bombažna predilnica in tkalnica tržič
Pogumno v leto 1980
Vstopili smo v zadnje leto sedanjega petletnega plana, v obdobje, v katerem naj bi bilo po logiki in ako bi teklo vse normalno kot smo načrtovali in sprejemali obveznosti na začetku — zdaj v zadnjem letu deležni, če že ne obilne, vsaj skromne žetve.
Relativno uspešnejše poslovno leto kot je bilo preteklo, ne nudi tehtnih razlogov za zadovoljstvo, niti za taka pričakovanja. Vse preveč je ostalo neizpolnjenih nalog, neuresničenih obveznosti. Nad celotnim gospodarstvom je zgrnjenih toliko nerešenih problemov in težav, kot že dolgo ne, oziroma so bili, le da smo vsakič preveč lagodno s premajhnim čutom odgovornosti pristopali k rešitvam.
Moral je priti čas streznitve. Vse kaže, da bo prav zadnje leto sedanjega petletnega obdobje za gospodarstvo najhujše. Ob tej ugotovitvi moram kar takoj pribiti, da naša delovna organizacija ne bo nobena izjema. S tako napovedjo nimam namena kvariti razpoloženja, niti razvrednotiti uspehe, ki smo jih nekaj vendar le dosegli.
Doseči želim le to in to takoj zdaj, na samem pragu novega leta, izreden posluh, za reševanje obilice nakopičenih nalog.
Novoletni prazniki so bili zato res samo praznični predah, nabiranje moči za kar najodgovornejši pristop k reševanju resnično zahtevnih nalog.
Čaka nas trdo in še enkrat trdo delo, v katerem bo moral vsak opraviti svojo dolžnost! Ne bo smelo biti časa, niti prostora za lagodnost, za zaščito slabo opravljenega dela, niti za iskanje izgovorov za neopravljeno delo.
Vse znanje, voljo in moč bomo morali vpreči v kar se da hitre premike, v bolj gospodarno, bolj racionalno obnašanje. Menim, da vsi vemo, kaj hočemo — boljši dohodek! Tega pa je treba najprej ustvariti, šele potem sledi delitev. Zato z vso resnostjo, predani kolektivu, v iskanje takih programov, ki bodo to zagotavljali. Prepričan sem, da to zmoremo, še posebej ob pomoči širše družbene skupnosti, vendar ne brez lastne zagnanosti in tudi odpovedovanja. Torej pogumno v leto 1980!
Vsem članom našega delovnega kolektiva, vašim svojcem in poslovnim partnerjem želim vso srečo, uspeh ter osebno zadovoljstvo.
Direktor DO Tine Tomazin
Problematika TOZD Oplemenitilnica
9-mesečno poslovanje je bilo obravnavano na samoupravnih organih in zborih delavcev, zato se bom omejil na problematiko zadnjih treh mesecev.
Zaloga surovih tkanin, tekstilna pomožna sredstva in kemikalije, ostali pomožni material.
Zaloge surovih tkanin se stalno znižujejo — od 1,566.744 t. m v začetku leta na 1,168.475 t. m konec novembra.
Kiljub temu da so zaloge še vedno razmeroma visoke, občasno že prihaja do težav pri racionalni sestavi dnevne proizvodnje. Predvsem moti neusklajenost ozkih in širokih tkanin ter veliko število artiklov.
Oskrba s tekstilnimi pomožnimi sredstvi in kemikalijami je glede na znane težave razmeroma v redu. Industrija, ki ta sredstva predeluje iz uvoženih surovin, zahteva v nekaterih primerih devizno participacijo. Glede na to, da razpolagamo s primernimi zalogami teh sredstev, za zdaj tem pritiskom nismo popustili. Je pa vprašanje, kako bo s tem v letu 1980.
Ker optičnih belil na domačem trgu ni bilo mogoče dobiti, smo si manjkajoče količine zagotovili iz uvoza, tako da proizvodnja ni bila motena. Na največje težave smo naleteli pri zagotovitvi zadostnih količin ovojne folije za pakimi avtomat. Naročilo je odprto že od meseca avgusta.
Na srečo so bile zaloge razmeroma velike, vendar dolgo časa ne bo mogoče več vztrajati. Upam, da bo problem še pravočasno rešen, sicer bomo marali začasno preiti na ročno pakiranje, kar bi bilo glede na zamenjavo kadra zelo težko.
Kakor je razvidno iz tabele, so bile planske obveznosti v m2 dosežene.
Prodaja
plan m2 izvršitve % izvršitve
% izvršitve skupaj vrnjeno proizvodnji
Kadri
% izostankov skupaj boleznine
redni letni dopusti neopravičeni izostanki
To velja tudi za letno kumula-tivo konec novembra 103,45 %.
V	TOZD Oplemenitilnica so bili vloženi veliki napori, da se proizvodnja obdrži na nivoju planirane. Predvsem nam predstavljajo včasih skoraj nerešljive probleme bolezenski izostanki in prevelika fluktuacija na nekaterih delovnih mestih.
Velik problem nam predstavljajo tudi premajhne manipulativne površine in neurejene transportne poti. Upam, da bo s postavitvijo barvarne ta problem vsaj delno rešen.
Za doseganje še boljših delovnih rezultatov bo nujno potrebno poostriti tehnološki red in disciplino in zmanjšati izostanke na najmanjšo možno mero.
Strojni park
Večjih zastojev v proizvodnji zaradi okvar strojev in naprav ni bilo. Manjši izpadi proizvodnje so bili predvsem v belilnici in na pregledovalni mizi.
Naša oaijvečja investicija raz-penjafai sušilnik MONFORTS je pripravljen za redno obratovanje. Po poskusnem zagonu se je izvedla še toplotna izolacija cevi za grelno olje in uredil tlak.
V	končni fazi je prigraditev instrumenta za ugotavljanje vlage na tkanini, tako da bo stroj začel obratovati popolnoma opremljen.
Ostale investicije so v teku. V oddelku B-prediilnice se montira jigger, prav tako pa se pripravlja montaža barvarne.
V	oddelku adjustimice se bodo začela gradbena dela in montaža dvižne mize in vrat v B-pre-dilnico ter prestavitev oistem za lužino v skladišču kemikalij.
Vodja TOZD Oplemenit.
Ivan Kapel
september	oktober	november
1,484.000	1,632.000	1,410.000
1,506.503	1,644.312	1,420.134
101,51	101,43	100,72
101,51	102,21	101,00
september	oktober	november
11,98	13,85	15,00
5,35	6,65	5,4
4,47	0,50	0,45
—	0,50	0,45
Zahvali
Ob našem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujemo direktorju DO, vodjem TOZD in referentu za zdravstveno zavarovanje za prisrčno slovo in izrečene tople besede.
Poleg dela v delovni organizaciji nam bo v nadvse prijetnem spominu ostal dan, ko smo se na res lep način poslovili od vodilnih delavcev BPT.
Ahačič Egidij Brumat Božidar Cizelj Frančiška Čanak Joži Fartek Amalija Mlakar Antonija Jekovec Alojzija Perko Ana Seiko Jožefa
Samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu delovne organizacije se
zahvaljujemo za podarjene ure in prijeten večer ob 25 letnici našega dela v DO. Jubilanti
Foto vest
Za izdelavo študije rekonstrukcije dveh hidroagregatov v HC II. — proizvodnje Voith — AEG instaliranih leta 1903 je potrebno poleg ostalih variant izračuna izdelati tudi defektažo generatorjev. Namen defektaže je, da se ugotovi, ali je ekonomsko generatorje popraviti in jih usposobiti za obratovanje ali le te zamenjati z novimi. Defektažo nam bo izdelalo podjetje Rade Končar »Elekroagregati«
RIJEKA.
Zaradi teže generatorja — 131 — je bilo delo pri demontaži in nakladanju izredno zahtevno in nevarno.
S predhodnimi pripravljalnimi deli, usposobljenostjo vzdrževalcev in modernejšimi delovnimi pripomočki (avto-dvigalo) se je delo uspešno končalo.
Iz zbora
združenega dela
Odgovori na delegatska
vprašanja
1. Na 13. seji zbora krajevnih skupnosti je delegat KS Jelen-dol podal pripombo na izvajanje planov vodnega gospodarstva. Odgovor izvršnega sveta SO Tržič smo vam posredovali z odgovori na delegatska vprašanja za 14. sejo zborov. Sedaj pa vam posredujemo še odgovor podjetja za urejanje hudournikov:
S pripombami delegata KS Je-lendol glede kasnitve hudourniških ureditvenih del na območju KS Jelendol (kar velja pravzaprav za celotno območje občine Tržič) se strinjamo; čeprav smo letos precej del opravili že zgodaj spomladi in da bo — ob ugodnih vremenskih razmerah — večji del sredstev namenjenih za letošnji program hudourniških ureditvenih del tudi izkoriščen. Neizkoriščena letošnja sredstva bi prenesli v drugo leto in jih združili s sredstvi, namenjenimi za protierozijska dela za leto 1980. S tem bi dosegli večjo koncentracijo sredstev in del kakor tudi 'smotrnejšo oziroma cenejšo izvedbo del; seveda bi za prenešena sredstva iz letošnjega leta obdržali letošnje cene.
Za izvedbo protierozijskega programa za leto 1980 za območje vaše občine, bomo že preko zime pripravili vso potrebno do-
kumentacijo, dela pa opravili v času, ko bodo vremenske in vodne razmere ugodne.
(Odgovor je poslalo podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana)
2. Na 13. seji zbora krajevnih skupnosti SO Tržič so delegati KS Pristava postavili naslednje delegatsko vprašanje:
Prosimo za natančnejšo obrazložitev, kateri travnik je bil v Pristavi melioriran, ikaiko je pri tej nalogi sodelovala kmetijska zadruga (tudi finančno) in kakšna bo vloga zadruge v odnosu na to novo pridobljeno kvalitetno zemljišče po opravljeni melioraciji.
Odgovor:
Travnik pare. št. 281 na Pri-stavniškem polju še ni urejen, ker je bila v zamudi ureditev odnosov glede pravice uporabe na tem delu družbenega zemljišča med občino Tržič in Kmetijsko zemljiško skupnostjo. Dne 24/9-1979 smo od oddelka za upravnopravne zadeve in skupne službe prejeli pismeno pogodbo o prenosu omenjenega zemljišča v kmetijsko zemljiški sklad, s katerim upravlja KZS. Takoj smo naročili ureditev (izravnavo terena) pri izvajalcu Agrostroj Ljubljana, ki nam je zagotovil, da bo delo opravil še v letu 1979 loz. takoj, ko bo imel
prosto mehanizacijo. Ostala dela bodo izvršena spomladi.
Sredstva za to melioracijo so rezervirana pri skladu KZS Tržič, ki je dala pobudo za uredi-ditev in jo bo tudi v celoti finansirala. Kmetijska zadruga pri tem ne bo sodelovala. Po opravljeni melioraciji bo zemljišče oddano v zakup kmetom ali prene-šeno na kmetijsko zadrugo v skladu s 60. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, o čemer bo odločala skupščina KZS. Skupščina KZS bo razpravljala tudi o položaju sedanjih zakupnikov in odločala o njem v skladu z načeli zakona o kmetijskih zemljiščih.
Ob tem želimo pripomniti, da pripravlja KZS seznam zemljišč na območju občine Tržič, ki jih je še potrebno izboljšati, vendar zemljišča ali gozd ne bodo zadoščali niti za orgamizaoijo in izdelavo načrtov za te agrarne operacije.
(Odgovor je posredovala Kmetijsko zemljiška skupnost občine Tržič)
3.	Na 13. seji zbora krajevnih skupnosti SO Tržič so delegati postavili vprašanje, koliko sredstev je zbranih z odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič, kako in v kakšne namene se ta sredstva trošijo. Delegate zanima, kaj je bilo doslej narejenega s temi sredstvi.
Odgovor:
KZS Tržič je od ustanovitve do 30. 9. 1979 prejela naslednja sredstva kot odškodnino za spre-
membo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda: leto 1974	59.496,00	din
leto 1975	315.579,45	din
leto 1976	306.865,00	din
leto 1977	404.969,80	din
leto 1978	427.721,00	din
leto 1969	579.663,00	din
SKUPAJ	2.112.294,25 din
Sredstva so po zakonu strogo namenska in se smejo uporabiti za pridobivanje in izboljšanje kmetijskih zemljišč, za izpolnitev obveznosti po Zakonu o dedovanju kmetij in za stroške dejavnosti KZS.
Sredstva KZS so se trošila:
—	za pridobivanje kmetijskih zemljišč 655.784,00 din,
—	za sofinanciranje ZV SS (po
17.	členu zakona o kmet. zemljiščih) 190.775,00 din,
—	za opremo poslovnih prostorov 24.242,00 din,
—	za stroške dejavnosti (178.298,65 letno) 891.493,25 din.
35.000,00 din je na žiro računu sklada KZS rezervirano za izboljšavo kmetijskih zemljišč, ki bodo izvršena še letos.
KZS ima redno zaposlenega tajnika, občasno pa pri njenem delu sodelujejo zunanji sodelavci strokovnjaki.
Opravlja dejavnosti, ki so opredeljene z zakonom o kmetijskih zemljiščih, zlasti pa:
—	gospodari s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki jih ne uporablja kmetijska zadruga,
—	sodeluje pri izvajanju kmetijske politike v občini,
—	sodeluje pri ukrepih pospeševanja kmetijstva.
(Odgovor je posredovala kmetijska zemljiška skupnost občine Tržič)
Podeljena so bila priznanja za 25 let dela v BPT
Vsakoletno podeljevanje priznanj sodelavcem za 25 let dela v BPT je posebno doživetje in slovesnost za vse tiste člane našega kolektiva, ki ta priznanja prejmejo, pa tudi vsi ostali delavci ob tem nehote pomislijo na dolgo dobo, ki so jo nagrajenci prebili na svojih delovnih mestih in vztrajali v delovni organizaciji kljub temu da v dolgih 25 letih ni bilo malo težkih trenutkov, da vedno ni šlo vse tako kot bi moralo.
slovesnosti tudi proslava ob dnevu republike, ki so jo pripravili mladinci.
Ob roj stoem dnevu republike je zbranim najprej spregovorila predsednica DS DO tov. Sajiovče-va, nakar je sledil kulturni program.
V programu je nastopil Šarabonov oktet, recitator Janez Sla-par-Temšak ter reoitatorska skupina ZSMS BPT. Po končanem programu, ki je bil izredno do-
bro pripravljen, je sledila svečana podelitev ur. Jubilantom je v uvodu direktor delovne organizacije tov. Tomazin čestital ter se jim zahvalil za dolgoletno vestno in uspešno delo v kolektivu ter ob tem poudaril, da je 25 let dela dolga doba, doba stalnih preizkusov, odpovedovanja in premagovanja različnih problemov in težav. Velika pripadnost ko-(Nadaljevanje na 4. strani)
Sonja Sajovic, predsednica DS DO je spregovorila o rojstnem dnevu republike
Letošnja podelitev priznanj je bila že sedma po vrsti, priznanja v obliki ročnih ur z vgravirani-
mi inicialkami je prejelo 26 naših sodelavcev. V restavraciji nad avtobusno postajo je bila poleg
V kulturnem programu so sodelovali člani ZSMS BPT
Podeljena so bila priznanja..
(Nadaljevanje s 3. strani)
lektivu je bila potrebna, da so jubilanti vztrajali v DO; taka pripadnost pa je vrlina, na katero smo lahko vsi ponosni. Nato je direktor nagrajencem razdelil še ročne ure, temu je sledila večerja in družabni del prireditve s plesom.
Priznanja so letos prejeli: TOZD PREDILNICA
1.	Aljančič Vera
2.	Lausegar Jožef
3.	Mandelj Miro
4.	Primožič Elizabeta TOZD TKALNICA
1.	Bergant Cvetka
2.	Bohinc Frančiška
3.	Gregorčič Nada
4.	Hribar Ivana
5.	Oman Janez
6.	Pernuš Marija
7.	Primožič Francka
8.	Ravnik Ana
9.	Škoberne Jožefa 10. Tišler Franc
TOZD KONFEKCIJA
1.	Cizelj Stanko
2.	Filipič Jožefa
3.	Gros Francka
4.	Janc Marija
5.	Jerman Marija
6.	Kokalj Frida
7.	Omerza Ana
8.	Papier Marcela VEO
1. Aljančič Jože DSSS
1.	Begič Ivanka
2.	Švab Zvonka
3.	Veternik Ivan
Jubilantom iskreno čestitamo!

STRAN 6
Naša mladina v Lisci
V soboto, 24. novembra 1979, je koordinacijski svet ZSMS organiziral strokovno ekskurzijo v DO Lisca v Sevnici.
Ekskurzije se je udeležilo 23 mladincev in mladink. V prijetnem razpoloženju smo krenili na pot preko Trojan in zasavskih revirjev v Sevnico.
DO »LISCA« sestavlja 6 temeljnih organizacij: Krojilnica, Šivalnica, Blagovni promet, DSSS in še TOZD v Krmelju in Bosni. Skupno je zaposlenih preko tisoč petsto delavcev. Izdelujejo nedrčke, steznike ter ženske in moške kopalne obleke. 30 % proizvodov izvažajo. Skoraj ves osnovni material uvažajo, saj na jugoslovanskem tržišču ni moč kupiti ustreznih elastičnih materialov za tovrstno proizvodnjo.
Material zaradi prožnosti polagajo ročno, grobo krojijo z vertikalnimi noži, fino na tračnih žagah in kar je posebnost — uporabljajo tudi stance. S stancami zagotovijo veliko točnost krojenja. Velike probleme imajo z odpadnim materialom, ki ga ne morejo prodati, odvreči med odpadke pa ga tudi ne smejo.
Med šivalnimi stroji je moč najti firme:	RIMOLDI, SIN-
GER, PFAFF in DÜRKOPP. Posebnih specialnih strojev ni, imajo pa različne vrste specialnih robilcev in vodilcev. Vsa dela v šivalnici so povezana s tekočim trakom. Časovno niso vezana, saj se vsaka partija izdelkov po iz-
vršeni operaciji vrača v zbirni prostor. Nagrajevanja po kvaliteti nimajo, imajo le odbijanje za nekvaliteto.
Vsi izdelki se 100 % pregledajo in ob vsaki ugotovljeni napaki se delavki, ki jo je naredila, odvzame toliko časa, kolikor je porabila druga delavka za popravilo te napake. Zaradi tega načina je kvaliteta šivanja zelo dobra.
Poseben oddelek šivalnice sestavljajo avtomati za izdelavo različnih trakov in prišivanje spancev nanje.
Oddelek za tehnično oblikovanje košaric je novejši, verjetno dovolj zanimiv, vendar si ga nismo smeli ogledati.
Zanimivo v Lisci je tudi skladišče gotovih izdelkov, tako po velikosti kot po samem načinu dela. Skladiščenje, evidenca in dvigovanje izdelkov se vrši s pomočjo računalniškega sistema.
Samo skladišče osnovnega materiala je precej polno, vendar zaradi neusklajenih dobav določenih pomožnih materialov kot je na primer čipka, skoraj nimajo kaj proizvajati.
Kako pa deluje v Lisci mladina, so nam povedali trije njihovi predstavniki. Ugotovili smo, da imamo zelo podobne probleme. Tudi oni se srečujejo z neaktivnostjo. Kljub ne preveč družabnem življenju v Sevnici, saj se mladina nima kje zbirati, jih je težko pritegniti k določenim akcijam. To delno opravičujejo s tem, da je veliko delavk iz oko-
liških vasi in takoj po končanem delu z avtobusom odidejo domov.
Delajo po nalogah Občinske konference in seveda v okviru svojega programa deda. Prav na dan obiska so organizirali mladinski kviz na temo bližajočega se praznika, dneva republike.
Ob soku, kavi in še potem na kosilu smo prav prijetno kramljali, dali so nam tudi značke, prospekte zasavskih turističnih zanimivosti in glinasti grb Sevnice. Povabili smo jih naj tudi oni obiščejo našo delovno organizacijo.
Š. J.
Dedek Mraz obiskal otroke
Tudi letos ob novem letu dedek Mraz ni pozabil na predšolske otroke naših sodelavcev. Ob koncu leta jih je zopet obiskal, se z njimi pogovarjal ter jim prinesel darilne zavitke in slikanice. Podobno kot lani je tudi letos v lepo okrašenem gasilskem domu celo dopoldne sprejemal najmlajše ter jim izročal darila, otroci pa so mu povedali ali zapeli kako pesmico. Tako je bil zadovoljen dedek Mraz, še bolj pa otroci. Res je, da je bilo za marsikoga to prvo srečanje z bradatim, v kožuh oblečenim stricem, ki je imel na glavi kučmo in je nekaterim na prvi pogled vzbujal kar malo strahu in nagnal solzice v oči, vendar, ko se je z otroki prijazno pogovarjal ter jim izročil paket, je tudi to minilo. Obdarovanih je bilo 380 otrok od prvega do sedmega leta.
Dedek mraz obiskal otroke
Novosti aa policah
■ w» wn	m e« w •
trziske kapzmce
GERALD GREEN:
HOLOKAVST
HOLOKAVST, na pol dokumentarna zgodba ameriškega avtorja Gerailda Greena, pripoveduje o dveh nemških družinah, eni židovski in eni nacistični — in o njuni življenjski usodi v polpreteklem zgodovinskem obdobju 1938—1945. Knjiga je postala zgodovinska uspešnica, še posebej pa je zraslo zanimanje zanjo, ko je postala predloga za scenarij, po katerem so posneli široko zasnovan film o pomoru milijonov ljudi v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih.
HOLOKAVST poskuša človeštvu izprašati vest o tako nečloveškem početju, o tako nečloveški ideologiji, ki bi morala biti pokopana v sivo preteklost Ijudi-zveri v davni, predkameni dobi, pa vendar ponekod še zmeraj živi med nami in se poskuša uveljaviti še v dvajsetem stoletju.
HOLOKAVST je presunljiv memento in žgoč opomin, zlasti pa ogorčen protest proti miselnosti, ki je tako pohlepno stegovala grabežljive kremplje po naših ljudeh. Vsem tem žrtvam se je avtor želel spoštljivo pokloniti s
tem delom, obenem pa ga je posvetil vsem preživelim, ki so bili priča strahotam v taboriščih, in vsem, ki so se že med vojno ostro, tudi z orožjem v roki postavili po robu nacističnemu zločinskemu pomoru. Tako naj velika beseda HOLOKAVST — RODOMOR — odmeva tudi pri nas in današnjemu času.
NA VRH SVETA —
JUGOSLOVANSKE ODPRAVE
OD TRISULA DO EVERESTA
V besedi Himalaja ni le slika najvišjih vrhov sveta v skoraj dva tisoč kilometrov dolgi gorski verigi. V besedi Himalaja je tudi slika človeka, ki se je odločil osvojiti vse te vrhove in je postal del njene zgodovine.
Zgodovina Himalaje je čisto drugačna, kot so zgodovine dežel, ki jih je človek že davno osvojil, ker so bile tople, rodovitne in prijetne za življenje. Ker Himalaja ni topla in rodovitna in tudi ni prijetna za življenje, za človeka ni koristna in je zato med zadnjimi koščki našega planeta, ki se jih je človek namenil osvojiti. Zato v tej zgodovini še ne nastopajo vojne med ljudmi
in je v njej predvsem boj med človekom in skalo, ledom, redkim zrakom in boj človeka s samim seboj.
Zgodovina bojev človeka z njenimi vrhovi je šele stoletja dolga in vendar je že veliko ljudi, ki so se spoprijeli s Himalajo.
Tudi mi, Jugoslovani, smo ustvarjali to zgodovino, čeprav šele zadnjih dvajset let. V teh dveh desetletjih smo v njej zarisali leta I960 prve stopinje na 'Trisulti, pa nadaljevali na Kang-bačeouy Anapurni in Makainju, dokler leta 1979 nismo stopili na Himalaje in sveta naj višji vrh — na mogočni Everest.
Knjiga je bogato opremljena s črnoJbelimi in barvnimi fotografijami.
FANTJE IN DEKLETA MED
SEBOJ (priročnik)
Knjižica ni prvi,? še manj pa zadnji priročnik, iz katerega naj bi starši, vzgojitelji in mladi spoznali človekovo naravo, nedeljivost in soodvisnost njenih telesnih, duševnih in socialnih funkcij.
Z odkrito, strokovno in znanstveno utemeljeno informacijo prispevajo publikacije te vrste k odpravljanju nasprotij med idealom ljubezni in tragedijo njenega neuspeha v neštetih pojavnih oblikah posameznikove življenjske izkušnje; pomagajo do spoznanja, prizadevanja in upoštevanja spolnosti, do njenega razbremenjevanja zgodovinskih na-vlak greha, neznanja, zlorab in izkoriščanja, so dragoceno gradivo v naših splošnih družbenih prizadevanjih za počlovečenje vseh razmerij ljudi med seboj od javnih, v združenem delu, do osebnih v družini ali drugače intimni, čustveno povezani skupnosti.
Herman HESSE:
IZBRANA DELA
Herman Hesse doživlja ponovno pravo renesanso svoje popularnosti v svetu in pri nas.
Njegov sloves ni nič manjši v Ameriki in na Japonskem kot na evropskem Zahodu ali na Vzhodu. Po več kot petdesetih letih od nastanka njegovega najbolj zrelega umetniškega dela romana STEPNI VOLK doživlja vse njegovo pripovedništvo zmagovalen pohod med bralce: klasika govori sodobnosti...
Hesse je vabljiv, opojen, mističen, tenek in občutljiv, prevzame in zasvoji. Vodi nas po notranjosti in je hkrati tvorec krhkih filozofskih poetičnih pravljic in intelektualnega romana.
Izbrana dela Hermana Hesseja obsegajo sedem knjig:
1.	GETRUD, roman iz Hesse-jeve mladosti pisateljske dobe, ko je blizu novi romantiki.
2.	POD KOLESOM; KLEIN IN WAGNER. Prvo je pisateljevo mladostno, močno avtobiografsko delo, v ospredje drugega dela pa je Hessejev problem razvoja osebnosti na »poti v sebe«.
3.	SIDDHARTA; PRAVLJICE.
Siddharta, indijska pesnitev je eno najodličnejših Hessejevih del, visoka pesnitev o smislu in vrednotah življenja. Prav tako spadajo v vrh Hessejevega ustvarjanja pravljice. Po ustvarjalni moči, miselni sporočilnosti in poetičnosti se približuje Siddharti.
4.	STEPNI VOLK je eno temeljnih romanesknih del ne le nemške temveč evropske književnosti med obema vojnama.
5., 6. IGRA STEKLENIH BISEROV je utopični roman, velika sinteza pisateljevega življenja in vrhunec njegovega ustvarjanja.
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.
Rodili so se:
Novosti no policoh (niške knjižnice
RATKO POLIC:
ČUDEŽNA POMLAD
S svojo trilogijo (Čudežna pomlad, Žita zorijo in Sonce in ceste) je Ratko Polič po dogodkih in krajih, ki jih opisuje, kakor po izvirnem, zanimivem, dokumentarno literarnem pripovedovanju prispeval pomemben delež k tematiki narodnoosvobodilnega boja.
V prvem delu pripoveduje o usodnih dogodkih od prvega dne okupacije do roške ofenzive v bivšem grosupeljskem in stiškem okrožju.
Četudi so dogodki omejeni na ti dve okrožji, je vendar njihov zgodovinski pomen širši:	po-
memben je za vso Slovenijo. Pred nami pretresljivo zaživi nastanek partizanskih čet — Grosupeljske, Molniške in Stiške čete, Štajerskega bataljona, prve partizanske akcije, delo terencev, prvo osvobojeno ozemlje ter dolga vrsta osebnosti iz časov NOB.
Drugi del vsebuje zapiske iz bojev v bivšem stiškem in kočevskem okrožju od roške ofenzive do kapitulacije Italije. Tretji del pa sega tja do konca vojne.
EPHRAIM KISHON:
V mesecu decembru je bilo upokojenih devet naših sodelavcev. Z njimi je bil 27. decembra pri direktorju DO opravljen razgovor na katerem so bili prisotni vodje TOZD in referent za zdravstveno zavarovanje. Direktor tov. Tomazin se jim je v krajšem nagovoru zahvalil za sodelovanje in vestno delo ter jim zaželel, da bi zasluženi pokoj čim bolje uživali. Sledil je sproščen razgovor o težavah s katerimi so se srečavali pri delu, pa tudi o lepih trenutkih je bilo dosti povedanega. Ob tej priložnosti je bila upokojenim izročena tudi odpravnina.
Prisrčno slovo od sodelavcev in izrečene tople besede so bile tisto kar so doslej pogrešali vsi, ki so odhajali v pokoj. Teh devet naših sodelavcev je bila prva skupina s katero je .bilo slovo ob odhodu v zasluženi pokoj izvedeno na način, ki si ga želijo vsi, ki so dolga leta delali v BPT. Tako bo tudi v bodoče.
prišli — odšli — prišli
NAŠE MAMICE Buček Marjeta — rodila 2. 11. 1979 deklico
Mulalič Agica — rodila 29. 10. 1979 dečka
Ucman Zorka — rodila 24. 11. 1979 dečka
Kušenič Marica — rodila S. 12. 1979 dečka
Sodelujte v našem glasilu
ZAHVALA
Sodelavcem TOZD Oplemeni-tilnica se zahvaljujem za obisk in darilo za moža Drobnič Rada z željo, da ga še obiščejo.
žena Drobnič Jožefa
DRUŽINSKE ZGODBE
Izraelski pisatelj Ephraim Ki-shon upravičeno nosi naslov »svetovni mojster humorja«. Ima pa tudi značilno oznako, s katero ga je počastil New York Times: »Modrijan z norčevsko kapo«.
Kishonove knjige humorja in satir so prevedene že v vsaj 25 jezikov, njegove zgodbe kažejo na televiziji in v filmih, skratka — Kishon sodi med najbolj znane avtorje humorja in satire našega časa.
Za slovenski prevod so pri Mladinski knjigi izbrali zbirko krajših, tenkočutnih in s sproščujočim humorjem napisanih satir, v katerih se prizanesljivo posmehuje svojim pripetljajem v družini. Vise te satirično-humori-stične zgodbe in zgodbice so pisane prijetno, toplo, z izrednim posluhom za otroke in odrasle pa tudi z globoko prizanesljivostjo do človeških napak.
Marsikaj je res značilno za židovski svet in njegove probleme, vendar pisatelj tudi to dvigne na splošno raven in mu da širšo aktualnost.
Knjiga je izšla v zbirki KROG.
Vse te in številne druge knjige vas čakajo v TRŽIŠKI KNJIŽNICI, ki je za bralce odprta vsak dan, razen sobote, od
9.	do 18. ure.
V	mesecu novembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD PREDILNICA
Jelič Jela
TOZD TKALNICA
Krupljanin Momir
VEO
Perko Boris (iz JLA)
Florjanič Franc (iz JLA)
V	istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci:
Sporazumno
Ahačič Ignac Ravnikar Ljuba Domig Janez
Po lastni izjavi
Jovanova Golobinka Ivanovič Mato Ibradžič Rasema Marič Kata Pušič Mira
V	pokoj
Cerovski Maks Ahačič Slavka
Jazbinšek Marija (druž. upok.) Springer Ana
Invalidska upokojitev
Žnidaršič Štefka Štamcar Vladimir Rehabilitacija
Vidmar Ivana (Merkur Kranj)
V	JLA Zrim Janez Odabašič Hašim
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta
TEŽAK FRANCA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam obračunske pisarne, vodstvu TOZD Tkalnica, vodjema izmene, obratni pisarni, nadalje sodelavcem iz 10 oddelka ter gasilcem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje.
sin Težak Franci z družino in hčerka Oman Marija z družino
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Oplemenitilnica za prisrčno slovo in darilo.
Štamcar Vladimir
ZAHVALA
Sodelavcem organizacijskega oddelka in osnovni organizaciji sindikata DSSS se iskreno zahvaljujem za obisk in darila v času moje bolezni.
Lojzka Novosel
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni.
Jezernik Mihaela
ZAHVALA
OOS TOZD Tkalnica in sodelavcem se zahvaljujem za obisk v času moje bolezni.
Ivanka Fornazarič
IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat smo v uredništvo prejeli kar 96 rešitev nagradne križanke, žreb pa je določil naslednje dobitnike nagrad:
1.	nagrado 100,00 din prejme Blaži Vika, DSSS
2.	nagrado 80,00 din prejme Ahačič Lojzka, upokojenka BPT
3.	nagrado 60,00 din prejme Rozman Tatjana, DSSS
4.	nagrado 40,00 din prejme Rožič Ana, TOZD Predilnica
5.	nagrado 20,00 din prejme Jekovec Slavka, TOZD Tkalnica.
stran 9
Koko prenehati kaditi
Pogovor
Ta pogovor je bil zapisan že pred leti, lahko pa bi nastal letos ali prihodnje leto, ker nas bodo verjetno še naprej žulila podobna vprašanja in odgovori.
Ker je v naši domovini mnogo ljudi, katerih službena dolžnost je, da mnogo mislijo, sem kot predstavnik bolj malo mislečih državljanov obiskal enega od njih, da bi mi razjasnil nekatere stvari, ki so v mojih ubogih možganih dobile že precej abstraktne oblike.
Ko sem vstopil v pisarno tovariša Misleca, sem ga verjetno zmotil pri premišljevanju, ker je le s težavo dvignil glavo in me zasanjano pogledal, vendar je bil takoj pripravljen, da postavi moje zmešane pojme na trdna realna tla.
»Tovariš Mislec, najprej bi vas pobaral glede naših cen; se ne zdi tudi vam, da so že zdavnaj presegle vse meje, ki so jih strokovnjaki postavili do konca leta?«
»Mislim, da cene niso presegle maksimuma, ki smo ga določili za letošnje leto. Povprečen dvig življenjskih stroškov je takšen, kot smo ga načrtovali, prav čudim se vam, kaj vam tu ni razumljivo!«
»No, vzemiva za primer gospodinje, ki vsak dan kupujejo. Te vam lahko povedo, da cene skačejo iz dneva v dan kakor vesoljci s svojimi raketami in da so že zdavnaj zajahale vaš maksimum.«
»Mislim, da naši ljudje ne znajo kupovati. Zakaj kupujejo ravno tiste artikle, ki so, po pravi-
VINSKA
Dva prijatelja vinske kapljice se pogovarjata:
»Nekoč sem bil tako pijan, da sem pokadil ključ in nato doma s cigareto odklepal vrata,« se hvali prvi.
»Malenkost,« pravi drugi: »Jaz sem bil zadnjič tako alkoholno izobražen, da sem zjutraj, namesto sebe, obril kaktus!«
PLAVALEC
Pijanček se primaje iz bara, stoji na pločniku in začudeno gleda na cesto:
»Čudno, od kdaj pa tod mimo teče reka? Nič ne pomaga, treba jo bo preplavati,« se odloči.
Naredi lep plavalni skok in pristane na trdem asfaltu.
»Hudirja,« zakolne, »nisem vedel, da je zamrznjena!«
o cenah
ci povedano, res nekoliko dražji, kot smo predvidevali, ko pa imamo veliko stvari, ki se niso prav nič podražile, ampak so še bolj poceni kakor lani.«
»Kaj res? Bi mi lahko našteli nekaj teh čudežnih artiklov?«
»Trenutek!« Pobrskal je po papirjih pred sabo: »Aha, tu je! Japonska koleraba je letos za 5 odstotkov cenejša kot je bila lani!«
»Japonska koleraba! Kje pa se dobi?«
»Ne vem, kje jo imajo, vendar je to črno na belem. Dalje, če že hočete vedeti; tokinški cugok se je letos pocenil kar za 40 procentov!«
»Tokinški cugok, kaj pa je to za en hudič?« sem zazijal.
»Pojma nimam, vendar je dejstvo, da je za 10 odstotkov cenejši. Naj vam naštejem še nekaj stvari: švicarska detelja, hol-tiški krapi, birkel pasta ...«
»Ojej, dovolj, dovolj!«
»Da, dovolj bo,« je rekel in dvignil prst. »Vse te stvari so se znatno pocenile in to tudi povejte vašim gospodinjam. Čemu, za vraga, so navalile na drage stvari kot so meso, kruh, kava in slično, ko drugo lahko kupijo ceneje kakor lani!«
»Povedal bom to svojim gospodinjam,« sem rekel.
Tovariša Misleca sem hotel še nekaj vprašati, vendar sem opazil, da je utrujeno zaprl oči in težko glavo podprl z rokami. Potiho, da ga ne bi motil v ustvarjalnem premišljevanju, sem odprl vrata, jih za sabo previdno zaprl in odšel za nosom.
V	nekem gorenjskem mestecu so priredili tekmovanje najboljših lažnivcev. Prvi je začel Janez:
»Torej, zadnjič je Francelj na Cankarjevi cesti izgubil 10 para...«
V	hipu so jo vsi prisotni ucvrli iz dvorane. Trikrat lahko ugibate; kam?
VREMENSKA
Zadnjič je bila v našem kraju tako gosta megla, da so še celo ptiči peš hodili.
Nekaj (ne)resnih nasvetov
Spremenite način kajenja — v usta vtaknite prižgani konec cigarete. Kmalu boste ugotovili, da kajenje ni noben užitek, zato boste pokadili precej manj.
Cigarete prižigajte tako, da boste najprej pokadili filter. Okus je sicer precej nenavaden, vendar se mu bodo strastni kadilci privadili, pametni bodo pa prenehali kaditi.
Za tiste, ki prižigajo z vžigalicami: Prižgite cigareto z vžigalico, nato cigareto odvrzite, vžigalico pa pojejte. Še preden boste porabili škatlico vžigalic, boste začudeno ugotovili, da ste prenehali kaditi. Vztrajni kadilci bodo imeli nekaj težav s prebavo lesa, vendar je to le prehodnega značaja.
Kadar vas kdo zaprosi za cigareto, mu podarite cel zavojček, eno pa obdržite zase. Strastni kadilci bodo seveda takoj kupili druge cigarete, toda kmalu bodo opazili, da so Jako drage, da je pametneje, če prenehajo kaditi.
Ko kupite nov zavojček, ga odvijte, cigarete vrzite v koš za smeti, trak pa vtaknite v žep. Čez čas se vam bo to zazdelo tako neumno, da cigaret ne boste več kupovali.
Preden si cigareto prižgete, vtaknite vanjo odrezan noht. Okus se vam bo zdel precej neprijeten, zato boste pokadili vedno manj.
Če ste stari več kot sto let, je res skrajni čas, da prenehate kaditi, sicer ne boste več dolgo tlačili zemlje.
Namesto cigarete vtaknite v usta bonbon. Kmalu boste brez zob, vendar se lažje živi brez zob, kot brez pljuč.
Če kadite pipo, jo še naprej veselo vlecite, saj pravijo, da to ne škoduje zdravju.
Ko kadite, pomislite, da so pokojnine vsak dan višje. Kaj je ne bi radi dočakali?

»Normalen bencin želite?« »Na vašem mestu bi raje vzel super!« »Lahko dobite tudi mešanico.«