagoma so na trgu ugašale bakle, ostala je na nebu luna. Podoben prizor kot pri otvoritvi koncila, ko je pokojni papež Janez XXIII. naslovil množici nepozabne besede. 21. koncil je odprl katoliški Cerkvi novo dobo, prikazal Cerkev vernikom, prijateljem, oddaljenim in sovražnikom, v novi luči. Koncil in doba, ki mu bo sedaj sledila, je nam vsem klic, da se bomo bolj zavedali verskih, družabnih in človečanskih dolžnosti. Je klic močne vere v Boga in v njeno Cerkev, ki je živa podoba njenega božjega ustanovitelja. DUŠAN JAKOMIN Slovenci na zaključnih koncilskih slovesnostih De Gaulle ali Mitterand Zaključnih koncilskih slovesnosti v Rimu se je udeležilo tudi trideset tržaških in goriških Slovencev. Romanje v večno mesto je organiziralo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in sta ga vodila dr. Stanko Janežič in dr. Angel Kosmač. Poročilo, ki ga objavljamo, je sestavil dr. Janežič. KONCIL JE KONČAN Trg sv. Petra v Rimu je zame najlepši trg sveta. Tisti, ki smo stali na praznik Brezmadežne tesno drug ob drugem na tem velikanskem krožnem prostoru pred pročeljem te naj večje bazilike sveta, obdani od elipsastega stebričja in kamnitih srednjeveških kipov, smo čutili njegovo potisočerjeno veličast. Ves svet je bil tamkaj prisoten ter kljub raznolikosti enovito povezan in povzdignjen v nevsakdanje zgodovinsko dogajanje. Slovenski narod smo poleg treh slovenskih škofov, naših v Rimu bivajočih duhovnikov in bogoslovcev ter drugih rimskih Slovencev predstavljali tudi slovenski romarji s Tržaškega in Goriškega. Dopoldansko jasnino neba so kdaj kdaj prepregli oblaki, ki jih je veter poganjal drugam, ko se je mimo nas vila skoro neskončna vrsta škofov in kardinalov. Iskali smo v resne in vedre obraze in se nazadnje ustavili v toplem nasmehu in pozdravnem zamahu rok svetega očeta Pavla VI. na nosilnici. Sledila je maša in papežev poslovilni govor, razdelitev karitativne pomoči za nekatere najbolj potrebne pokrajine, blagoslov temeljnega kamna za novo Marijino cerkev v Rimu, čitanje sedem poslanic koncilskih očetov raznim skupnostim, čitanje odloka o zaključku koncila, zaključne molitve škofov in papežev blagoslov. Poslanice so bile naslovljene oblastnikom, izobražencem, umetnikom, ženskemu svetu, delavcem, ubogim in bolnim in končno mladini ter so bile izročene v roke izbranim predstavnikom vseh teh skupnosti. Glavar Cerkve se je očetovsko rokoval z n jimi in z otroki, ki iih je obhaial med mašo in je vsak izmed njih predstavljal po en kontinent. »Kristus zmaeuie. Kristus kraljuje«, je ob zaključki' slovesnosti donelo izpred stopnišča, sveti oče pa je med povratnim sprevodom ob v/k likanju množice vnovič pozdravljal vse, ki so bili blizu in daleč. TRENUTKI BRATSTVA V VEČNEM MESTU S trga smo se vračali utrujeni, a prepričani, da smo prisostvovali morda najvažnejšemu dogodku našega stoletja. Po vseh ulicah so se med množice razide bele in rdeče škofovske obleke. Dostojanstveniki so nas pozdravljali preprosto in veselo, srečni, da se po trdem delu morejo vrniti v svoje škofije. Na večer, ko je papež obiskal Piaz-za di Spagna in molil pred kipom Brezmadežne, smo imeli Slovenci svojo posebno prireditev na sedežu društva »Slomšek«. Zbralo se nas je krog 150. Po maši in pridigi ma- riborskega škofa dr. M. Držečnika smo se prijazno pogovorili v dvorani in tudi veselo zapeli. Spodbudne besede ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika, primorskega škofa dr. Jenka, rektorja dr. Jezernika in drugih predstavnikov so bile sprejete z navdušenjem in trdno voljo, da bomo Slovenci, kjerkoli že bivamo, živeli v povezanosti in edinosti in da se bomo skupno trudili, da bo cerkveni zbor slovenskemu narodu prinesel resnično duhovno prerojenje. Naslednji dan smo se tržaški in goriški romarji zbrali ob grobu sv. Cirila v baziliki sv. Klemena in prisostvovali božji liturgiji v bizantinsko-slovanskem obredu. I/ Francozi bodo to nedeljo še enkrat morali na volitve, da si izvolijo predsednika države. Pravzaprav so si to kašo sami skuhali, ker v prvi rundi nobenemu kandidatu niso zaupali 50% glasov in enega zraven. Niti samemu De Gaullu ne, ki je bil tako gotov uspeha, da se niti v volivno borbo ni dosti spuščal in je Francoze hotel prepričati s samoljubno frazo: »Ali jaz ali zmeda«. Pa so mu Francozi malo zmešali njegove štrene. Dali so mu le 44%. Vsi so sprva pričakovali, da se bo vase zaverovani general, ki predstavlja po njegovem veličino Francije, užaljen umaknil na svoje posestvo in drugim prepustil politiko. Toda to pot je general sklenil, da se bo boril naprej in zmagal, saj so vendar Francozi koncem koncev le pametni ljudje in bodo držali komuniste proč od državnega krmila. Mitterand se je preimenoval iz kandidata enotne levice v kandidata vseh republikancev. Dobro se zaveda, da ga zadnjič ni volilo 10% takih, ki sicer volijo komuniste oz. socialiste. Zelo verjetno je, da mnogi levičarji soglašajo z De Gaullovo zunanjo politiko, ki je samostojna in dostikrat v nasprotju s severnoameriško. Na podlagi številk je razvidno, da delavski razred še naprej glasuje za De Gaulla. V Marseillu je dobil De Gaulle več glasov kot Mitterand, kar pomeni, da so pristaši socialista Defferea raje glasovali za dosedanjega šefa države kot pa za levičarskega kandidata Mitteranda. Posegno zaskrbljenost povzroča tako De Gaullu kot Mitterandu tistih 16% glasov, ki jih je prejel krščansko demokratski kandidat Lecanuet. Kdo jih bo prejel to pot? Vodstvo Lecanuetove stranke je dalo tem volivcem proste roke. Lecanuet/sam pa je napovedal, da bodo v kratkem ustanovili novo stranko, ki bo zbirala v svoje vrste tiste, ki so pristaši ideje o združeni Evropi. Znano pa je, da De Gaulle tej ideji nasprotuje. Pri tem se poraja vprašanje, ali je hotel Lecanuet posredno povedati svojim volivcem, naj ne podpro generala. De Gaulle se to pot zaveda, da so možna presenečenja in da lahko celo bitko zgubi, če se ne bo dovolj osebno vrgel vanjo. Zato je zadnji čas nastopil tudi na televiziji, kajti prva runda mu je dala lekcijo, ki je takole izzvenela: napak je računati na staro slavo; če jo hočeš uživati' naprej, ustvari si novo! Skoro bi prišlo do katastrofe Sv. oče Pavel VI. v spremstvu kardinala Bea v enem mogočnih trenutkov ob zaključku koncila Domov smo se vračali z istim vlakom kot vsi trije slovenski škofje, zagrebški kardinal Šeper in cela vrsta raznih drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Nobenemu izmed nas ni žal za pot in stroške in trud. Zaključne slovesnosti II. vatikanskega koncila bodo v naši duši ostale žive za vselej. SADOVI KONCILA Ocenitev koncila je v vsakem oziru pozitivna. To sodbo nam potrjujejo med drugim sledeča dejstva: 1. dokumenti, ki jih je koncil pripravil in odobril in ki so sad dolgotrajnega razpravljanja in globokega iskanja. 2. Škofje, hilo jih je skoraj tri tisoč, so pred koncilom več ali manj poznali samo svojo škofijo in njene potrebe, med koncilom, sq se Da zavedeli, da je Cerkev res katoliška, t. j. vesoljna. V štirih letih študija, razgovorov in debat se je teološko in pastoralno obzorje za vse škofe razširilo. 3. Razvoj dialoga in razgovora med vsemi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi je v teku. Ustvarilo se je novo razmerje prijateljstva med vsemi kristjani. Leningrajski metropolit pri sv. očetu Sv. oče je spre jel metropolita Ni kodirna iz Leningrada, ki je prišel v Rim za zaključek koncila kot predstavnik ruskega patriarha Sergeja v Moskvi. Patriarh je svetemu očetu prinesel patriarhov dar ikono Bogorodice. Medtem ko Frank Borman in James Lovell brez težav nadaljujeta svoj polet okrog zemlje v »Gemini 7« in sta že v ponedeljek potolkla rekord bivanja v vesolju, ki ga je imela doslej vesoljska ladja »Gemini 5« s 190 urami in 56 minutami, je pa poskus z ladjo »Gemini 6«, ki bi se morala dvigniti v vsemirje preteklo nedeljo, zaenkrat propadel in bi skoro prišlo do velike nesreče. Približno sekundo po prižigu motorjev se je neko majhno električno stikalo v bazi rakete odklopilo. Zakaj se je to zgodilo, do sedaj niso mogli ugotoviti. Prav tako so strokovnjaki odkrili okvaro, ki pa ni imela nobene zveze z omenjenim stikalom in ki bi prav tako preprečila start vesoljske ladje. Neki pokrov iz plastike je namreč neopaženo ostal v enem izmed motorjev ter zapiral dovod nekega plinskega generatorja. Tako se je še enkrat pokazalo, da lahko čisto majhne stvari povzročijo velikansko izgubo na denarju in času. Zasluga, da se je vse srečno izteklo, gre predvsem hladnokrvnosti kozmonavta Walterja Schirre, ki je bil že enkrat v vesolju. V času ene sekunde je na podlagi podatkov, ki so mu jih bili dali instrumenti, prišel do zaključka, da ne gre za kako poškodbo v raketi, temveč le za prekinitev delovanja motorjev. Zato ni pritisnil na gumb, da bi ga s spremlje- Vavcem Staffordom vrglo iz rakete, temveč je v njej ostal ter tako preprečil občutno škodo v kabini. Zaradi tega modrega Schirrovega ravnanja je bilo mogoče, da so strokovnjaki v načelu odločili, da se poskus izstrelitve ponovi že to sredo ob 1437 po italijanskem času, kajti ugotovljeno je bilo, da niti raketa niti kabina niti izstrelilna ploskev niso utrpele nikake škode. Dan človekovih pravic 10. decembra 1948 je glavna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela in objavila splošno izjavo o človekovih pravicah. V spomin na ta dogodek so proglasili ta dan za Dan človekovih pravic ter ga vsako leto tako na sedežu OZN kot v ostalem svetu slovesno praznujejo. Glavni tajnik OZN je za letošnji Dan človekovih pravic izdal poslanico, v kateri ugotavlja, da je na svetu še vedno veliko zla, zoper katerega se je treba boriti. Še vedno obstaja rasna ali etnična ali verska diskriminacija, ki jo izvajajo tako posamezni ljudje kot cele skupnosti. Sama izjava o človekovih pravicah tega zla sicer še ne bo odpravila, je pa brez dvoma podlaga, na katero morajo graditi svojo delavnost OZN, posamezne vlade in človeštvo na sploh. življenja Zaključno zasedanje koncilskih oč*tov 7. decembra v prostrani baziliki sv. Petra Italijanski škofje pri sv. očetu V ponedeljek, 6. decembra je sv. oče v poslovilni avdienci sprejel italijanske Škote. Zahvalil se jim je 2a sodelovanje na koncilu, potem pa jim je dal nekaj smernic, kako naj v svojih škofijah uresničujejo koncilskega duha. Od njihove gorečnosti bo odvisno, kako bodo sprejemali nove smernice koncila duhovniki in verniki. Vse njihovo pastoralno delo naj prešinja ljubezen. Škofova oblast je služba, kakor Sin čtovekov ni prišel na svet, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel. Škofje naj skrbijo za stik z duhovniki in verniki. Duhovnike naj poslušajo, jih obveščajo, jih vprašujejo za svet in naj jih vzpodbujajo. Koncil nam je dal med drugim tudi dragoceno konstitucijo o bogoslužju, ki skriva v sebf veliko bogastvo. Bogoslužje bo pomagalo oblikovati pravo versko življenje. Otvoritev filozofskega oddelka na misijonski univerzi Misijonska kongregacija v Rimu, z drugim imenom tudi Propaganda fidst, ki nadzoruje vse misijonsko delovanje, ima v Rimu tudi univerzo z zavodom, v katerem so gojenci iz misijonskih dežel. V zadnjih letih se je število gojencev tako. povečalo, da so morali postaviti nov zavod za študente filozofije, medtem ko so študentje teologije ostali v starem zavodu na Gia-nicolu. Ta novf filozofski oddelek, ki šteje nad 200 gojencev iz raznih misijonskih dežel, je sv. oče slovesno otvoril 3. decembra popoldne. Ravnatelj tega zavoda filozofskega oddelka je naš slovenski rojak Iz Slovenije Smrt člana Slovenskega okteta Tragične smrti je umrl v noči od 5. na 6. december v Ljubljani prvi tenorist Slovenskega okteta Janez Lipušček. Smrt ja nastopila zaradi zastrupljenja s plinom, ki je uhajal iz polpriprte pipe na plinskem štedilniku. Pokojni Lipušček bi 31. decembra letos izpolnil 51 let življenja. 25 let je blestel s svojim zvonkim glasom v soju odrskih luči v ljubljanski Operi. Bil je solist izrednih kvalitet, zlasti nenadomestljiv v lirskih in komičnih operah. Od ustanovitve Slovenskega okteta 1. 1951 je bil prvi med enakimi; s svojim prefinjenim in nežno čutečim posluhom je znal oblikovati linijo skladb, k; so valovile po domačih vaseh in v dvoranah velemest po treh kontinentih. Njegovi mehki soli od žalne koroške ljudske pesmi »Pojdem v Rute« do mogočne ruske »Kalinka« so poželi tisočero in tisočero aplavzov, rož in hvaležnosti. Njegova pesem v slovesu »Nocoj pa, oh nocoj« bo poslej zvenela le še kot večno prisoten arhivski dokument naše slovenske pevske kulture in neizbrisni spomin človeškega srca. 128 nesreč v enem tednu V Sloveniji je bilo v tednu od 28. novembra do 5. decembra kar 128 prometnih nesreč, zaradi česar je zgubilo življenje 6 ljudi, eno, sedma oseba, pa se jim je pridružila zaradi ran, ki jih je. dobila na cesti teden prej. Pri teh nesrečah je bilo ranjenih 80 ljudi, od teh 36 huje. Gmotno škodo so ocenili na 35 milijonov dinarjev. Največ nesreč so v tem razdobju povzročili avtomobilisti. Po njih krivdi se jih je pripetilo kar 85. Motoristi so botrovali pri 19 nesrečah, pešci pa pri dvanajstih. 45 nesreč je bilo zaradi prehitre vožnje na mokrih ali poledenelih cestah, 14 zaradi vinjenosti, 11 zaradi izsiljevanja prednosti. Do sedaj je bilo v Sloveniji že 6779 prometnih nezgod, od teh 311 s smrtnim izidom, ranjenih pa je bilo 4715 oseb. Gmotne škode je bilo za več kot milijardo 722 milijonov dinarjev. C v. ietc lih t. A evsk. »slo 1 še »po; V S. er jf lorni * okra ; ®an ažne a« 12 odo; Prv< «mo u: pol ‘omš. ttler: £rmi 1 *ni 2 >vca 'del ':ontc 1 na V ; • tladl msgr. dr. Maksimilijan Jezernik. Msgr. Jezernik je tudi prorektor zavoda »Slovenicum«, o katerem so spregovorili slovenski škofje v svojem pastirskem pismu izseljencem in katerih besede smo v našem listu že objavili 25. novembra. Želimo mu, da bi mogel z našo pomočjo v doglednem času postaviti hišo tudi za »Slovenicum« ter v njej pozdraviti svetega očeta, kakor ga je pozdravil v petek v novi misijonski hiši. Vrtnice na papežev grob Zastopnik carigrajskega patriarha Atena-gora je položil na grob papeža Leona IX. devet belih vrtnic. Leon IX. je bil papež, ki je leta 1054 izobčil takratnega carigrajskega patriarha. Carigrajski zastopnik je pomolil tudi na grobu papeža Janeza XXIII. Diplomatski zastopniki v avdienci pri Pavlu VI. V torek, 7. decembra je sv. oče sprejel v posebni avdienci 90 uradnih poslanstev, ki so jih poslale države iz vsega sveta na sklep koncila. Za Jugoslavijo sta bila prisotna veleposlanik pri italijanski vladi Ivo Vejvoda.in podtajnik pri zvezni vladi Petar Ivičevič. Sprejem je bil v Sikstinski kapeli. V govoru je sv. oče poudaril, da je Cerkev s koncilom hotela pregledati svoje delo, obnoviti krščansko življenje vernikov, kar bo imelo ugodne posledice za vso družino človeštva. A Cerkev spremlja s simpatijo vse prizadevanje vlad za dobrobit človeštva. Cerkev želi, naj ji države pustijo polno svobodo pri izvajanju njenega duhovnega poslanstva med ljudmi. S TRŽAŠKEGA Posebni poštni nabiralniki za praznike Tudi letos bodo v Trstu postavili osem posebnih poštnih nabiralnikov izključno za oddajanje voščilnih razglednic in vizitk ob priliki božičnih in novoletnih praznikov. Ti izredni nabiralniki za voščilno pošto bodo začeli delovati 16. decembra in bodo prebivalstvu na razpolago do 3. januarja 1966. Prevzemanje pošte iz teh nabiralnikov bo tudi pogostejše kot za običajno pošto. Pet od teh nabiralnikov bo rumeno prepleskanih in bodo stali poleg nabiralnikov za redno pošto. Nameščeni bodo v ulici Roma 9, na trgu Barriera Vecchia 6, na Verdijevem trgu 2, na trgu S. Giacomo 6 in v drevoredu XX. Settembre 2. Od treh sedanjih nabiralnikov na Ponte della Fab-bra 3 bo eden preurejen kot že omenjenih pet, draga dva pa bosta nameščena, kot v prejšnjih letih, v veži palače poštnega ravnateljstva na trgu Vittorio Veneto. Javna dela v tržaški občini Pretekli ponedeljek je tržaška občina uradno izročila ključe 60 novih stanovanj uslužbencem občine in ACBGAT-a, ki so jih zgradili v okviru družbe INA-Casa na občinskem stavbišču v ulici delle Cave pri Sv. Ivanu. Občinski svet je tudi sprejel sklep, da bodo razširili Furlansko cesto med ulico Aquileia in svetilnikom. Za ta dela bodo porabili 25 milijonov lir. Za obnovo kanalizacije v raznih mestnih ulicah bo občina najela 491 milijonov 932.000 lir posojila. Svetovavci tržaške občine so odobrili gledališču Verdi enkratno izredno podporo : 16 milijonov lir za letošnje leto. Ker j« kvestura, ki je do&lej s svojimi agenti ugotavljala prometne nesreče, odpovedala to službo, jo bodo v bodoče vršili mestni radarji. S tem v z,vezi so občinski svetovavci odobrili sklep o nakupu treh avto-furgonoV za ugotavljanje prometnih nesreč. Nujna j* tudi postavitev suhega doka v pristanišču., saj bo aaradi naltovotla PTV hajalo v Trst vedno več ladij. Druga važna gradnja za prihodnost vse dežele bi Pa bita postavitev protosinhrotrona v Doberdobu. O tem je poslala izčrpno poročilo dežela. Katoliški tisk v ZDA Vseh katoliških publikacij izdajajo v ZDA v 24.482 milijonov izvodih, časopis°v je 153, revij pa 409. PRODOREN USPEH SLOVENSKIH ZBOROV Letošnje mednarodno tekmovanje pev-Lih zborov, ki ga je ob priliki semnja t. Andreja že četrtič pripravilo goriško ftsko društvo Cesare A. Seghizzi, je pri-' *slo slovenskim zborom prodoren uspeh 1 še bolj potrdilo veliko izvežbanost, ki 1 posedujejo. V soboto 11. decembra popoldne in zve-£r je nastopilo 15 zborov s svojimi fol-lornimi pesmimi, mnogi tudi v okusnih “krajinskih ali narodnih nošah. Zal sta Manjkala dva nemška zbora iz Bozna na “žnem Tirolskem ter zbor »Slava Klavo- iz Maribora kakor tudi zbor »Vinko todopivec« iz Ljubljane. Prvo mesto so dosegli Celjani. Njihov °tnomi moški zbor je ponovil svoj lan-! ki uspeh v Gorici, ko je bil zmagovalec polifonskem petju kakor tudi »Tone fomžič« iz Ljubljane, tretji moški zbor Glersberg« iz Trsta, četrti moški zbor Lrmes Grion« iz Tržiča. Slovenski me-•»ni zbor »Jacobus Gallus« - Petelin« iz Ce-lvca pod vodstvom dr. Fr. Cigana je za-»del sedmo mesto, moški zbor Prosek -Lontovel deseto, zbor iz cerkve sv. Ignaci-1 na Travniku pa trinajsto. V nedeljo je nastopilo v polifonskih 1 Vadbah dopoldne in popoldne 15 zborov, to njih 10 mešanih in 5 moških. Moški kori so morali kot obvezno skladbo odpeti Pece [uam bonum« kapucinskega patra Gollija iz Gorice, mešani pa skladbo B. “Itra »Christe, adoramus te!« Obe kont- ‘ ®iciji sta bili zelo zahtevni ter sta ve-1 »i zborov delali mnogo preglavic. To se I videlo tudi v tem, da so jih zelo različno orpretirali. Prvo mesto med moškimi zbori je dose-!1 zbor »Illersberg« iz Trsta, takoj za toni pa so bili Celjani. »Ermes Grion« Tržiča je bil tretji, naši pevci iz Pro-tota - Kontovela četrti, zbor »P. L. Pale-;Vina« di Camin (Padova) pa peti. Prvenstvo med mešanimi zbori si je 'novno osvojil (kot že leta 1953) »Tone °mšič«. Ta je številno in navdušeno ob-nstvo, med katerim so na vseh petih Utopih prevladali Slovenci, v soboto nav-“šil s »Kolom«, v nedeljo pa z »Očenašem : kpca Jerneja«. Vugo mesto so zasedli pevci in pevke °'snskega zbora iz Trsta »J. Gallus«, 8a vodi prof. Ubald Vrabec. Ta neumor-in sposobni dirigent je prav U. decem-1 spolnil 60 let življenja. Lepšega darila svoj rojstni dan kot je bilo drugo me- Jožko Štrukelj, predsednik turistične u-stanove v Gorici Peternel ter mnoge druge osebnosti iz mesta in pokrajine. Goriški župan Martina je v svojem pozdravu poudaril, da je znova prišla do izraza vloga, ki jo ima Gorica v sporazumevanju in zbližanju narodov, saj so na tem tekmovanju nastopili pevci treh držav in treh jezikov. Naj bi to postala za Gorico tudi tradicija! Organizacija vseh petih nastopov je bila v rokah pevskega društva »Seghizzi« iz Gorice. 2e kar v navado je prišlo, da so se vsi nastopi pričeli s polurno zamudo. Malo več točnosti bi bilo prireditvi samo v korist. Žal pa ne moremo pohvaliti organizatorjev glede napovedovavca, ki so ga izbrali. Osnovna olika do pevcev, ki nastopajo in do publike, ki posluša, zahteva, da napovedovavec naslov pesmi ter ime avtorja in dirigenta pove tako, kot se to glasi v jeziku pevcev. Način, kako je napovedovavec izgovarjal razne slovenske in nemške besede, je bil naravnost smešen in dostikrat omalovažujoč, češ saj je vseeno, kako se nekaj pove. Če je že bil izbran za napovedovavca nekdo, ki ne zna ne nemško ne slovensko, naj bi se vsaj pred nastopom pozanimal, kako se tej stvari streže in kako se besede izgovarjajo. Znano nam je, da je v zboru »Seghizzi« mnogo Slovencev, celo dirigent je slovenske krvi; tudi ni težko dobiti v Gorici ljudi, ki znajo nemško. Ali ne bi bilo zato v bodoče prav, če bi organizatorji na to polagali več pažnje? Z malo dobre volje bodo letošnji nedostatek z lahkoto odstranili. Da bo to tekmovanju samo v prid, ni treba posebej poudarjati. V prihodnji številki se bomo k omenjenemu tekmovanju še vrnili. Prejeli smo prispevek, ki tekmovanje lepo osvetli zlasti z glasbene strani in pokaže na odlike in pomanjkljivosti posameznih nastopajočih zborov. — ck Spomenica tržaškega občinskega sveta Brez te ceste bo naša dežela ostala izo-! 9 njegovega zbora na tem mednarodnem lirana od Srednje Evrope, kar bi Trstu, tottiovanju mu njegovi varovanci skoro prineslo občuten gospodarski zastoj. i: s t>i mogli dati. Tudi mi se pridružuje čestitkam, ki jih te dni prejema od ^Povsod in iskreno želimo, da bi še »Igo vrsto let oblikoval in vzgajal slo-jske glasove na Tržaškem za glasbene lsh>pe, kjer pride tako izrazito do ve-*ve kulturna moč in duhovnost kakega ^da. ! klasifikaciji sledijo zboru »J. Gallus« 'ci in pevke »Nuovo Montasio« iz Trsta, 'tofti je bil zbor »S. Maria Maggiore« iz ^ta, pet; nemški zbor iz Pliberka na lfoškem, šesti zbor iz mesta Feltre, sed-to naši Slovenci iz Celovca, osmi zbor 16 us to Arsizio, deveti pa »Sv. Ignacij« Gorice. ^zglas izida tekmovanja in razdelitev sta dala sklepni prireditvi v neto zvečer posebno slavnosten izraz. Ta-so bili navzoči pokrajinski svetovavci 'anni in Tripani, italijanski konzul v ru Cerchione ter jugoslovanski konzul Trstu Gačnik, župan Nove Gorice dr. RZASKE NOVICE Koncilska slovesnost za Slovence v Trstu se je izpraznila, na odru pa smo ostali še nekaj časa v domači družbi, predstavniki vseh poklicev in vseh stanov. Vsak je hotel še pozdraviti g. Vodopivca, ki se je pozno ponoči vrnil v Rim. Deo gratias! Hvala Bogu in vsem, ki ste nam to koncilsko slovesnost pripravili! UDELEŽENEC Tržaški občinski svet je sestavil posebno spomenico, ki jo je naslovil na predsednika vlade Alda Mora in vsa pristojna ministrstva. V njej je poudarjena velika važnost, ki jo ima ne le za Trst, temveč za vso državo zgraditev avtoceste Videm-Trbiž. Tržaško pristanišče bi bilo treba modernizirati, saj pameni vrata v Srednjo Evropo. Za modernizacijo bi bilo potrebnih 22 milijard in pol lir, pri čemer pomol VII ni vštet. Silno neugodno je odjeknila vest, da je vlada dodelila pristaniščema v Genovi in Benetkah 18 oz. 13 milijard lir, Trstu pa le 2 milijardi in pol. 'Nujno je treba tudi pospešiti zgraditev krožne železniške proge v predoru, saj zavisi od nje v mnogočem napredek tržaškega pristanišča. Vlada še vedno ni ničesar storila, da izpolni svojo obljubo od 14. oktobra 1954 glede položitve drugega tira na progi Cervignano-Benetke. Javna skladišča v Trstu izkazujejo občuten primanjkljaj. Ta pa bi se bistveno zmanjšal, če bi vlada odvzela Javnim skladiščem breme izdatkov za vzdrževanje železniškega omrežja v pristanišču, kot je že bilo obljubljeno in kot se dogaja v vseh drugih v.ečjih. italijanskih pristaniščih. To-breme znaša letno 600 milijonov lir. Zopet je za nami lep skupni praznik, ki ga ne bomo kmalu pozabili; ta dan je po svojem pomenu važen mejnik v našem slovenskem katoliškem življenju na Tržaškem. V nedeljo, 12.. decembra popoldne se je naš tržaški g. škof srečal z vsemi škofij ani: s Slovenci v Rojanu in z Italijani pri Sv. Antonu. Obema velikima skupinama je prvič po koncilu govoril in maševal v domačem jeziku. Udeležba v Rojanu je bila velika nad vse pričakovanje. Lepa skupna molitev, navdušeno petje, jasna in odkrita škofova beseda, ki jo je vsak razumel; velika naklonjenost in prijaznost rojanskega g. župnika, vse to je že v cerkvi napravilo lepo razpoloženje in povzdignilo našo skupno slovesnost. Izrecno želimo pohvaliti rojanske cerkvene pevce, ki so zapeli med službo božjo več lepih zbornih pesmi. Višek slovesnosti in dejanski namen vse prireditve pa smo zaslutili in- ga dosegli pozneje v. dvorani Marijinega doma; če povemo za kroniko samo to, da smo celo oder spremenili v dvorano in je tako na odru dobilo prostor lepo število udeležencev, tako lahko veste, da je bila dvorana do kraja zasedena. Jedro večera je bila koncilska konferenca dr. Janeza Vodopivca iz Rima. Po kratkih začetnih formalnostih, kar je opravil predsednik Duhovske zveze g. Štuhec, je začel predavatelj- s svojim zanimivim govorom o koncilu, o njegovem pomenu, o njegovem delu, zlasti pa o koristi koncila za vso človeško družbo. Govornikova preprosta, mirna, dobrohotna beseda, vmes sem in tja vesela, domača, iskrena, je takoj ustvarila stik z vsemi v dvorani in na odru. Še lepše, najlepše je bilo v drugem delu, ko smo v smislu dialoga in svobode lahko vsi govorili. K besedi so se oglasili razni udeleženci ne glede na poklic in stan. G. dr. Vodopivec je odgovarjal po domače, jasno, točno, dobrohotno in veselo. Najbolj me je presenetilo, ko je tako skromno in odkrito tu in tam povedal: to mi ni znano in podobno. Med debato je nastalo izredno zanimanje zlasti ob vprašanju gospe prof. Suhadolčeve, kakšno besedo so imele žen-ske-opazovavke na koncilu. Ob zanimivem in daljšem odgovoru, v katerem se je izredno pokazala prisrčnost govornikovega nastopa, mi je prišlo na misel: Glej ga, našega Vodopivca! Ko je imel dobri papež Janez XXIII. okrog 50 let, je verjetno prav tako dobrohotno in šegavo, a vedno jasno govoril kakor ta naš rimski profesor. Omenimo za zgodovino še dolgo vprašanje g. kaplana Zlobca; vprašal in zadel je na srčiko cerkvenega zbora: na evangeljsko ljubezen db bližnjega. Iz njegovih besed se je videlo trpljenje zapostavljenih Slovencev, ki živimo, a smo zapisani med pokojne, med tiste, ki so ignorirani (»Pic-colo« npr. — in vsi ki vanj dopisujejo — je dobro vedel, kaj imajo tudi Slovenci v Rojanu, a ni bilo besedice ne prej in ne potem!). Evangelij je jasen, koncil je bratsko ljubezen povzdignil, slovesno priporočil vsemu svetu in Trsta ni izvzel. Torej velja tudi za nas, toda o tem težkem domačem problemu se moramo sami doma na terenu pomeniti in dogovoriti. Podrobnosti koncil ne more predpisovati, —-' je predavatelj lepo odgovoril, — to je prepuščeno po koncilu krajevnim škofijskim konferencam in vsem vernikom dobre volje. Tedaj sem si mislil: večera je konec in komaj sedaj ob vprašanju g. Zlobca smo prišli do pravega jedra! Kdaj pride čas, da bomo od tu naprej nadaljevali? Kadar že bomo, bodo morali biti navzoči tudi bratje Italijani in tisti veliki resnično tržaški koncil se bo moral vršiti v največji mestni dvorani, čeprav bodo eni govorili v Dantejevem jeziku, drugi pa v Slomškovem! Lepi, nepozabni večer smo zaključili s skupno pesmijo »Povsod Boga«. Dvorana Opomba: Vabimo, pišite o tem večeru še drugi. Le na dan s predlogi! Kaj naj še obravnavamo? Kdaj? Kje? Za kakšen stan? — Zgodila se je tudi neljuba pomota, da je naš časopis vabil Slovence k Sv. Antonu, vršila pa se je v Rojanu. Napaka je bila takoj popravljena v tržaškem radiu, v cerkvenih oznanilih in na letakih. — Ob izhodu iz cerkve se je nabralo 35.500 lir, kar je šlo za kritje stroškov skupnega praznika. Bog povrni! Nakazilo za ceste v nabrežinski občini Generalni vladni komisar dr. L. Mazza je zagotovil v razgovoru z nabrežinskim županom Dragom Legišo, da bo še tekom tega meseca vladni komisariat nakazal občini Nabrežina-Devin 25 in pol milijona lir za ureditev ceste, ki pelje v devinski pristan in za druga dela. na cestah, ki vodijo iz Nabrežine v stranske vasi. RADIO TRST A Spored od 19. do 25. decembra 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Božič na Divjem Zapadu«. Napisal Karl May, dramatizacija Dušan Fertot. Tretji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.00 Revija popevk. — 15.30 »Več ko bron in cimbale«, radijska drama v treh dejanjih. Napisal jo je Vinko Beličič. — 18.30 Iz pesniških gajev: Josip Tavčar: »Giacomo Noventa««. — 19.00 Ludvvig van Beethoven: Leonora, uvertura št. 2. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico decembra«. — 22.10 Gustav Mahler: Pet pesmi iz »Des Knaben Wunderhorn« za glas in orkester. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17.25 — 12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Manj znane simfonične skladbe Antonina Dvoraka. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (11) »Sorško polje v besedi Simona Jenka«. — 21.00 Modest Petrovič Mussorgsky - ork. Nikolaja Rim-skega-Korsakova: »Boris Godunov«, ljudska glasbena drama v štirih dejanjih. V 1. odmoru (približno ob 21.40) Dpera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico decembra«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 9. lekcija. — 18.30 Koncer-tisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas. — 19.30 Romantične melodije. — 20.35 Sodobni motivi. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Peta oddaja. Stritarjeva družbena igra. »Pismo«, enodejanka, odlomek iz zgodbe »Zorko« in prvo dejanje igre »Logarjevi«. — 23.00 Nova glasba: International Kammerensamble Darmstadt. Sreda: 11.35 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol>. Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Marijan Lipovšek: Sonata. Izvaja avtor. — 18.50- Mo- tivi, ki so mladim všeč. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Slovenski zbori z Goriškega. Koncert smo registrirali v Katoliškem domu v Gorici dne 21. novembra 1965. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični kohcert italijanske radiotelevizije iz Turina. V odmoru (približno ob 21,25) Svet umetnosti: Milko Bambič: »Jaslice, žarišče domačega božiča«. četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 10. lekcija. — 18.30 Arthur Honeg-ger: Simfonija št. 5 o Treh kraljih. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Kristalni otroci«, radijska drama, ki jo je napisala Ester Nagel, prevedel Ivan Šavli. — 22.15 Harfistka Pavla Uršič-Petrič. Petek: 11.45 Pevci in ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Božične pesmi in običaji beneških Slovencev. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih: »Mestni muziki ljubljanski«. — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »SantTgnazio« iz Gorice, ki ga vodi Stanislav Jericijo. — 19.15 Saša Martelanc: »V pričakovanju nocojšnje skrivnosti« - z melodijo in mikrofonom božiču naproti. — 19.35 Zvezdniki lahke glasbe. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 »Kralj z neba«, sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja. Na podlagi evangelijev in izročila napisal Edvard Gregorin, za radio priredil Mirko Javornik. — 22.30 Duhovne pesmi. — 23.30 Božične harmonije. — 24.00 Polnočnica iz župne cerkve v Bazovici. Sobota: 8.30 Slovenski zbori. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 9.50 Božične melodije iz vsega sveta. — 10.50 Alessandro Stradella (pred. Soresi-na): Cantata per il SS. Natale, za soliste, zbor in orkester. — 12.00 Chopinove in Paganinijeve skladbe. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 19.00 Pojeta Connie Francis in Elvis Presley. — 19.15 Marijan Marlot: »Zori noč veselja«. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 Lojzka Lombar: »Božič v narodni pesmi«. — 22.30 Ottorino Respighi: Cortcer-to gregoriano za violino in orkester. — 23.00 Pred jaslicami iiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiitiiiiNiimiiiimiiimiiiiiiimi TON VAN DE VELDE §rce zmaguje i ZA UVOD °ntan »Het Hart Vecht« (Srce se bori) [yel leta 1936. Spisal ga je Anton van de odličen flamski dramatik, pesnik Msatelj. Flamci so narod, ki govorijo 1 iezik kot Holandci, so zelo verni in ’etani na tradicijo, tivijo pa skupaj s 'osko govorečimi V abotni, isti skup-Mavi Belgiji. Dolgo- časa so> imeli Var 101 v Belgiji, pa čeprav jih je manj kot S, lcev, vse važne položaje v rokah. Toda di, da, c* so s svojo vztrajnostjo dosegli, da ne s res enakoprtnmi in da je njihov na belgijsko javno mnenje vedno roinanu »Srce zmaguje« je Van de e pokazal tiste značilne poteze, ki od-M'eio vse flamske pripovednike in nam jehjo tako prikupne in domače: kre-v izrazu, nazoren in zdrav, nikoli ali pristranski, zlasti pa se nikdar >*0Zubi v kvanto. Junak romana je na prvi pogled mladi pesnik Jon Gerrits, navdušen flamski narodnjak, ki postane žrtev valonske narodne nestrpnosti, ki je je bilo v Belgiji mnogo. Problematiko flamskega narodnjaštva bodo naši bravci tem bolj razumeli, saj je Gerritsavo usodo okusilo že dosti slovenskih izobražencev, ki so zaradi svojega narodnostnega prepričanja zleteli iz svojih služb... Gerritsova brezposelnost da pisatelju okolje, da nam sredi njega pokaže neizmerno moč ljubezni med možem in ženo, moč, ki kljubuje še tako bridkim preizkušnjam in jo simbolizira srce, ki se bori in naposled doživi svojo zmago. Vez in sad te ljubezni pa je otrok, dar božji, sveta skrivnost. Toda resnični vzvišeni tik romana ni Jon, temveč njegova žena Greeta, zmožna nadčloveškega žrtvovanja, trdna skala v vseh viharjih, nerazrušna opora možu-. Mož kleca, se grudi pod težo gorja — ona pa ostaja vzravrtami, vedrar sončna, do brezumnosti polna vere itt zaupanja. Naš novi podlistek je zato resnično zdravo, življenjsko in visoko pozitivno branje, ki bo lahko zaleglo več kakor nešteto pridig. Je daleč proč od slehernega pobož- njaštva, a vendar hrani v sebi zlato jedro: globoko, otroško vernost. Povest bodo uživali vsi, ki so v življenju dozoreli. Njeno branje posebej priporočamo mladim ljudem, ki stopajo dandanes dostikrat tako malo pripravljeni v zakon in jih vrže prvi hujši sunek s tira. Zato bo van de Velde-jev roman v pravih rokah lahko opravil resnično apostolsko delo. M. K. PRVO GNEZDO SI SPLETATA »Preteto nazaj!« Jon tišči levii palec v usta in imet v desnici kladivo; v steni je Luknja in na tleh leži skrivljen žebelj. »Nikar kleti,« pravi Greeta. »»Preteto nazaj! Kje je še človek videl takšen zid?« »Saj, luknje delaš' vanj!« »Daj košček obveze-, otrok.« Z nansrdar nun obrazom pokaže na svoj skvečenj palec. Temnordeč krvav mehur raste pod kožo. Greeta ovije palec s staro platneno krpo in Jon žebra pri tem objestno molitvico. Prav- nič ni videti junaški. »Smrkavec,« tolaži Greeta. »Coprnica,« pravi Jon. Ona ga potegne od okna. Ljudi tam nasproti to prav nič ne briga. »Poljubi me!« Jon jo poljubi kar trikrat po vrsti, stisne nov žebelj med kazalec in obvezo in izkoplje še šestnajst okroglih lukenj v steno. Potem pa naleti, na pravo mesto. Žebelj tiči. »Jon,« pravi Greeta, »slika visi mnogo prenizko. »Škoda,« pravi Jon, »toda žebelj zdaj frči in to je glavna stvar!« Četrt ure poeneje- je najboljši direndaj, mimo. Drug ob drugem pijeta, kasto na zaboju za pomaranče. Kuhinjsko mizo bosta dobila od tete, toda dobra duša je zelo pozabljiva; še osem dni po poroki se ni domislila mize. Spodnja gospa — trgovina z zelenjavo in špecerijo — je posodila zaboj. »Ni besede vredno, mlada gospa, odjemalcem rada ustrežena.« Mrač; se. Zavese še ne visijo. Jon je pribil starih časopisov' na okna. Zvečer se vidi nekoliko skoznje in zato ne prižgeta luči. Medtem ko Greeta pomiva, kadi Jon svojo pipo in potem ležeta spat. V postelji še ure in ure kramljata, dokler eden izmed obeh ne da več odgovora. Greeta bedi najdlje. Sliši, kako cestni hrup pojenjava, čim bliže polnoči bije ura pri Sv. Luki. Doli v štacuni kar naprej zvončklja zvonec na vratih. Res čedna štacunica, ljuba moja gospa! Po vsakem zvončkljanju blebeče gospodinja o vročini. Dobra žena je neznansko debela in dajejo jo tudi žolčni kamni. Javka o operaciji in z za- mahom vsuje lopatko riža na tehtnico: tako se bolje tehta, človek mora vedeti marsikaj, da se laglje prebije v življenju. Jon trikolj ne smrči, vsaj v prvih osmih dneh ne. Včasih pa mu zraste zračni mehur iz u»t. Greeta se mu aosra aa tihem smejati, ko v svitu cestne svetilke opazuje njegov zagoreli obraz. Jon je zdaj, njen mož. V prsih st ji dviga sladek drget kakor sfflBČna toplota po aprilskem dežju. Kako mirno ti; fcži! Zdaj je- popolnoma njsn. Tri leta sta se pozaala. Kakšno- Čelo ti ima ta Jon in kakšen svojevrsten nos pa kakšna usta! In kako težke roke! Ali je rana na palcu res čista? Saj vendar ni kakšne umazanije v njej? Ali je kakšna lekarna blizu? Morebiti za vogalom... Pač. Mak. Alj naj vprašam spodnjo gospo? Kaj pa je zdaj? (se nadaljuieT- □ RIŠKE NOVICE PRAZNOVANJE BREZMADEŽNE Letošnji praznik Brezmadežne bo vsem ostal v svetlem spominu. Po vsem katoliškem svetu je bil lepemu Marijinemu prazniku dodan še poseben pečat: ta dan se je v Rimu zaključil II. vatikanski koncil in za sv. Cerkev se je začela nova pomlad, zlasti pomlad zbližanja med krščanskimi veroizpovedmi. Zato je bil praznik Brezmadežne praznik ljubezni in hvaležnosti obenem. Marija je bila proglašena za Mater sv. Cerkve. Zato smo se vsi zbrali okrog nje, da ji ponovno izpričamo svojo vdanost in ponos, da imamo tako veliko Ženo za svojo mater in zavetnico. Vse katoliške organizacije, Marijina družba, dekliški krožki, Marijini vrtci, še na poseben način častijo presveto Devico. Praznik Brezmadežne je tudi praznik vse katoliške mladine. V lepem številu se je mladina udeležila sv. maše na Travniku in popoldanske akademije v Katoliškem domu. Sredi odra je med belim cvetjem kraljevala Brezmadežna. Nato so se ob njenih nogah vrstile skupine katoliške mladine: Marijina družba iz Gorice, ki nam je doživeto zapela dve Marijini pesmi, deklici pevskega zbora iz Štandreža z lepo deklamacijo, gojenke iz zavoda sv. družine s posrečenim prizorom Marijinega oznanjenja, dekliški zbor iz Števerjana z dvema lepo podanima pesmima, skavti z zborno deklamacijo in fantje in dekleta iz Doberdoba z dovršeno podanim pretresljivim prizorom iz nacističnega taborišča. Ta prizor je tudi lepo povezovala gdč. Marija Gergolet. Vmes smo pa slišali na klavir ubrano Schubertovo in Muscagnijevo »Ave Maria«. Za zaključek je pevski zbor iz Podgore res lepo zapel pesmi »K pokoju že dan se nagiba« in »Še predno zore zlati pas«. Vremenoslovci napovedujejo hudo zimo APOSTOLSTVO IN METODA V GORICI Služabnik božji škof Anton M. Slomšek je leta 1851 ustanovil »Bratovščino sv. Cirila in Metoda«, ki naj bi z molitvijo in apostolskim delovanjem pospeševala zedinjenje pravoslavnih Cerkva s katoliško Cerkvijo. Sveta stolica je bratovščino odobrila. Ustanova se je kaj kmalu razširila ne samo po Sloveniji, ampak tudi med katoliškimi Slovani. Na pobudo nadškofa Cirila Stojana se je Slomškova bratovščina leta 1891 spremenila v »Apostolat sv. Cirila in Metoda pod varstvom presvete Device Marije«. Bogoljubna ustanova je tako zadobila širši, mednarodni značaj, tako da danes pripada kongregaciji za vzhodne Cerkve in vrši odlično delo za zedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je bilo leta 1912 ustanovljeno tudi v goriški nadškofiji, toda prva svetovna vojna je za-vrla njegov razvoj. Po vojni se je Apostolstvo deloma obnovilo, toda pod fašizmom je bilo zatrto. Le v goriškem malem semenišču je živahno deloval poseben »Vzhodni odsek«, kj je z molitvijo, študijem vzhodnega vprašanja in predavanji budil v mladih srcih ljubezen do ločenih bratov in prepričanje, da pritiče prav katoliškim Slovencem naloga, da so vez med katoliškim Zapadom in slovanskim Vzhodom in da so tako na poseben način poklicani, da pospešujejo cerkveno zedinjenje. Bog je blagoslovil delo »Vzhodnega odseka«, saj sta dva njegova člana odšla pozneje študirat na Vzhodni zavod v Rim, kjer danes zavzemata važne položaje. V nedeljo, 26. maja 1965 se je ob zaključku molitvene osmine vršil v Katoliškem domu v Gorici zanimiv kulturni večer. Msgr. Rudolf Klinec je spregovori! o koncilskem dekretu o ekumenizmu, do-berdobski župnik g. Bogomil Brecelj je pa pokazal kratek film o življenju sv. Cirila in Metoda, ki ga je v Ljubljani izdalo filmsko podjetje »Sava«, in vrsto skioptič-nih slik, kako so Slovenci na Goriškem in Tržaškem leta 1963 slavili 1100-letnico prihoda svetih bratov med Slovane. Ob tej priliki je predavatelj sprožil predlog, naj bi se na Goriškem obnovilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in takoj se je priglasilo za vpis 45 oseb. Dne 5. maja 1965 je goriški nadškof Andrej Pangrazio izdal poseben odlok, s katerim je ustanovil za goriško nadškofijo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« in imenoval prvi škofijski odbor, ki ga sestavljajo dr. Rudolf Klinec, g. Bernard Špacapan in g. Štefan Kleindienst. Udje Apostolstva so deležni bogatih odpustkov; imajo pa tudi dolžnost, da zmolijo vsak dan očenaš in zdravamarijo z vzklikom: »Sveta Devica Marija, sv. Ciril in Metod, prosite za nas!« V nedeljo, 19. t. m. bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici ustanovitvena pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda; po priložnostnem govoru bo uradni sprejem članov, kj so se že priglasili,, pa tudi drugih, ki se želijo vpisati. Izročena jim bo posebna sprejemnica. Na razpolago bo tudi zbornik »Kraljestvo božje«, ki vsebuje tudi slovenski prevod koncilskih odlokov o ekumenizmu in o katoliških vzhodnih Cerkvah. Vabimo goriške Slovence, da bi pristopili k Apostolstvu in še sami prispevali z molitvijo in žrtvami k zedinjenju kristjanov. Tako bomo pomagali uresničiti eno najvažnejših nalog, ki jih je cerkveni zbor nakazal. ležeče kraje, ker se boje hude zime. Tudi zgodnja selitev ptic je splošno znan in priznan vremenski znak. V nekaterih italijanskih pokrajinah, zlasti v severni Italiji so zaznamovali velike jate ptic, k; jih tam že desetletja niso opazili. To so predvsem ptice, ki žive visoko na severu in le v zelo redkih primerih preletijo Alpe. Doberdob Bil je to v resnici lep družinski praznik mladine, ki ljubi Marijo in skuša po njenem svetlem zgledu uravnavati svoje življenje. Ni vedno lahko v današnjih dneh, zato je treba pravega junaštva, da se mlad človek sploh odloči za kongregacijo, še večjega pa, da živi po nauku sv. Cerkve. A le v tem je prava svoboda mladega človeka, prava sreča, veselje in mir. Goriški nadškof se je vrnil s koncila V četrtek zjutraj se je vrnil iz Rima goriški nadškof msgr. Pangrazio, potem ko je prejšnji dan, na Brezmadežno, prisostvoval sklepu vesoljnega cerkvenega zbora. V semenišču so ga slovesno sprejeli duhovniki in redovniki vse nadškofije, nakar je imel slovesno sv. mašo ob koncele-braciji vseh enajstih dekanov nadškofije in dveh zastopnikov redovnikov. Ob vhodu ga je v imenu vseh pozdravil nadškofijski delegat msgr. Diodato, nadškof pa je spregovoril po sv. maši in nakazal duhovnikom važnost koncilskih odlokov in dolžnosti, ki iz njih izvirajo za duhovnike. Vremenoslovci se večkrat zmotijo, zato ni da bi jim človek vedno dobesedno verjel. Nekaj resnice pa le utegne biti v njihovih napovedih. Ce se bodo letos uresničile, se nam obeta zelo huda zima. Glavni napovedovavci vremena so živali. Iz njihovega vedenja črpajo vremenoslovci najbolj verjetne napovedi. Letos, pravijo, je dlaka divjačine zelo gosta, kar znači, da se živali pripravljajo na hud mraz. Spet druge živali, ki žive v višjih gorskih predelih, so se letos že pomaknile v nižje Leta 1930 je Jožef Ferletič, po domače Cumpotov, odšel iz Doberdoba v Argentino, da si tam ustvari boljše gospodarske pogoje kot pa so bili v tistem času za Slovence pod fašistično Italijo. Res mu je uspelo ustvariti si svoj dom 600 km južno od Buenos Airesa v mestu Bahia Blanca, kjer je delal kot zidarski mojster. V Argentini se mu je rodil tudi sin Jožef Alojzij. Zanimalo ga je letalstvo, zato se je vpisal v letalsko vojno akademijo v Buenos Airesu. Letos je imel končati svoje študije, ko mu je tragična smrt pretrgala nit življenja. Letalo, ki je vozilo v ZDA gojence zadnjega letnika vojne akademije, 68 po številu, je blizu Paname strmoglavilo 1. novembra na tla. Pri tem so bili vsi potniki mrtvi, med njimi tudi Jožef Alojzij Ferletič. V pismu, ki je te dni prišlo v Doberdob, je mogel njegov oče zapisati edinole: »Moja roka ne more pisati in srce ne povedati, kako strašna nesreča nas je zadela... Ne morem pisati kaj več, ker je srce preveč žalostno.« Ce želite uživati pristno mleko z dežele in biti gotovi, da ni v njem ničesar, kar bi mu jemalo njegovo hranilno moč, ga lahko naročite na naši upravi, ki bo potem posredovala, da dobite mleko na dom. Sejm sv. Andreja zaključen Kot znano, se je pričel v soboto po prazniku sv. Andreja, 4. decembra z mrzlim, a lepim vremenom. Nudil je kot vsako leto za vsakogar nekaj, zlasti pa so dajali mestu sejmski značaj bogato obložene stojnice, vrtiljaki in razna zabavišča. Vreme je bilo ves čas muhasto: menjavali so se dnevi, ko je pršilo z dnevi, ko se je prikazalo sonce, vmes pa je prišel še hudi naliv na praznik Brezmadežne, ki je trajal skoro ves dan in popolnoma paraliziral sejmsko delavnost. Zadnja dva dneva sta pa prinesla s seboj jasno nebo, z njimi pa tudi ohlajeno ozračje. Pretekla nedelja je nudila obiskovavcem sejma prireditev na pretek. Poleg koncerta pevskih zborov sta bili v Gorici še dve večji prireditvi: v cerkvi Srca Jezusovega sprejem goriškega nadškofa, ki so ga slovesno sprejele vse mestne župnije ob njegovem povratku s koncila. Zato so v mestu odpadle vse popoldanske službe božje. V Katoliškem domu pa je Slovensko gledališče iz Trsta predvajalo ljubko otroško spevoigro »Janko in Metka«. Igravci so znova pokazali, da so res doma v gledališki umetnosti, tako otrokom kot odraslim pa so nudili dve uri čistega in neoporečnega užitka. Dvorana pa je bila polno zasedena, zlasti pa so prednjačili naši otroci, ki so prišli deloma z lastnimi sredstvi deloma z najetimi avtobusi iz bližnje in daljne okolice Gorice. Igro bodo ponovili prihodnjo nedeljo. Tako jo bodo mogli videti tudi tisti, ki so morali zadnjo pot izostati bodisi zaradi udeležbe na Seghizzijevem koncertu bodisi na sprejemu škofa Pan-grazia. V okviru sejma sv. Andreja so bile podeljene tudi nagrade za najbolj okusno opremljene izložbe. Posebna ocenjevalna komisija si je ogledala trgovske izložbe v Gorici, ki so se udeležile posebnega natečaja, katerega je organizirala pokrajinska zveza trgovcev s sodelovanjem občine, trgovinske zbornice in pokrajinskega turističnega združenja. Nagrade so prejeli: za jestvine prvo nagrado Antonio Orzan, drugo Sergio Sco-rianz; za manufakturo: prvo nagrado Milano Martellani, drugo Libero Franco; za trgovine z raznim blagom: prvo O. Krainer et Comp., drugo pa Termotecnica Gian-ni Marino. Komisija se je še posebej pohvalno izrazila o okusno urejenih izložbah trgovin s konfekcijo. Streljanje. Pretekli četrtek se je končalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Vsak strelec je imel pravico do 6 strelov iz razdalje 10 metrov. Doseči je bilo mogoče 36 točk. Nastopilo je 25 tekmovavcev. Kakor se je predvidevalo, so popolnoma prevladovali člani SKPD ;z števerjana in je postalo očividno že na prvem večeru tekmovanja, da jim ne bo nihče kos. Ker sta Vogrič Štefan in Mužina Marijan dosegla enako število točk, sta se morala vnovič pomeriti med seboj. Štefan Vogrič je svoj rezultat še zboljšal, saj je dosegel to pot kar 27 točk, Mužina pa 24. S tem je Vogrič Štefan postal zmagovavec na prvem tekmovanju z zračno puško v Gorici. Edini, ki je resno ogrožal Števerjan-cem prva mesta, je bil Kranner Marijan, kateri je dosegel 24 točk in si deli tretje mesto s Števerjancem Maražem Jožkom. Precej nas je razočaral Škorjanc Jožko, ki je dosegel le 21 točk. To pa je verjetno pripisati dejstvu, da je zadnji trenutek menjal puško. Na drugem večeru zasluži omembo le Števerjanec Ivo Gravnar s Križišča, ki je dosegel 22 točk in s tem dosegel 5. mesto. Prvih pet najboljših je prejelo kolajne. Najboljša ekipa je SKPD Števerjan, ki so jo sestavljali Vogrič Štefan, Mužina Marijan in Škorjanc Jožko. Dosegli so skupno 71 točk. Ta je dobila prehodni pokal. Rezultati prvih dvanajstih so bili naslednji : 1. Vogrič Štefan, točk 25 nato 27, SKPD Števerjan; 2. Mužina Marijan, točk 25 nato 24, SKPD Števerjan; 3. Maraž Jožko, točk 24, SKPD Števerjan; 4. Kranner Marijan, točk 24, Skavti-Gorica; 5. Gravnar Ivo, točk 22, SKPD števerjan; 6. Škorjanc Jožko, točk 21, SKPD Števerjan; 7. Koren Ivan, točk 21, SKPD Števerjan; 8. Bensa Dušan, točk 21, SKPD Pevma; 9. Brajnik Marko, točk 21, skavti-Gorica; 10. Maraž Alojz, točk 19, SKPD Števerjan; 11. Ker-ševan Žarko, točk 19, Sovodnje; 12. Špacapan Peter, točk 19, skavti-Gorica. • Prve tri ekipe so se pa klasificirale takole: 1. SKPD Števerjan A (Vogrič Štefan, Mužina Marijan, Škorjanc Jožko), točk 71; 2. Skavti Gorica (Kranner Marijan, Brajnik Marko, Špacapan Peter), točk 64; 3. SKPD Števerjan B (Maraž Jožko, Koren Ivan, Koren Albert), točk 63. Namizni tenis se je začel preteklo soboto. Dosedaj sta odigrali izločilne tekme dve skupini. Rezultati skupine A: Alojzijevišče : Dijaški dom B, 3 : 1; Dijaški dom B : štan-drež, 3:0; Alojzijevišče : Štandrež,, 3 : 0. Rezultati skupine B: Dijaški dom A : Skavti, 3:0; Grmada : Skavti, 3:0; Dijaški dom A : Grmada, 3 : 1. V finale sta prišli moštvi Alojzijevišča in Dijaškega doma A. Tekme se bodo nadaljevale v soboto zvečer v prostorih Katoliškega doma v Gorici. OBVESTILA V nedeljo 19. t. m. ob 4" popoldne bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici ustanovitvena pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda. SKPD števerjan obvešča vsa dekleta in mlade žene, da se bo pričel v januarju dvomesečni gospodinjski tečaj. Vršil se bo v občinskem vrtcu v Števerjanu in ga bodo vodile šolske sestre iz Trsta. Vsa dekleta in žene, ki imajo namen obiskovati ta tečaj, naj se takoj javijo pri Humar Mirku ali Ciglič Alojzu, ker ne bomo mogli sprejeti več kot omejenega števila obiskovavk. Vpisnina je 2.000 lir. Pohitite! Izšel je koledar Svetogorske kraljice, ki ga vsako leto oskrbi g. Peter Flander. Koledar lahko kupite v naših knjigarnah ter na vratih naših cerkva. Cena 120 lir. Mladinski koledar. Poverjenike, katerim so ostali naši koledarji, prosimo, naj jih takoj vrnejo ali v Marijanišče na Opčinah ali v Alojzijevišče v Gorici. Iskrena hvala! LISTNICA UPRAVE Zaradi izredno zvišane poštnine pri o* pošiljanju lista bo v prihodnje celoletni naročnina za »Katoliški glas« za Italiji 2200 lir, za inozemstvo pa 3400 lir. Za inozemstvo veljajo sledeče cene: At gentina protivrednost 5 in pol USA d* larjev; Avstralija dva in pol funta; Avstri ja 140 šilingov; Belgija 280 frankov; K» nada 6 kanadskih dolarjev; USA 5 in pd dolarjev; Francija 28 NF; Nemčija 23 DM Anglija 2 funta; Švica 25 frankov; švedski 30 kron. Povsod drugod protivrednost USA dolarjev. LISTNICA UREDNIŠTVA Božična številka »Kat. glasa« bo imd* dvojen obseg. Dve strani sta rezerviral* za božična in novoletna voščila. Vabil# naše organizacije, zavode, trgovine in po* jetja, da se poslužijo našega lista ter rečejo svoja voščila vsem, ki so njih člait z njimi sodelujejo, jih podpirajo ali f njih klienti. Oglasi naj bodo na upra' lista vsaj do ponedeljka 20. t. m. zveče* ker bo paginacija naslednji dan v tord božična številka pa bo izšla v sredo, t t. m. DAROVI: Za Alojzijevišče: N. N. 1.000; Valentin Pintar namesto cvetja na grob pok. Iv K* Pintar 1.000; N. N. 5.000; družina TroH 4.000; N. N., Pevma, 800; M. K. 1.000; K. 1.000; pevski zbor 3.000; Francka 5. lir. Za katoliški tisk: Ob 6. obletnici srni' pok. Avgusta Žerjala od Sv. Ivana v Trs' poklanja namesto cvetja na grob njegf zet Levstik iz Rima 10.000 lir. Za Zavod sv. Družine v Gorici: Fran 5.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačat V Švici dobi takoj zaposlitev HIŠNA POMOČNICA Mora imeti smisel za čistočo in pa registrskem uradu. / Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici ^ NECCHI "NAJMODERNEJŠI ŠIVALNI STROJ NA SVETU,, Preden se odločite za nakup šivalnega in vezilnega stroja je‘za vas zelo važno, da si ogledate tudi NECCHl NECCHI je prepričate s ijši šivalni stroj - 0 tem se lahko praktičnim preiskusom v naši trgovini: t n u n fi Corso Italia, 41 - Tel. 5765 Ve Pi Pc Pi in Pc bc sa oc Pc Žii Ve